Izbila vsak četrtek. Ctna ran It 3 K (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za In druge tuje driave « K — Posamezne itevllke se proli dajajo pn 10 vin.	-
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spisi In dopisi se potiljijo : Urednlitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. Naročnina, reklamacije In Inseriti pa Upravnlitvu .Domoljuba", Ljubljana, . i Kopitarjeve ulice it J. =
V Ljubljani, dné i. junija 1908.
Leto XXI.
štev. 23.
Zadružni zgled z Laškega
Znano je, da prihaja vsako leto na tisoče delavcev z Laškega v naše kraje, kateri tu prav pridno delajo in se na zimo zopet domu vračajo. Znano je tudi, da se vsako leto izseli do milijon prebivavcev iz laškega kraljestva v Ameriko in druge kraje. Pri tem je pa Laška ena najlepših ii1 najbolj rodovitnih dežela na svetu. Tam so pa davki neizmerno visoki, šol je malo in še te so slabe, ljudstvo, četudi dobro in zelo nadarjeno, zanemarjeno in samo sebi prepuščeno. — Prav na jugu kraljestva je dežela Kalabrija in v tei provinca Kosen-ca. ki ima na 7358 km' (za tretjino manj od Kranjske) 500.00(1 ljudi. Kosenca ima prav rodovitno zemljo in bogate naravne zaklade. Toda izmed ljudi so le nekateri premožni, največ jih živi v pomanjkanju in revščini. Večina moških se je izselila v Ameriko. Denarne pošiljatve izseljencev so za nekaj časa zmanjšale bedo, splošnega izboljšanja gospodarskih razmer pa niso dosegle, kakor ga ne dosežejo nikjer, ker se mora vsako trajno izboljšanje v ljudeh samih začeti. Če tudi so ljudje prav pridno delali, so vedno bolj lezli v revščino in pomanjkanje.
Tu so sklenili nekateri duhovniki, katere je bolelo, ko so gledali bedo revežev Pa izkoriščanje in odiranje ubogih kmetov, z raznimi zadrugami in kmetijskimi društvi pomagati tem nesrečnim revežem. 1'elo je bilo prav težko, ker so ubogi ljudje že skoro nad vsem obupali in postali topi in brezčutni za vse. Vsi oderuhi, ki so doslej dobro živeli od žuljev trpinov, so z vsemi močmi branili svoj dobiček in zaslužek. Imeli so denar, veljavo in občine v svojih rokah. Vodja teh prijateljev ljudstva, ki so hoteli rešiti reveže, je bil duhovnik Karol de Kardona.
V tamošnjem kraju izvažajo v veliki množini smokve (fige), ki posebno v Kala-
briji prav dobro obrode. Na tisoče in tisoče stotov so jih vsako leto pokupili ta-mošnji trgovci. Plačali so za stot največ 24 K; stroškov so imeli za carino, vožnjo in drugo 14 K 40 v: skupno so jih stale fige v mesto Marsej postavljene 38 K; prodali so jih po 48 do 50 K. Imeli so pri vsakem stotu do 10 K čistega dobička.
Ta dobiček je hotel Kardona nakloniti ubogim kmetom. Ustanovil je s svojimi tovariši društva za skupno prodajo in stopil v zvezo z veletržci v Marseju. To je bil pa grozen vdarec raznim prekupcem, ki so dosedaj tako lahko živeli od tujega dela. Vse so poskusili, da bi ohranili mastni zaslužek. Bile so že leta, ko so bile smokve dražje, prekupci pa niso mogli nikdar plačati več kakor 24 K. Zdaj so poskočili s ceno na 32 do 33 K, da bi le novo gibanje uničili.
Začetkom kupčija ni šla prav po sreči. Niso bili vajeni velike trgovine. Plačati so mogli največ 30 K, torej manj kakor drugi prekupci. Kdor je skusil kdaj organizacijo pri prodajanju kmetijskih pridelkov, vé, kako je to težavno. Nasprotniki se smejejo, prijatelji ne zaupajo, na tebi je vse: plavaj ali utoni!
