Letnik 1913 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LY. — Izdan in razposlan 12. dne julija 1913. Vsebina: St. 129. Ukaz, s katerim se popravljajo, oziroma dopolnjujejo nekatera določila, z ukazom z dne 20. junija 1907. 1. objavljenega „Predpisa o organizaciji črne vojske za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izvzemši Tirolsko in Predarelsko“. 129. Ukaz ministrstva za deželno bran z dne 21. junija 1913.1., s katerim se popravljajo, oziroma dopolnjujejo nekatera določila z ukazom z dne 20. junija 1907. I. (državni zakonik št. 150) objavljenega .,Predpisa o organizaciji črne vojske za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izvzemši Tirolsko in Predarelsko"'. Člen I. V „Predpisu o organizaciji črne vojske za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izvzemši Tirolsko in Predarelsko“, kije bil objavljen z ukazom z dne 20. junija 1907. 1. (državni zakonik št. 1 50), naj se popravi, oziroma dopolni naslednje, in sicer: Stran 538, točka 3 (16. vrsta od zgoraj) je namesto „polbrigade“ postaviti „polki“; Točka 10 je opomnjo pod črto *) popolnoma črtati ; Stran 531) je pred loČko 11 nadaljujé točko 10 vstaviti : „Izjeme za zadnje letnike črnovojniških imenikov veljajo gledč tistih, a) ki so pred začetkom črnovojne dolžnosti prostovoljno stopili v prezentno službo skupne vojske (vojne mornarice) ali deželne brambe, ali b) ki so po § 1 zakona z dne 25. decembra 1893. 1. o c. kr. deželni brambi (drž. zak. št. 200) po času razglasitve tega zakona, to je 30. dan decembra 1893. L, služili tretje leto. oziroma dalje nego dve leti in šest mescev v prezentnem staležu deželne brambe, ali c) ki so, potrjeni na podstavi vojnega zakona iz leta 1912., v kateremkoli delu oborožene moči dovršili triletno, oziroma v vojni mornarici štiriletno redno prezentno službo. Za črnovojne zavezance ad a) se razteza črnovojua dolžnost po § 2, drugi odstavek, zakona o črni vojski po izpolnjeni zakoniti skupni službeni dolžnosti še na neposrednjc naslednjih deset let; ad b) se mora črnovojna dolžnost končali z letom dovršenega 40. leta starosti; ad c) odpadeta po § 8. zadnji odstavek, vojnega zakona iz leta 1912., ako se je dovršila triletna redna prezenlna služba, zadnji dve leti, ako se je dovršila štiriletna redna prezentna služba v vojni mornarici, pa odpade zadnjih pet let redne zakonite črnovojne dolžnosti“. Stran 540 je popolnoma črtati drug^ odstavek točke 14; nadalje je v točki 17 (9. vrsta od spodaj) (Slovenistih.) 82 namesto „§ 15“ postaviti „§ 24“ in (v 8. vrsti od spodaj) po ,1. del“ vriniti: „1. zvezek“; Stran 541, točka 19 (10. in 11. vrsta od zgoraj) je namesto „§§ 18, 24, 25, 28, 29, 30 in 31“ postaviti: „§§ 22, 28, 29, 32, 33, 34 in 35“ in (11. in 24. vrsta od zgoraj), potem v opomnji pod črto pod „1. del“ vriniti ,1. zvezek“; v tretji vrsti točke 22 namesto „predpredzadnjega“ postaviti „tretjenajmlajšega“ ; končno je çrtati pri lit. d) v točki 22: „do začetka glavnega nabora............. (do)..........po tem času“, ter celi odstavek lit. e) v točki 22; Stran 543, v točki 25, d) je namesto § „10“ postaviti: „§7“; Stran 543 je črtati besedilo odstavka lit. f) v točki 25; g) dobi oznamenilo „£)“ ; razen tega je (v 19. vrsti od zgoraj) črtati „in g)“ in za to postaviti: „in f)* in končno v točki 27 (desni razpre-dele.k 2. vrsta od zgoraj) namesto „konca mesca marca“ postaviti „konca mesca aprila“ ; Stran 544, v točki 29 : h) je namesto „§ 10“ postaviti „§ 7“ in v točki 30 (zadnja vrsta) namesto „marca“ — „aprila“; Stran 545 je črtati 2. odstavek točke 36; Stran 547 je v 2. odstavku točke 50 v prvi vrsti po „Te odhodnice“ vriniti: „ter odhodnice, ki se izdadö na podstavi določil točke 57 po vzorcu 12“; Stran 548, točka 50, d) je črtati: „ter v Po-limju“, potem „oziroma vojaškim postajnim poveljstvom, ki so v Polimju,“; po „in“ je postaviti: „sicer“ ; nadalje je popolnoma črtati odstavek lit. e) in v 9. vrsti od zgoraj namesto „<), d) in e)“ postaviti: „c) in d)“ ; Kakor predzadnji odstavek točke 50 je vstaviti: „Odhodnice za osebe, ki bivajo v inozemstvu, jim je izročiti vobče šele, kadar se vrnejo v domovino, in dotlej jih je hraniti pri njihovih domovinskih političnih okrajnih oblastvih. Dopustno je izročati take odhodnice zanesljivim posrednikom, da jih vročijo. Na ta določila se opozorijo dotiČne osebe, kadar jim c. in kr. zastopniška oblastva izročč črnovojno prehodnico ali drugo vojaško iz-kazno listino. “ ; Stran 549, točka 59 (7. do 4. vrsta od spodaj) je črtali: „navodilom za c. in kr. poslaništva in konzulske urade..........(do).........določilih v § 2, točka 5—7)“ in za to postaviti: „določilom §§62 do vštevši 65 vojnih predpisov 1. del, 1. zvezek“; v točki 60 je namesto „§ 25“ postaviti „§ 29, .1“ in po „I. dela“ vriniti: „1. zvezek“ ; Stran 551, točka 67, je namesto „§ 47 vojnih predpisov II. del“ postaviti: „§ 57 vojnega zakona- ; v točki 68, a) je črtati 3. in 4. odstavek in 5., 6. in 7. odstavek oznameniti s „3., 4. in 5.“ ; nadalje je v novem 4. in 5. odstavku namesto „v zasedenem ozemlju“ postaviti, in sicer: v 4. odstavku: „v teh deželah“ in v 5. odstavku: „v Bosni in Hercegovini“ in končno (v 16. vrsti od spodaj) namesto „5., 6. in 7.“ postaviti „3., 4. in 5.“; točka 68, b) je po „za odvezo“ vriniti: „ , oziroma kateremu so posebno odkazana ravnateljstva (uprave) prometnih zavodov:“; Stran 552, točka 68, b) je (pred točko 69) črtati celi 4. odstavek in kakor nov ,4.“ odstavek vriniti: „ravnateljstva (uprave) železnic (električnih železnic), parnih tramwayskih in parnoplovstvenih podjetij o svojih uslužbencih po določilih priloge IV, a“ ; za obrobno oponmjo k tej točki je postaviti: „priloga IV, «“; točka 72 je namesto „§ 56“ postaviti „§ 57“; Stran 557, točka 86, je na koncu 1. odstavka vriniti: „odveze k točki 83, b), c) in d) pa imajo veljavo samo za dobo mobilnosti.“ Stran 558, točka 88, je črtati (v 18. vrsti od zgoraj) „15. eventualno“, in (v 19. in 20. vrsti od zgoraj) „pisarniško pomožno osebje pa le do 15. dne“: v 22. vrsti od zgoraj je namesto „........enega ali drugega teh. . . . “ postaviti: „imenovanih“ ; v 17. vrsti od spodaj je vrinili po „točki“ : „s seznamkom (in duplo) po vzorcu 14“ in po „poveljstvom“: „predlogi političnih okrajnih oblastev po njihovih predstojnih deželnih oblastvih“; kakor zadnji odstavek k točki 88 je vstaviti: „V povsem izjemnih primerih lahko puščajo ministrstvo za deželno bran, oziroma teritorijalna poveljstva deželne brambe tudi take v javni službi stoječe črni vojski zavezane osebe, ki se iz poklicnih ozirov ne morejo takoj pogrešati na njihovih civilnih službenih mestih, na službenih mestih, ki jih imajo, do 26. dne mobilizacije. Dolične predloge je staviti v zmislu spredaj stoječih določil. “ Točka 89 (10. in 6. vrsta od spodaj) je namesto ,15.“ postaviti „26.“; Stran 561, točka 99, je v levem razpredelku namesto: „kr. o. (kraljevem ogrskem) črnovojnem okrajnem poveljstvu“ in „kraljevim ogrskim črno-vojnim okrajnim poveljstvom“ postaviti: „kr. o. črnovojnem poveljstvu“, oziroma „kr. ogr. črno-vojnim poveljstvom“; nadalje je (v desnem razpredelku, 3. vrsta od zgoraj) namesto: „zasedenega ozemlja“ postaviti: „Bosne in Hercegovine“;! Stran 564, točka 124, je namesto „zasedeno ozemlje“ postaviti: „Bosno in Hercegovino“; Stran 565, točka 129 (2. vrsta od spodaj), je namesto „§ 10“ postaviti „§7“; Stran 566 in 567 : naslov V. oddelka in §ij 23 in 24 naj se odslej glasé: V. Oddelek. v Delitev črnovojnili čet. Crnovojni kadri. Priprave za postavljanje črnovojnili čet in črno-vojnih kadrov. Druge črnovojne formacije. Določila o črnovojnili zavezancih za posebna službovanja v vojne namene. § 23. Delitev črnovojnili čet. Crnovojni kadri. 132. črnovojne čete se delé v črnovojne bojne in nadomestne formacije; njihova organizacija je določena v posebnih navodilih. 133. Preden se postavijo črnovojne bojne in nadomestne formacije, se formirajo praviloma — tudi po posebnih ukazilih — crnovojni kadri. § 24. Priprave za postavljanje črnovojnili čet in črnovoj-nili kadrov. 134. Postavljanje črnovojnih čet in črnovojnili kadrov je pripraviti po zaukazih ministrstva za deželno bran. Na podstavi teh zaukazov morajo teritorijalna poveljstva deželne brambe ukreniti svoje priprave in dati črnovojnim okrajnim poveljstvom še potrebna napotila. 135. Za črnovojne kadre potrebno črnovojno moštvo, izvzemši tirolsko in predarelsko, je brez ozira na njegovo domovinsko pravico izbrati kolikor mogoče v letnih razredih, ki se skličejo, iz dobro konduitovanih črnovojnih zavezancev, naseljenih v črnovojnem okraju; za to dajejo opore pri črnovojnih okrajnih poveljstvih položeni razvidnoslni listi o bivališču (črnovojne zglasilnice) ter morebitne listine glavne knjige. Tem črnovojnim zavezancem je podeliti na-mcmbnice in v primeru mobilizacije morajo odriniti v službovanje po navodilih teh namembnic ali pa se s pozivnicami pritegnejo na črnovojno službo. Stran 569, točka 143, zadnji odstavek, je namesto „v zasedenem ozemlju“ postaviti „v Bosni in Hercegovini“; — točka 144 (14. vrsta od spodaj) namesto „zasedeno ozemlje“: Bosno in Hercegovino in (8. vrsta od spodaj) namesto „v zasedeno ozemlje“ — „v Bosno in Hercegovino“; Stran 570 je črtati 2. odstavek točke 150: Stran 571 in 572: točki 157 in 158 je črtati in za to postaviti: „157. črnovojne čete se oblečejo in opremijo vobče vojaško, črnovojne bojne formacije se dotirajo tudi z ustanovljenim krdelnim trênom. Črnovojnikom, ki so prideljeni k črnovojnim bojnim in nadomestnim formacijam in prinesejo seboj par v vojni rabnih čevljev (škornjev, opank) in jih smejo rabiti namesto erarskega obuvala, se izplača za to za povračilo v gotovini denarni znesek, ki ustreza polni vrednosti dotičnega erarskega obuvala. Gledé obleke in opreme teritorijalnih črnovojnih formacij in delavskih oddelkov veljajo določila dotičnih instrukcij. 158. Vsem ne popolnoma vojaško opravljenim črnovojnim osebam se podeli na daljavo dobro vidna, črnorumena preveza na roki po vzorcu 30 in v svojem interesu ter v interesu svojih tovarišev so dolžne nositi to prevezo pritrjeno na levi roki nad laktom, da se v vseh razmerah lahko spoznajo za pripadnike čete, postavljene pod varstvo mednarodnega prava. Podčastniki in poddesetniki (patruljovodniki) nosijo v času aktivnega službovanja vojaška častna in razlikovalna znamenja, in sicer distinkcijske zvezde (bortice) na ovratniku suknje po predpisu, obstoječem za deželno brambo (deželne strelce) in portepé na orožju ob strani. Črnovojnikom, ki niso prideljeni v črnovojne bojne in nadomestne formacije in ki niso določeni za nadomestne namene vojske (vojne mornarice) in deželne brambe ter nosijo v času aktivnega službovanja svojo obleko in svoje čevlje (škornje, opanke), gre za dobo porabnosti teh reči 20 h dnevne odškodnine za obleko in 10 h za čevlje; tisti pa, ki pridejo v službovanje z bojno kapo, z bluzo, hlačami take barve in takega kroja kakor za deželno brambo (deželne strelce), nadalje s parom čevljev (škornjev, opank), dobro rabnih na pohodih, dobé 40 h vsakdanje odškodnine. Vsak čmovojnik dobi „črnovojno izkaznico“ po vzorcu 31, ter k njej spadajočo medeno kapico z vrvico vred in mora to izkaznico nositi seboj vedno dobro shranjeno; natančnejša določila so pridejana nazadnje imenovanemu vzorcu.“ Stran 573, točka 166, je črtati 1. odstavek in v 2. odstavku namesto „zasedenem ozemlju in Vzorec 80. Vzorec 31. Polimju“ postaviti: „v Bosni in Hercegovini" ; za 2. odstavek odslej je (po „v službovanje“) vriniti: „Tisti črnovojni zavezanci, ki služijo na trgovinskih parnikih, ki so v zasebni posesti in ki se v primeru mobilizacije potrebujejo za vojaške namene, dobé od komisij, posebej pooblaščenih za to, obvestilo, da sta jih zadela napoved in sklic črne vojske.“ ; Stran 573 in 574, točka 170, je popolnoma črtati in za to vstaviti: ,170. Nadalje morajo odriniti v službovanje: a) za nadomestne namene vojske, vojne mornarice in deželnih bramb namenjeni črnovojni zavezanci avstrijskega in ogrskega državljanstva — brez ozira na njihovo bivališče in njihovo domovinstvo — naravnost na oborožno postajo, navedeno v črnovojni prehodnici; b) izmed pozvanih, za nadomestne namene vojske, vojne mornarice in deželnih bramb (deželnih strelcev) ne namenjenih črnovojnih zavezancev tisti, ki a) so avstrijski državljani — izvzemši nastopno pod lit. ß) in •() oznamenjene — naravnost k črnovojnemu okrajnemu poveljstvu (črnovojni podružnici) svojega bivališča, ß) imajo domovinsko pravico v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, izvzemši Tirolsko in Predarelsko, pa bivajo v deželah ogrske krone, v Bosni in Hercegovini ali v inozemstv u, naravnost k črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, pristojnemu po domovinstvu, Y) imajo domovinsko pravico na Tirolskem in Predarelskem, pa bivajo izven teh dveh dežel, naravnost k črnovojnemu okrajnemu poveljstvu št. 1 v Insbruku, 8) so pristojni v dežele ogrske krone, pa bivajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, naravnost k pristojnemu kralj. ogr. črnovojnemu poveljstvu. K črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, pristojnemu po bivališču, morajo odriniti brez ozira na določbo za odhod v službovanje — tisti črnovojni zavezanci, ki so absolutno nepripravni za službo z orožjem v črni vojski in o katerih še ni sklenjeno gledé njihove fizične sposobnosti za črnovojno službo, potem taki črnovojni zavezanci, katerim je docela neznano, kam naj odrinejo v službovanje, ker nimajo nobene vojaške izkazne listine; tem črnovojnim zavezancem je naročiti direkten odhod, ko se je eventualno dognal kraj, kamor naj odrinejo, izročivši jim poverilnico. Točka 171 je črtati v 1. odstavku „v zasedenem ozemlju“, v zadnjem odstavku „in zasedenem