Vendar je ninogo zadružnikov ostalo stanovitnih. Videli so, kako so jim Hru-štva povzdignila ceno, kako se žrtvujejo duhovniki za njih koristi, in da bodo zopet pri starem, če bodo društva zaradi njih nezvestobe morala prenehati. Ostali so torej pri društvih in dajali v zadružno prodajalno svoje izdelke. Vzbudila se jim je socialna vest. »Začetka bo treba malo potrpeti, da se počasi razmere izboljšajo.« Ta stanovitnost je bila že v naslednjem letu poplačana. Skrbno so si izbrali blago, zaznamovali ga za marko: K. L. C. (Katoliška zveza Kosenca) in spravili fige v prav dober glas na Francoskem. Dobili so za stot 34 K. Gospodarski položaj se je začel zdatno boljšati. Pri povzdigi kmetske-ga ljudstva so rabili tudi hranilnice, popol-
noma podobne našim rajfajznovkam. »Te hranilnice,« pravi Kardona, »so za nas največjega pomena. Pred so imeli kmetje in delavci denar brez koristi doma. Kar se je iz Amerike dobilo, se je brezmiselno zapravljalo. Nikdar niso imeli denarja, ker je vse sproti šlo. Zdaj se vse naloži v hranilnicah. Denar se izposojuje kmetom za poravnavo dolgov in izboljšanje gospodarstva proti nizki obrestni meri. Popred so imela od vseh izposojil vedno dobiček le mesta, zdaj si tudi kmetje pomagajo. Dozdaj so osnovali 30 takih hranilnic z zvezo hranilnic v Kosenci. V mestu Kosend imajo šest prodajalen, kjer prodajajo vsa živila in vse kmetijske potrebščine, tudi stroje, katere dobivajo prav po nizki ceni od tvrdke Glochner v Milanu. V drugih mestih in vaseh imajo podružnice. — V St. Petru pri reki Arente imajo električno napravo s 75 konjskimi silami. Tam so napravil velik mlin, ki je največja dobrota za vse bližnje kraje, in električno luč za vso okolico. Podobno napravo snujejo v Apriljano. Začeli so se vzbujeni po tem zgledu, gibati tudi drugod. Zdaj so zaželi skrbeti tudi za dobra stanovanja zadružnikom. S tem organizatoričnim delom se je tudi veliko storilo za probujo ljudstva in duševni napredek. Saj vse vodijo navadni kmetje, izmed katerih jih zna jako malo brati in pisati, ki so pa čudovito izurjeni, da branijo in širijo koristi mlade organizacije. Zdaj vsi vidijo, kaj se doseže s skupnim delom.
Več reči se tudi mi iz tega učimo. Očito je, da imajo duhovniki povsod usmiljeno srce z ubogim ljudstvom. Če nima nobeden usmiljenja z ubogim revežem, najde nazadnje v duhovniku prijatelja, ki mu žrtvuje svoje dušne in telesne moči, večkrat tudi svoj denar in svoje dobro ime.
Laškim kmetom se je vzbudila socialna vest. Knalo so spoznali, da morajo skupaj držati, ker imajo le v teh zadružnih
napravah svoje prijatelje. Kako daleč so pač še naši ljudje od te zavednosti. Vidijo, da se zanje trudimo in jim vse žrtvujemo. Toda pri prvi priložnosti postanejo nezvesti in drže z nasprotniki. Pravi zadružniki morajo biti požrtvovalni; skupaj je treba držati, če tudi ni včasih očividnega dobička. Kjer so zadružniki zvesti in vodstvo dobro, mora vsaka zadruga doseči krasne uspehe.
Na Laškem so v kratkem času osnovali električne mline, električne luči, velike prodajalne . . . Tudi pri nas gremo naprej.
Za povzdigo gospodarstva in organizacijo imamo Slovenci gotovo več zmožnosti, kakor Lahi. Začnimo, delajmo!
Polltllen pregled.
AVSTRIJA.
Cesarjev jubilej.
Za slavnostni sprevod, ki ga mislijo uprizoriti ob priliki cesarjevega jubileja, se delajo velike priprave. Odri ob Ringu na Dunaju so že pripravljeni. Pričeli so že tudi graditi cesarjev paviljon (prostor, kjer bo takrat cesar). Ce gledamo na predpriprave, bo tudi Kranjska častno zastopana. Posebno lepa skupina bo ona. ki bo predstavljala armado Radeckega.
30. maja so se poklonili cesarju skoro vsi generali, bodisi oni, ki so na Dunaju ali izven Dunaja, oni, ki še služijo, in oni, ki ne služijo več. V imenu generalov je nagovoril cesarja nadvojvoda Ferdinand. Po poklonitvi je bil dvorni slavnostni obed.
Takoj za generali je cesar sprejel de-putacije onih polkov, ki nosijo ime cesarja Franca Jožefa I.
Poslanec dr. Heilinger je naprosil pravosodnega ministra, naj se zavzame, da se pomiloste oni kaznjenci, ki so dobili v mladosti zapor. Pravosodni minister je izjavil. da se hoče zavzeti za to željo.
Da se vrši slavnostni sprevod, je cesarju zelo všeč, in to, kakor je sam izjavil, najbolj zaradi tega, ker bodo ob tej priliki mnogi obrtniki dobili dela. Slava takemu cesarju!
Dveletna vojaška služba.
Zopet imamo zabilježiti nov načrt, ki zahteva dveletno vojaško službo. Po tem načrtu se torej okrajša vojaška služba za tretjino, obenem pa se enakomerno razdeli vojaško breme na več oseb. Posledica tega načrta bo, da bo treba takoj pomnožiti število vojaških novincev. Za vsakih sto vojaških novincev s triletno službo bode treba 150 mož z dveletno službo. Vendar pa se ne bode v tem razmerju pomnožilo število vojaških novincev, ker dveletna služba ne bode vpeljana za vse vrste vojakov. O tem načrtu prinesemo prihodnjič obširnejšo razpravo u uvodnem članku.
Novi In stari davki.
Znano je, da se pripravlja v zbornici načrt, po katerem bi se bolj obdavčilo žga-
nje. Socialni demokrati so proti temu načrtu, če gosposka zbornica ne omogoči znižanja sladkornega davka. Gosposka zbornica se pa upira temu. da bi se sladkorni davek znižal, vsled česar bi preostalo na leto 28 milijonov kron. Gospo-skozbornična proračunska komisija je predlagala gosposki zbornici odklonitev zakonskega načrta o znižanju tega davka. Okoščeneli gospodje prav res zaslužijo, da bi jih vrgli v staro šaro. kamor spadajo, ker prav nič ne poznajo ljudskih koristi.
Heia se zato na znižanje davka na meso, petrolej in davka na poslopja.
Proračunski odsek.
V državnem zboru se je pretečeni teden razpravljalo s silno pridnostjo o državnem proračunu. Gotovo bo rešen v obeh zbornicah do določenega časa. Pri razpravi je načelnik neinškonarodne zveze Kiari govoril za enakopravnost vseh in zahteval, naj se to določi po posebni državni postavi.
Vojni odsek.
Vvojnem odseku državnega zbora je naznanil domobranski minister, da se čete in poveljniki razbremene. poviša se število dalje službujočih podčastnikov in se zbolj-ša materijelno stanje vojaštva.
Zavarovanje malega kmeta in obrtnika.
Zavarovanje malega kmeta in obrtnika je v tiru. Hvala Bogu, v tem vprašanju so vsi poslanci, ki zastopajo kmeta, edini. Pododbor svobodne agrarne zveze je ta teden poslal na vlado poziv, naj vlada kolikor mogoče pospeši to prepotrebno zavarovanje.
Kršenje enakopravnosti slovenskega jezika.
Poslanci dr. Krek in tovariši so vložili ostro interpe'acijo proti kršenju enakopravnosti slovenskega jezika. Krščansko-socialna zveza je namreč poslala zavitek vžigalic v Celovec, in seveda napravila naslov pošteno v slovenskem jeziku, a železnica ga vsled tega adresatu ni hotela dostaviti, marveč ga je vrnila z zahtevo, naj se napravi nemški naslov. Cas je že, da naši poslanci pošteno na prste stopijo tem nemškim nestrpnežem.
Kako Je na hrvaškem vseučilišču?
Pravzaprav je žalostno. Bravci »Do-ttioljubovi« vedo. zakaj je nastal konflikt med vlado in dijaki: ker je ban Rauch samo iz političnih nagibov poslal v pokoj zaslužnega hrvaškega vseučiliščnega profesorja Šurmina. Deloma se je postavil zanj tudi akademski senat, ki je vprašal vlado, če hoče popraviti Šurminu storjeno krivico in akademski svobodi storjeno nasilje. Vlada je pa odgovorila, da tega ne misli storiti in pozivlje senat, naj tekoni treh dni predloži naslednika upokojenemu profesorju. Videli bomo, kaj bo storil sedaj akademski senat in kako barvo bo pokazal.