ozemlju“ ; Stran 575, točka 178, b) je namesto „III“ postaviti „II“ in po „I. del“ vriniti ,1. zvezek“. Stran 577 je v naslovu § 38 namesto „črnovojnih bataljonov“ postaviti „črnovojnih čet“ ; nadalje je črtati celo točko 189 ter 1. in 2. odstavek točke 190 in za to vstaviti: ,189. črnovojni kadri se formirajo iz častnikov in oseb moštva, nalašč določenih za to že v miru. Namen teh kadrov je: pripravljati postavljanje črnovojnih bojnih in nadomestnih formacij, sodelovati pri pregledovanju prihajajočih črnovojnih zavezancev in seznanjati častnike in podčastnike z njihovim bodočim delovanjem. Z dnem, katerega se začne obči prihod črnovojnih zavezancev, je razpustiti črnovojne kadre in jih prideliti tistim oddelkom, oziroma pododdelkom, ob kojih postavljanju morajo sodelovati. Ako se postavljajo črnovojne čete brez prejšnjega formiranja kadrov, se lahko v tistih postajah, v katerih so nadomestni oddelki deželne brambe (deželni strelci), pritegnejo k sodelovanju ob postavljanju. v Črnovojne čete. 190. Črnovojne bojne in nadomestne formacije se postavljajo v črnovojnih opremnih postajah, ki jih je določilo ministrstvo za deželno bran, in črnovojno moštvo se mora tako postavljali kakor pridelje-vati po posebnih določilih, namenjenih za to.“ —; Razen tega je (pred točko 192) črtati besedi „Teritorijalni bataljoni“ in celo točko 192; v točki 193 je namesto .odhodnih in teritorialnih bataljonov“ postaviti: „črnovojnih bojnih in nadomestnih formacij “ ; Stran 578, točka 194, 1. in 2. odstavek, je namesto „bataljona“ postaviti: .čete", — točka 195, 1. odstavek, namesto „bataljonskim poveljnikom“ : „poveljnikom čet“, — točka 19(3, 1. odstavek, namesto „štabni oddelek“: „štabni oddelki“ — in namesto „bataljonskemu poveljstvu“: „povelj- stvu čet“ ; Stran 578 in 579, točka 197, je črtati: „osebje ........(do).........prideljeno v oskrbo “,.......; namesto „pa“ (stran 579) je vstaviti: „je imeti za čezštevilno“ ; Točka 201 (3. vrsta od zgoraj) je namesto „črnovojnega bataljona“ postaviti: „tistega čmovoj-nega vojaškega krdela“, točka 202, 1. odstavek, namesto „oddelku črne vojske“: „četi črne vojske“ in namesto „oddelnega poveljnika“ : „poveljnika“; Stran 580 je črtati: V točki 208 „(§ 26:2 vojnih predpistov B—ž|, IV. del)“ in v točki 209 besede: „potem v Bosni in Hercegovini“ ; Stran 581 je črtati: 2. odstavek točke 217; nadalje je v točki 218, b) namesto „po § 57 vojnih predpisov II. del“ postaviti: „za nje“; za novo točko 218, c) je vstaviti: „tiste še črni vojski zavezane osebe, ki so bile v času svoje službene dolžnosti klasifikovane kakor nepripravne za vsako črnovojiio službo, iz zveze vojske, vojne mornarice ali deželne brambe že odpuščene z odhodnico in“ ; naslednja točka „c“ dobi oznamenilo „(J)“-, Stran 582, v točki 220, je po „točke 50“; vstaviti: „za osebe, ki so v inozemstvu, naj vpošljejo domovinska politična okrajna oblastva črnovojne prehodnice, da se vročijo, naravnost ministrstvu za deželno bran“ ; v točki 229 je črtati: „ter zasedenega ozemlja“ ; Stran 583, točka 233, je namesto „dežele“ postaviti: „teritorijalne okoliše“ { točka 234 namesto: „Bataljonski štab naj se razpusti“: „štabi naj se razpusté“ in namesto „Djegove“: „njihove“; Stran 584, točka 236, 1. odstavek, je črtati: „bataljona, kompanije, oddelka itd.)“; Stran 594, vzorec 8, je črtati predzadnji in zadnji odstavek (od „Onima. . . .(do). . . .ta listina“ in za to vstaviti: „Izpolnil je tudi občo črnovojno dolžnost z 31. dnem decembra 19.. in ima pravico nositi................ Ta listina se ne tiče morebitne posebne črnovojne dolžnosti.“ ; v prvi in drugi vrsti točke 1) opomnje je namesto „docela dovršeni“ postaviti „izpolnjeni obči“ ; Stran 614, vzorec 36, je v glavi namesto „18“ postaviti „ 7 “ ; nadalje na koncu vzorca besedo „Opomnja“ nadomestiti z besedami „opomnja pod črto“. Stran 631 do 637. Prilogo I je nadomestiti s pridejano novo prilogo I. Stran 640. Prilogo IV je nadomestiti s pridejano novo prilogo IV. Po novi prilogi IV je vstaviti novo prilogo IV, a). Člen II. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. (ïeorgi s. r. Priloga I k §2. Razdelitev v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel v črno vojne okraje. Politično Črnovojneg okraja d Poleg imenovani firnovojni okraj obsega Črnovojne opremile postaje za črnovojne Dežela deželno oblastvo od brambovskega dopolnilnega okraja zavezance iz zraven ime- ime št. politične upravne okraje novanih političnih okrajev Deželnobrambovski teritorijalni okoliš krakovski. Olomuc Bärn, Olomuc (mesto), Olomuc (okolica), Prostejov Olomuc (črnov. okr. pov.) Mejna grofija moravska Namestništvo Hranice, Prerov, Štern-berk Hranice (črnov. podružnica) V Brnu Olomuc 13 Moravski Sumperk Litava, Moravska Tfebova Olomuc (črnov. okr. pov.) Hohenstadt, Moravski Šumperk, Rimarov Moravski Sumperk (črnov. podružnica) Deželna Opara 15 Opava Freiwaldau, Freudenthal, Krnov, Opava (mesto), Opava (okolica), Wagstadt Opara (črnov. okr. pov.) Vojvodina sleška vlada V Opavi Tešin 31 Tešili Belsko (mesto), Bélsko (okolica), FryStat, Fridek (mesto), Fridek (okolica), Tešin Tešin (črnov. okr. pov.) Mejna grofija moravska Namestništvo v Brnu Moravska Ostrava, Mistek, Novi Jičin Kraljevina Namestništvo Krakov Iß Wadowice Biala, Myälenice, Oâwiçcim, Saybusch (Žywiec), Wadowice Krakov gališka Levovu Krakov Bochiiia, Chrzanow, Krakov (mesto), Krakov (okolica), Podgorze, Wieliczka (črnov. okr. pov.) Opomnja. Črnovojne opremne postaje so hkratu stojališča črnovojnih okrajnih poveljstev ali črnovojnih podružnic; edina izjema od tega je razvidna na zadnji strani te priloge. Politično Crnovojnega okraja Poleg imenovani črnovojni okraj obsega Črno vojne opremne postaje za črnovojne Dežela deželno oblastvo od brambovskega j dopolnilnega i okraja zavezance iz zraven ime- ime št. politične upravno okraje novanih političnih okrajev Kraljevina Namestništvo Now y Suez QO Nowy S%cz Gorliee, Grybôw, Limanowa, Nowy Targ, Nowy S^ez Nowy Sije/ (črnov. okr. pov.); za črnovojne zavezance iz političnih okrajev, oznamenjenih z „D“ : Tarnôw črnov. podružnica) gališka Levovu Tarnôw Brzesko <), Dalirowa i), Jaslo, Polzno *), Tarnôw <) Deželnobrambovski teritorijalni okoliš dunajski. Dunaj l Dunaj A Dunaj, države glavno in prestolno mesto Dunaj (čmov. okr. pov. št. 1) Nadvojvodina avstrijska _ pod Anižo Namestništva na Dunaju Dunaj 39 Dunaj lt Baden, Bruk ob Litvi, Floridsdorf (okolica), Gänserndorf, Hietzing (okolica), Korneuburg, Mistelbach, Mödling, Neunkirchen, Oberhollabrunn, Tulln, Dunajsko Novo mesto (mesto), Dunajsko Novo mesto (okolica) Dunaj (črnov. okr. pov. št. 39) St. Pölten 21 St. Pölten Amstetten, Gmünd, Horn, Krems, Lilienfeld, Melk, Pöggstall, St. Pölten, Scheibbs, Waidhofen ob Thayi, Waidhofen ob Ybbsi (mesto), Zwettl St. Pölten (čmov. okr. pov.) Brno 14 Brno Boskovice, Brno (mesto), Brno (okolica), Tišnovice, Viškov Brno (črnov. okr. pov.) Mejna grofija moravska Namestništvo v Brnu Znojmi ‘24 Znojmi Hustopeč, Moravske Bud-vice, Moravski Krumlov, Mikulov, Znojmi (mesto), Znojmi (okolica) Znojmi (črnov. okr. pov.); za črnov. zavezance iz političnih Iglava Dačice *), Veliki Mesefiči, Iglava (mesto) 2), Iglava (okolica) 2), Neustadtl, Trebič 2) okrajev, oznamenjenih z „2)‘ : Iglava (črnov. podružnica) Kromeriž 25 Kromeriž Gaya, Hodonin, Holešov, Kromeriž (mesto), Kromeriž (okolica), Ogrski Brod, Ogrsko Gradišče (mesto), Ogrsko Gradišče (okolica), Valaški Mesefiči, Vsetin Kromeriž (črnov. okr. pov.) Politično Črnovojnega okraja Poleg imenovani črnovojni okraj obsega Črnovojnc opremile postaje za črnovojne Dežela deželno oblastvo od brambovskega dopolnilnega okraja - zavezance iz zraven ime- ime 1 št. politične upravne okraje novanih političnih okrajev Deželnobrambovski teritorijalni okoliš graški. Gradec 3 Gradec Gradec (mesto), Gradec (okolica), Hartberg, Voits-berg, Weiz Gradec (črnov. okr. pov.) Vojvodina štajerska Namestništvo Bruk ob Muri, Gröbming, Judenburg, Ljubno, Liezen, Mürzzuschlag, Murait Ljubno (črnov. podružnica) V Gradcu Maribor Loué, Feldbacli, Lipnica, Maribor (mesto), Maribor (okolica), Radgona Maribor (črnov. okr. pov.); za črnov. zave- Maribor 26 Celje Celje (mesto) '), Celje (okolica) *), Konjice i), Ljutomer, Ptuj (mesto), Ptuj (okolica), Brežice '), Slovenji Gradec zance iz političnih okrajev, ozname-njenih z Celje (črnov. podružnica) Vojvodina koroška Deželna vlada v Celovcu Celovec 4 Celovec Šmohor, Celovec (mesto), Celovec (okolica), Spittal, Št. Vid, Beljak, Velikovec, Wolfsberg Celovec (črnov. okr. pov.) Vojvodina kranjska Deželna vlada v Ljubljani Ljubljana Kočevje, Krško, Kranj, Ljubljana (mesto), Ljubljana (okolica), Litija, Radovljica, Novo Mesto, Kamnik, Cernomelj Ljubljana 27 Postojna, Logatec Ljubljana (črnov. okr. pov.) Poknežena gnofija goriška in gradiščanska Namestništvo v Trstu Trst Gorica (mesto), Gorica (okolica), Gradiška, Tržič, Tolmin Mejna grofija istrska, poknežena grofija goriška in gradiščanska, mesto tržaško z okolico Namestništvo Koper, Sežana, Trst Trst (črnov. podružnica) V Trstu Pazin 5 Trst Lošinj, Pazin, Poreč, Pula, Rovinj (mesto), Krk, Voloska Pazin (črnov. okr. pov.) Dežela Politično