Rok za vpisovanju na vseučilišču je 27. p. m. potekel. Vpisali so se le trije di-
jaki, iu sicer dva na tnodroslovni, eden na pravoslovni fakulteti. Ce bi hodilo k pre-davanju tudi onih štirinajst pravnikov in enajst inodroslovcev. ki svoj čas niso vzeli odpustnic, bilo bi vseh dijakov na zagrebškem vseučilišču — izvzeinški bogoslovce — 28. profesorjev na obeh svetskih fakultetah je pa 56, torej prideta dva profesorja na enega dijaka.
V	Pragi bo 40 revnih dijakov do konca semestra dobivalo popolno preskrbo. V to svrho nabrana glavnica znaša 16.000 j(. Praška občina je dovolila hrvaškim dijakom podporo v znesku 1260 K na mesec, in sicer do konca semestra.
Proračun delavskega ministrstva.
Poslancem na Dunaju so izročili poročilo proračunskega odseka o proračunu delavskega ministrstva. Vsa potrebščina je je proračunjena na 79 milijonov kroti. Poročilo naglasa, da je prenizka za stanovanja določena vsota 100.000 K; poročilo pravi dalje, da je prenizka polmilijonska postavka za ptujski promet, kakor tudi 40.000 K za reklame.
Ban Rauch v zadregi.
Delegat dr. Popovič je pretekli teden v skupnem državnem zboru rekel, da dvomi o udanosti in odkritosrčnosti bana Ranella nasproti cesarju. Samo po sebi je razumljivo, da bi Rauch takega očitanja ne smel kar tako vtakniti v žep. Moral bi na dr. Popovičevo očitanje odgovoriti ali ga tožiti, ker pa tega ni storil, smatra javnost za resnično, kar trdi Popovič. Govori se celo, da si je ban Rauch nekoč dovolil zelo svobodne izraze o vladarju. — Hrvaški listi so prepričani, da se ban v tem slučaju ne bo upal braniti svoje časti niti z demen-tijem, niti s tožbo.
Demonstracije v Inomostu.
V	Inomostu so svobodomiselni dijaki priredili hrupno demonstracijo proti katoliškim dijakom, ki so z lampijoni napravili obhod po mestu. Policija je demonstrante razgnala in jih več zaprla.
V	Gradcu za doktorja promovirani dr. Aldrian je na nekem shodu izjavil, da pride v Inomost 20.000 s puškami in ostrimi patronami oboroženih kmetov, ako se po-nove na univerzi taki izgredi proti katoliškim dijakom, kakor so se v zadnjem času vršili.
GENERAL NOGI — RAVNATELJ DEKLIŠKE ŠOLE.
Porarturski zmagovalec general Nogi je bil pred kratkim imenovan ravnateljem dekliške šoie za deklice plemenitih rodo-vin. Dobil je nalogo, odklanjati tujinski vpliv in čuvati stare japonske šege in navade. Učiteljica Simoda, priljubljena v to-kioških plemenitih rodovinah, je križala njegove namere in vnemala učenke za neumno angleško in ameriško modo. Ker se je Nogi postavil na njeno pot, prosila je za vpokojenje. In glej, proti pričakovanju se je ta ostavka sprejela. Nogi je bil prisoten,
ko sc ie Simoda ločila od svojili učenk. Pravi, da je tedaj več trpel, kakor pod pod t Arturjem.
VOLITVE V BELGIJI.
V lielgiji so se vršile za državni zbor volitve. Tu je bilo izvoljenih 87 katoličanov. 43 liberalcev, 35 socialistov in eden krščanski demokrat. Katoliška večina znaša osem glasov.
v
Izobrazbi.
ČRTICE IZ SLOVENSKEGA SLOVSTVA.
(Dalje.)
Narodna pesem.
Narodne pesmi so po vsebini dvojne vrste: pripovedne in lirične.*) Pripovedna ali epska pesem nastane pri narodu tedaj, J\o narod preživi kako slavno dobo in se potem spominja onih, ki so se posebno odlikovali. Tako se naša narodna pripovedna pesem spominja kralja Matjaža, srbska kraljeviča Marka.
Lirična pesem pa je izraz notranjih čuvstev in nastane lahko ob vsaki priliki, ju ne samo v kaki določeni dobi narodove zgodovine, kakor pripovedna pesem. Vendar se opaža, da v novem času nima narod več tiste pesniške sile kot v davnih časih. To pa zato, ker sedaj v človeku prevladuje razum, prava lirična pesem pa je sad bujne domišljije. Lirične pesmi delimo v take, ki izražajo čuvstva cele množice, kakor ii. pr.: cerkvene, bojne pesmi, in v pesmi, ki izražajo čuvstva posameznika, n. pr. Iju-bavne pesmi. K liričnim pesmim prištevamo lahko tudi pesmi, ki se pojo ob različnih godovih, kolednice, božičnice itd.
Slovenci nismo imeli junaške dobe v zgodovini, ali je pa tako daljna, da se je niti ne spominjamo — zato tudi nimamo pripovednih, junaških pesmi, ki bi slavile naše junake. Kralj Matjaž v slovenskih pesmih ni bil niti naš kralj, ampak ogrski.
Mnogo pa imamo liričnih pesmi, kakor jih n. pr. popevajo še dandanes fantje, ki gredo skozi vas. Lirične pesmi so one, ki jih poje mati svojemu detetu, ali dekle, ki iCre na polje ,ravno tako pastir na gori itd., tla jih vedno lahko slišimo, pripovedno pečeni pa slišimo le še redko kedaj od kake stare ženice.
Narodne pesmi slovenske je najprej zbiral V. Vodnik, ko se je učil, kako bi pisal v narodnem duhu. Od 1830. je tudi »Čebelica« prinašala pesmi, nabrane med narodom .zlasti od Prešerna in Smoleta. Tedaj so sploh vsi »Čebeličini« sotrudniki Pridno nabirali narodne pesmi in te je izdal Koritko od 1.1839—44. Ravno istočasno je Pa tudi Vraz nabiral narodne pesmi in njegova zbirka, ki je izšla 1833—39, je naj-
*) Lirična pesem zato, ker so jih stari narodi spremljali na liri.
boljša izmed vseh. V najnovejšem času izdaja tudi vseučiliški profesor dr. Štrekelj narodne pesmi, ki je porabil vse zbirke, ki smo jih doslej našteli, zraven pa tudi nanovo nabral mnogo pesmi med narodom, da imamo Slovenci menda najboljšo zbirko narodnih pesmi med vsemi Slovani.
Za narodno blago, narodne prislovice, .vraže itd. si je pridobil mnogo zaslug Davorin T r s t e n j a k. Rojen v Slovenskih goricah je prišel tudi on v Gradec na vseučilišče, kjer se je v družbi Slovanov učil vseh slovanskih jezikov, ter se z Vrazom vred navdušil za ilirsko idejo, toda pozneje jo je opustil, ko je videl, da je neizvršljiva. ter se posvetil preiskovanju slovenske zgodovine in slovenskega jezika. Oprijel se je Vodnikove misli, da so bili stari Iliri Slovenci. Toda, ker ni imel prave znanstvene podlage, ni dosegel velikih uspehov, kljub svoji nadarjenosti in velikanskemu naporu. Toda lahko ga imenujemo očeta slovenskih zgodovinarjev . Pod njegovim uredništvom sta se porodila na Štajerskem tudi dva lista, ki sta posebno pozornost obračala na znanstvo: Zora v letu 1872 in Kres 1881. Pri njem se je shajala na stare dni, ko je župnikoval na Štajerskem, cela družba mlajših pisateljev, ki so postali vsi znameniti jezikoslovci: Sket, Murko, Oblak.
Sploh ni mogoče niti pregledati celega njegovega delovanja, ker je mnogo izginilo v pozabnosti. Naslednikov, ki bi njegovo delo nadaljevali, pa ni bilo.