deželno oblastvo čmovojnega okraja Poleg imenovani črnovojni okraj obsega Črnovojne opremne postaje za črnovojne zavezance iz zraven imenovanih političnih okrajev od brambovskega dopolnilnega okraja politične upravne okraje ime 1 šl. Deželuobrambovski teritorijalni okoliš praški. Kraljevina češka Namestništvo v Pragi Cheb « Cheb Aš, Cheb, Falknov, Kraslice, Karlovy Vary, Marijanske Lazuë, Neudek, Plana, Tachov, Tepla Cheb (črnov. okr. pov.) Pl zenj ' Plzenj Horâûv Tÿn, Stfibro, Plzenj, Preštice, Domažlice Plzenj (črnov. okr. pov.) Praga 8 Praga Brandys ob Labi, Karlin, Kladno, Kraljevi Vinohrady, Mëlnik. Praga (mesto), Slané, Smichov, Žižkov Praga (črnov. okr. pov.) IMsek 28 Pisek Blatna, Klatovy, Pisek, Sušice, Strakonice Pisek (črnov. okr. pov.); za črnov. zavezance iz političnih okrajev, ozname-njenih z ,1)“ : Benešov (črnov. podružnica) Benešov Benešov *), Milevsko, Pfibram *), Seléany ') Budèjoviee 29 Budëjovice Budëjovice, Kaplice, Krumlov, Tyn nad Vltavo, Prachatice Budèjovice (črnov. okr. pov.); za črnov. zavezance iz političnih okrajev, ozname-njenih z ,2P : Jindriliov Hradec (črnov. podružnica) Jindfichov Hradec Kamenice ob Lipi a), Jindïichov Hradec 2), Pelhfimov 2), Tabor, Trebofi 2) Heroini »8 Beroun Hoïovice, Žlutice, Podboïany, Rakonice Berouu (črnov. okr. pov.) Kralovice, Rokycan Rokycan (črnov. podružnica) (Slovonlsch.) S3 Dežela Politično deželno oblastvo Črnovojnega okraja Poleg imenovani črnovojni okraj obsega Črno voj ne opremile postaje za črnovojne zavezance iz zraven imenovanih političnih okrajev ime št. od bram- ! bovškega : dopolnilnega okraja politične upravne okraje Deželnobrambovski teritorijalni okoliš litomeriški. Kraljevina češka Namestništvo v Pragi Litomèfice 9 Litomèfice Üstl n. L., Litomèfice, Roudnice, Rumburk, Šluk-nov, Dëêln, Warnsdorf Litoničrice (čmov. okr. pov.); za črnov. zavezance iz političnih okrajev, ozname-n j enih z „!)“ : Cliomiitov (črnov. podružnica) Chomütov Most >), Duclicov, Kadafi •), Chomütov '), Louny, Pfi-sečnice *), Žatec <), Jâcby-mov •), Teplice Mladä Boleslav 10 Mladâ Boleslav Češki Brod, Mladâ Boleslav, Kolin, Kutna Gora, Novi Bydžov, Podëbrad' Mliidii Boleslav (črnov. okr. pov.); za čmov. zavezance iz političnih okrajev, ozname-njenih z ,2)“ : Turnov (črnov. podružnica) Tumov Češka Lipa, Dub, Jabloné, Frÿdland -), Jablonec ob Nisi 2), Mnihovo Hradište 2), Libérée (mesto), Libérée (okolica), Turno v s) .ličili 11 Jičin Vrchlabi, Jičin, Nova Paka, Semily, Jilemnice, Tmtnov Jičin (čmov. okr. pov.); za črnov. zavezance iz političnih okrajev, ozname-njenih z „*)“ : Jaroinčf (črnov. podružnica) Kraljevi Gradec Broumov, Kraljevi Gradec, Krâlové Uvfir n. Labem 3), Nàcliod s), Nové Mësto nad Metujl 3), Rycbnov ob Knšžni Câslav 12 Č àslav Časlav, Chotëbof, Cbrudim, Nëmeekÿ Brod, Ilumpolec, Ledeč Čiislav (črnov. okr. pov.) Vysoké Myto 30 Vysoké Mÿto Vysoké Mÿto, Lanškroun, LitomySl, Pardubice, Polička, Žamberk Vysoké Myto (črnov. okr. pov.) Dežela Politično deželno oblastvo Črnovojnega okraja Poleg imenovani črnovojni okraj obsega Črnovojne opremne postaje za črnovojne zavezance iz zraven imenovanih političnih okrajev od brambovskega dopolnilnega okraja politične upravne okraje ime št. Dežolnobrambovski teritorijalni okoliš przemjslski. Kraljevina gališka Namestništvo v Levovu Rzeszôw 17 Rzeszôw Kolbuszowa, Mielec, Ropczycze, Rzeszöw, Strzyzôw, Tarnobrzeg Rzeszôw (črnov. okr. pov.) Przeinysl 18 Przemyél Brzozöw, Dobromil, Przemyél Przeinysl (črnov. okr. pov.); za črnov. zavezance iz političnih okrajev, ozname-njenih z „D“ : Sanok (čmov. podružnica) Sanok Krosno *), Lisko, Sanok *) S try j 33 Stryj Dolina, Kalusz, Skole, Stryj, Zydaczôw Stryj (čmov. okr. pov.); za črnov. zavezance iz političnih okrajev, ozname-njenih z : Sambor (črnov. podružnica) Sarabor Drohobycz, Sambor 2), Stary Sambor, Turka 2) Jaroslaw 34 Jaroslaw Gieszanôw, Jaroslaw, Laiicut, Niško, Przeworsk Jaroslaw (črnov. okr. pov.) Grùdek Jagiellortski Grôdek Jagiellonski, Jaworôw, Mošciska, Rawa Ruska, Rudki Deželnobrarabovski teritorijalni okoliš levovSki. Kraljevina gališka Namestništvo v Levovu Levov 19 Levov Levov (mesto), Levov (okolica), Sokal, 2ôlkiew Levov (črnov. okr. pov.) Brzežany Bobrka, Brzežany, Podhajce, PrzemySlany, Rohatyn Dežela Politično deželno oblastvo Čmovojnega okraja Poleg imenovani črnovojni okraj obsega Črnovojno opremne postaje za črnovojne zavezance iz zraven ime-novanih političnih okrajev od brambovskega 1 dopolnilnega okraja politične upravne okraje ime št. Kraljevina gališka Namestništvo v Levovu Stanislavov 20 Stanislavov