V jezikoslovju ga je pa prekosil njegov sodrug Miklošič .Doma iz Ljutomerskih goric kot Stanko Vraz, se je v Gradcu učil s Trstenjakom vseh slovanskih jezikov. Potem je odšel na Dunaj, kjer je deloval že naš učenjak Kopitar. V dvorni knjižnici je preiskoval slovanske rokopise. Korenito je preučil vse slovanske jezike ter preiskal njihovo sorodnost. Tako je pravzaprav on ustanovitelj primerjajočega slovanskega jezikoslovja, zaradi česar so ga tudi poklicali na vseučilišče 1. 1849. Od tedaj se predava na dunajskem vseučilišču tudi zgodovina slovanskih jezikov in slovanskega slovstva. Tudi Slovani imajo znanstveno zavetišče na najvišji šoli. Na podlagi Miklošičevi delujejo še zdaj vsi slovanski učenjaki. On je bil prvi, ki je znanstveno proučil vse slovanske jezike in spisal o tem knjige, ki so mu prinesle naslov največjega evropskega učenjaka 19. stoletja. Za Slovence posebej pa je spisal berila za gimnazije.
Če se ob kratkem ozremo na delovanje Ilircev, ki jih nismo mogli vseh omeniti v tej kratki razpravi, spadata sem tudi Ma-cun in Muršec, ki jih lahko imenujemo predhodnike slovenskega preporoda, ki se je začel z Bleiweisovo dobo, zlasti 1. 1848, ko smo dobili tudi politično samostalnost. Nejasne so bile še njihove misli, toda segale so na daleč. Niso imele velikega uspeha, toda navdušile so celo množico novih moči, ki so vodile naš narod ob preporodu njegovega slovstva.
Škof Slomšek je začel prav pri korenini, on je poskrbel za izobrazbo mladine, Iiirci pa so zanesli velike misli med naš narod. Preiskovali so njegovo zgodovino,
njegovo duševno bogastvo in tako vzbudili narodov ponos. Od Štajerske je izhajala luč, ki je razsvetlila tudi Kranjsko in Koroško.
(Dalje prihodnjič.)
Listek.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLAV).
Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmann D. J.
I. DEL. Prva knjiga.
Šesto poglavje.
Jutro velikega petka.
V hiši pri Betaniji so bili vkljub nočnemu motenju vsi zgodaj pokonci. Še celo deklici, ki se drugekrati nista zbudili takoj na prvi klic tete Salome, sta pravočasno prišli v družinsko sobo k skupni jutranji molitvi. Vstali in oblačili pa sta se čisto potihem, da bi ne vzbudili Tamare v bližnji spalnici. Marta dé teti, ko pride v sobo, da leži hčerka ranjenega rabija še v trdem spanju.
»Tega je treba ubogi deklici po pre-stanem strahu zadnje noči,« odvrne Šaloma. »In Bog vé. koliko težkega jo še čaka? Evzebij ni danes zjutraj nič zadovoljen s stanjem bolnikovim.«
»Ubožec! Kako žalostno, ako ji umrje!« dé Marija. »Me bi kajpak pridržale Tamaro pri nas kot svojo ljubo setro.«
»Kajpak.« odvrne resnobna Marta svoji bolj čuvstveni sestri. »Vkljub temu pa či želela odkrito rečeno, da bi ne bili prišli ravno v tem času v našo hišo.«
»Oh. ljuba Marta, kako moreš tako govoriti!« se razvname Marija.
»Prav, pa nam svetuj, kaj hočemo storiti! Ona bo hotela z nami, ako nas stric danes popelje v mesto; Pomisli, ona še ni videla Jeruzalema in templja!«
»Zdi se mi veliko bolj ponižna, kakor si ti. moja Marta, če ji le eno težkočo povemo, pa ne bo več silila z vama.« pravi Šaloma. »Razven tega. hotela bo streči svojemu ranjenemu očetu.«
»Jaz pa bi ravno želela, da gre z nami.« vzklikne Marija. »Kako bi jo rada že danes prepričala o naši veri in jo kot novo izpreobrnjenko peljala k dobremu škofu Simeonu v pouk. O, izmislila sem si že ves vojskini načrt. Najprej peljemo Tamaro k grobni votlini, iz katere je naš Gospod mrtvega Lazarja obudil k življenju. Vrtnar Sila ji bo izpričal to, ker je bil sam pričujoč pri čudežu. Potem bomo na poti od Oljske gore do Golgate pripovedovali ljubi deklici vse trpljenje našega Zveli-čarja. In končno ji bomo razložili njegovo častito vstajenje in vnebohod. Saj so škof Simeon, diakon Mihanon. naš stric in mnogi drugi videli v svoji slavi vstalega Zve-ličarja. Kako bi ona takim pričam ne verjela, da je Jezus Kristus res obljublieni Odrešenik, pravi Sin božji? Naj gre Tamara z nami! Še danes, na dan Zveličar-jeve smrti, jo bom prepričala o resnici
naše vere, in morala bo postati kristi-janka.«
»Vera, to ni človeško delo, ampak sad milosti božje,« pravi Evzebij, ki je med Marijinim govorjenjem stopil neopazen v sobo. »Za to milost moramo prositi in moliti. Zdaj pokličite vrtnarja Silo in druge notri. Opraviti hočemo svojo domačo po-božnost, ker ne moremo iti k shodu naših bratov v Jeruzalem. Ranjenec bo spal še cele ure dalje, in nič nas ne bo motilo v našem premišljevanju na Veliki petek.«
Vrtnar Sila. ki ga je zjutraj Lucij ogovoril, in nekaj drugih hlapcev stopi v sobo. Evzebij najprej moli kratko jutranjo molitev, in pričujoči mu odgovarjajo. Nato v nekoliko besedah, prihajajočih iz dna duše, kliče družini v spomin, da je danes preteklo 33 let, odkar je Gospod trpel strašno smrt na križu. »S temi-le očrni sem ga videl viseti na križu — o kako je bil razbi-čan in razmesarjen! — in ko so ga pismarji in farizeji trpečega smrtne bolečine pro-klinjali in zasramovali, tedaj so te moje ušesa slišale njegovo molitev: »Oče. odpusti jim, saj ne vedo. kaj delajo.« Zdi se mi, kakor bi se vse to včeraj zgodilo, tako živo mi je pred očmi Oospod s trnjevo krono na glavi in s krvavečimi ranami po vsem telesu! O ko bi ga videli vi. moji otroci! nikdar, nikdar bi ne pozabili njegove ljubezni, s katero je prestal tako strašno smrt za nas.«
Evzebij je bil ves ginjen in ni mogel govoriti dalje. Vroče solze so mu kapale na sivo brado. Tudi vsi navzoči so jokali tiho, posebno Marija. Čez nekaj časa pravi Evzebij, da hoče brati Kristusovo trpljenje, kakor ga je pred kratkim spisal Matevž po navdihnenju Svetega Duha.
Vzel je v roke pismo, še čisto novo, ga poljubil in pričel počasi in razločno brati popis o Kristusovih bolečinah na Oljski gori do njegovega zadnjega vzdiha na križu. Ko je končno prebral pretresljive čudeže, ki so se zgodili po smrti Sinu božjega, — kako se je pretrgalo zagrinjalo v templju, kako se je stresla zemlja in so se odpirali grobovi, in besede stotnika, ki je nadzoroval križanje: »Resnično, ta je bil Sin božji!« — tedaj ga je prekinil tih. bolesten krik: ozrl se je okrog in zagledal hčerko rabija Sadoka med vrati z objokanimi očmi.
Tamara se je vzbudila, ko je Marta poklicala vrtnarja in hlapce k jutrajni po-božnosti. Zaslišala je Martin glas in naenkrat so ji v spominu oživeli vsi dogodki preteklega večera. Napad, rimski stotnik, izguba brata, nevarna očetova rana. vse ji je stopilo živo pred oči in srce se ji je skrčilo v bolesti. »Ne, to niso sanje, to je strašna resnica!« je vzdihnila in se dvignila s postelje. »K ubogemu očetu moram: vedeti moram, kako mu je hudo.«
Urno je vrgla nase obleko in si privezala sandale na noge. Nato je odgrnila pri oknu zaveso in pogledala z zmedenimi očmi na vrt, ožarjen z lepoto jutranjega solnca. Na drevesih so peli ptiči zahval-nico Bogu. Tudi ona je pokleknila in prosila božje pomoči za očeta, za brata in zase. Pokrepčana v zaupanju do dobrega Boga je vstala, da poišče svojega prijaznega gostitelja in svojega ranjenega očeta.
Spomnila se je. ko ji je rekel Evzebij sinoči, da v bližnji sobi spita njegovi neča-kinji. Ob tej sobi je najprej obstala in poslušala, nato je pogledala skozi zaveso. Soba je bila prazna. Toda nekaj, kar je Tamara zapazila v njej, jo je prestrašilo. Med dvema vazama, napoljenima z najlepšimi pomladanjimi cvetkami, je stala v srebrnem okvirju podoba žene. polna nebeškega veličastva in miline.