Bohorodczany, Horodenka, Nadwörna, Stanislavov. Tlumacz Stanislavov (črno v. okr. po v.) Czortköw Borszczôw, Buczaez, Czortköw, Husiatvn, Zaleszczyki Vojvodina bukovinska Deželna vlada v Črnovcih Trnovci 22 Črnovci Črnovci (mesto), Črnovci (okolica), Šeret, Storožynec Črnovci (črnov. okr. pov.) Gurahumora, Kimpolung, Radauc, Suczawa ltadauc (črnov. podružnica) Kraljevina gališka Namestništvo v Levovu ZToczöw 35 Zloczôw Brody, Kamionka Strumilowa, Hadziechöw, Zborôw, Zloczöw Z.foczöw (črnov. okr. pov.) Tarnopol Skalat, Tarnopol, Trembowla, Zbaraž Kraljevina gališka V Levovu Koloniyja 36 Koloniyja Kolomyja, Kosôw, PeczeniZyn, Sniatyn Koloniyja (črnov. okr. pov.) Vojvodina bukovinska Deželna vlada v črnovcih Kocman, Vaškouc ob Czeremošu, Wižnica, Zastawna Deželnobrainbovski teritorijalni okoliš insbniški. Nadvojvodina avstrijska nad Anižo Namestništvo v Linču Line 2 Line Kferding, Freistadt, Kirchdorf, Line (mesto), Line (okolica), l’erg, Rohrbach, Schärding, Steyr (mesto), Steyr (okolica), Urfahr, Wels Line (črnov. okr. pov.) Salcburg Braunau ob Inu, Gmunden, Grieskirchen, Ried, Vöcklabruck Salcburg (črnov. podružnica) i Vojvodina salcburška Deželna vlada v Salcburgu Hallein, Salcburg (mesto), Salcburg (okolica), St. Johann, Tamsweg, Zell ob jezeru Dežela Politično deželno oblastvo Gmovojnega okraja Poleg imenovani črnovojni okraj obsega Črnovojne j opremne postaje za črnovojne zavezance iz zraven ime- ' novanih političnih okrajev od brambovskega (dež. strelcev) dopolnilnega okraja politične upravne okraje ime J št. Poknežena grofija i tirolska s Predarelskim Namestništvo v Insbruku Insbruk I Insbruk in Briksen Ampezzo, Brunek, Insbruk (mesto), Insbruk (okolica), Lienc Insbruk (črnov. okr. pov.) Kitzbühel, Kufstein, Scbwaz Scbwaz (črnov. podružnica) Bludenc, Bregenc, Feldkirch, linst. Landeck, Reutte Illtst (črnov. podružnica) Holca n II Briksen in Trident Borgo, Bolcan (mesto), Bokan (okolica), Briksen, Cavalese, Gles, Meran, Mezolombardo, Primiero, Riva, Rovereto (mesto), Rovereto (okolica), Schlanders, Tione, Trident Insbruk *) (črnov. okr. pov.) (mesto), 1 rident (okolica) Deželnobranibovski teritorialni okoliš dubrovniški. Kraljevina Dalmacija Namestništvo V Zadru Šibenik 23 Šibenik Benkovac, Knin, Šibenik, Sinj, Zader Šibenik (črnov. okr. pov.) Erceg novi 37 Erceg novi Kotor, Korčula, Imotski, Hvar, Makarska, Motkovič, Dubrovnik, S. Petar, Split Erceg novi (črnov. okr. pov.) *) Oporno ja. Stojališče črnovojncga okrajnega poveljstva št. II je Holca». Priloga IV k §9. " Seznamek napak (nakaznosti), ki delajo človeka nesposobnega za vsako črnovojno službo. Tekoča številka Napake — poseznamku D podpriloge k „Predpisu o zdravniškem preiskovanju vojnih zavezancev“ (Priloga II k „vojnim predpisom“, I. del, 1. zvezek). 4 Trajni nedostatki na črepinji (trepanaeijske odprtine), vtiski črepinje s pritiskom na možgane ali z draženjem možgan. 8 Gluhost na obeh ušesih, gluhonemost. 11 Popolno zaprtje zunanjega sluhovoda na obeh ušesih. 14 Znižana ostrovidnost, če znaša pod 6/24 na enem. očesu in pod 6/60 na dragem očesu. (Po popravku.) 17 Brazgotinasta patvorba vezne kožice razsežna na obeh očeh. 20 Hudo škiljenje, ako je poleg tega zmanjšana ostrovidnost, ustrezno tekoči številki 14. 22 Bel, luksacija leč, če ni leč na obeh očeh. 23 Izguba ali oslepelost na obeh očeh. 25 Nadvidnost, astigmatizem, če je skaljena roženica, leča, ko so se zenačile kake napake loma ob ostrovidnosti, terjani pod tekočo številko 14. 27 Močno kazeče patvorbe na nosu, kar jako ovira govor in dihanje ; čisto brez nosu. 28 Obraz jako kazeča patvorba, zajčja škrbina, če sega čez rdeče ustnice, prostrano zrasle ustnice ali zrasla lična sluznica, ako se ob enem govori nerazumljivo in se težko jé. 31 Znatne izgube snovi jezika, če se ovira govor in požiranje. 35 Velika gruša (krof), debel vrat, ki dela, da se trajno težko diha in da se moti obtok krvi. 37 Trajna zožitev požiralnika, pijavke ob jabolku in dušniku. 40 Sušica na pljučih, pljučni emfizem hud. 42 Kazeča grba; razklana hrbtenica. 44 Nove tvorbe v trebušni votlini. 45 Izbukline droba (kile), ki se s pasom za kilo ne morejo trajno zadrževati. Tekoča številka Napake — po seznamku D 47 Protinaravna zadnjica. 51 V oči bijoča patvorba, pokvečenje ali manjkanje kakega uda (roke ali noge) ali znatnega dela njegovega. 52 V oči bijoče sušenje, kakor tudi močno odebelenje kakega uda (roke ali noge) tako, da ga je težko prav rabiti. 53 Če se je komu zlomljena kost zacelila tako, da je ud (roka ali noga) močno skrajšan in kazi človeka ter se ne more prav rabiti. 54 Tuberkuloza členkov. Stalne posledice večjih vnetih členkov (kontraktura, zraslost), zastarelo izvinenje; napačni členki, tako da človeku čisto nič ne služijo več ali pa jako slabo. 56 Mrtvoudnost kake roke ali noge. 61 Skrčenje dlani. 67 Očitno napačno zrasla noga, nepripravna za hojo (kopasta [kruljava], kljukasta, konjska noga, vzbočena noga). 70 Pritlikavost, pokvečenost ali pohabljenost vsega života. 72 Razširjena, kroniška tuberkuloza žlez. 76 Očitno debele, neozdravno otekline in izrastki ter vsi hudi novotvorb 77 Vse otekline na žili tripalniei. 78 Tuberkuloza v kosteh. 81 Vse neozdravne bolezni na duhu. ' Priloga IV, a k § 15. Pregled, po katerem morajo nastopno imenovana prometna ravnateljstva (uprave itd.) podajati svoje predloge za odvezo od crnovojne službe na deželnobrambovska teritorijalna poveljstva. Na deželno-brambovsko poveljstvo v so napotena Opomnja Dunaj 1. Ravnateljstvo c. kr. priv. železnice Dunaj—Aspang in Sclmeeberške železnice. 2. Obratno vodstvo lokalne železnice Aujezd—Luhačovice in Brno—Lösch. 3. Izmed c. kr. avstrijskih državnih železnic, vštevši železnice, ki so v njihovem obratu, ravnateljstvo državnih železnic dunajsko. 4. Deželni železniški urad nižjeavstrijskih deželnih železnic. 5. G. kr. ravnateljstvo za proge družbe državnih železnic s češkimi koiner-cijalnimi železnicami vred, ki so v njihovem obratu. 6. Obratno ravnateljstvo delniške družbe dunajskih lokalnih železnic. 7. Občina dunajska za ravnateljstvo dunajskih mestnih cestnih železnic vštevši parne cestne železnice prej Kraus & Comp. mini- strstvu za železnice 8. Ravnateljstvo prve c. kr. priv. družbe za parno plovstvo po Donavi. eH J* O rt Ö 0) o u 'S O Cm O C/3 trgovinskemu mini-strstvu Gradec 1. Ravnateljstvo opatijske družbe za elektriko in malo železnico. 2. Izmed c. kr. avstrijskih državnih železnic, vštevši železnice, ki so v njihovem obratu : a) ravnateljstvo državnih železnic heljaško b) ravnateljstvo državnih železnic tržaško, to pa brez dalmatinskih prog. 3. Generalno ravnateljstvo c. kr. priv. družbe južne železnice z železnicami vred, ki so v njenem obratu, toda samo gledé avstrijskih prog. raini-strstvu za železnice Na deželno-brambovsko poveljstvo v so napotena Opomnja Praga 1. Generalno ravnateljstvo edino priv. buštšhradske železnice. 2. Izmed c. kr. avstrijskih državnih železnic, vštevši železnice, ki so v njihovem obratu : a) ravnateljstvo državnih železnic praško, b) ravnateljstvo državnih železnic plzenjsko. f-l M 6 a ä 0) o O & o m mini- strstvu za železnice % Litomèrice 1. Ravnateljstvo c. kr. priv. železniške družbe Usti—Teplice. 2. Ravnateljstvo fridlandskih okrajnih železnic. 3. Ravnateljstvo jablonskih električnih železnic. 4. G. kr. ravnateljstvo za češko severno železnico z železnicami vred, ki so v njenem obratu. 5. G. kr. ravnateljstvo avstrijske severnozapadne železnice in južnoseverno-nemške zvezne železnice z železnicami vred, ki so v njenem obratu. Krakov 1. Izmed c. kr. avstrijskih državnih železnic vštevši železnice, ki so v njihovem obratu: a) ravnateljstvo državnih železnic olomuško, b) c. kr. ravnateljstvo severne železnice. 2. Uprava novojičinske lokalne železnice. 3. Ravnateljstvo c. kr. priv. lokalne železnice Stauding—-Stramberg. Praemjšl Izmed c. kr. avstrijskih državnih železnic, vštevši železnice, ki so v njihovem obratu: a) ravnateljstvo državnih železnic krakovsko, b) ravnateljstvo državnih železnic levovsko. (Sl'ivcnhch.) s-t Na deželno- j brambovsko so li a p o 1 e n a Opomnja ‘J poveljstvo v Levov Izmed c. kr. avstrijskih državnih železnic, vštevši železnice, ki so v nji- hovem obratu: n) ravnateljstvo državnih železnic stanislavsko. b) obratno vodstvo žrnoviško. Insbruk 1. Ravnateljstvo achenseeške železnice. mini- 2. Obratno vodstvo insbruškfh lokalnih železnic. 3. Izmed c. kr. avstrijskih državnih železnic, vštevši železnice, ki so v njihovem strstvu obratu: za a) ravnateljstvo državnih železnic linško, b) ravnateljstvo državnih železnic insbruško. 44 železnice 4. Salcburška železniška in tramwayska družba. 6 5. Ravnateljstvo delniške družbe za lokalno železnico po Salzkammergut u. f>. Ravnateljstvo steyertalske železnice. 7. Ravnateljstvo stubaitalsko železnice. 8. Obratno ravnateljstvo zillertalske železnice. 9. Ravnateljstvo družbe za železnico na Gaisberg. iž — t!, O C, 0 12 Dubrovnik 1. Ravnateljstvo državnih železnic tržaško zgolj z dalmatinskimi železnicami. trgovin- skemu 2. Generalno ravnateljstvo avstrijskega Lloyda v Trstu. 3. Ramoplovslveno podjetje Ragusea v Dubrovniku. 4. Konsorcij Dalmatia v Trstu. mini- strstvu