»Za božjo voljo, kaj je to?« dč Tamara in pobledi od strahu. »Ali so moji gostitelji, ki so nas vzprejeli s toliko ljubeznijo, od Boga sovraženi pogani in ne otroci Abrahamovi? Kako morejo tako kršiti zapoved božjo in trpeti podobo malika pod svojo streho?«
Tamara je že mislila skočiti v sobo in razbiti podobo. Kajti že od svoje mladosti je po nauku očetovem s studom sovražila vse, kar je količkaj spominjalo na tnaliko-vanje in poganstvo. Toda premagala se je in sklenila poiskati očetu drugo prenočišče, ako njen gostitelj ne uniči na njeno besedo te poganske podobe.
V takih mislih je stopala po stopnicah navzdol in prišla v vežo, kamor je držalo več vrat. Ni vedela za vrata, ki peljejo v sobo, kjer leži njen oče. Zaslišala pa je glas Evzebijev in ga takoj spoznala. Stopila je hitro pred vrata. Njen gostitelj je najbrže bral nekaj resnega in svečanega. Najprvo je pazila na pomen besedi. Toda nehoté ji je vsebina segla do srca. Kdo je ta Jezus, ki je tako milo rekel svojemu učencu, ko ga je izdal s poljubom: »Prijatelj, čemu si prišel?« — In kdo je ta Oče, ki bi ga lahko prosil in bi poslal več kakor dvanajst legionov angelov na pomoč?« Ovseni tem še nikdar ni Tamara slišala ničesar. In zdaj je slišala brati, da je bil ta Jezus peljan pred velikega duhovnika Kajfa: in veliki duhovnik Kajfa je stari oče njenega ženina!
Tamara je stopila čisto zraven zavese ob vratih, in nobene besede v pretresljivi zgodbi ni preslišala. S strahom je čula strašne besede velikega duhovnika: Pri živem Bogu te rotim, povej nam, ali si ti Mesija, Sin božji?« in je slišala ravno tako svečan odgovor: »Ti si rekel. Pa povem vam: poslej bodete videli Sinu človekovega sedeti na desnici Moči božje in priti v oblakih neba.«
Zdaj je Tamara vedela: to je bil Na-zarenec. o katerem je že tolikrat njen oče govoril s studom, češ, da je Boga preklinjal. In Tamara je pritrdila sodbi Kajfe in velikega zbora: »Boga je proklinjal! Smrti je vreden!« — Toda kako se vjema to plemenito in mirno obnašanje Jezusa, o katerem je slišala zdaj brati, s srcem tistega bogokletneža. o katerem ji je pravil njen oče? Čutila je Tamara, kako ji ginejo v duši predsodki. Obup izdajavca Iškarijota in prorokove besede o 30 srebrnikih so jo pretresle še bolj. Tiho in napeto je poslušala sodno obravnavo pred Poncijem Pilatom in spoznala, da so bili celo Rimljani prepričani o Jezusovi nedolžnosti. Čula je. kako se je Pilat trudil, da bi pridobil zase ljudstvo in oprostil nedolžnega. Oni pa so kričali: »Izpusti Barabo! Križaj ga!« — »Kaj pa je hudega storil?« — »Na križ ž njim!« — In potem bojazljiv^obsodba z
dostavkom: »Nedolžen sem nad krvjo tega pravičnega,« in strašne besede celega ljudstva: »Njegova kri pridi nad nas in naše otroke!«
In nato grozni prizori bičanja, kronanja. križanja in nazadnje smrt v strašnih bolečinah in v sramoti! Ali je bil torej vendar blazen in hudoben, ker ga je Bor, ki ga je na križu klical na pomoč, tako zapustil? Ne! Slišala je Tamara, kakor udarec za udarcem, čudeže, ki so se godili po smrti Jezusovi. Slišala je nazadnje častni-kove beSede: »Resnično, ta je bil Sin božji!« in po teh besedah je do dna srca gi-njena stopila v sobo.
Deklici Marta in Marija sta z vzklikom strahu skočili pokonci in tudi d r u pri so potrti gledali rabijevo hčerko, ki je bila vsa iz sebe. Le Evzebij je ostal miren in je s prijaznim pogledom stopil k dekletu. Tedaj je zaklicala Tamara s tresočimi ustnicami:
»Torej je Odrešenik prišel, in njegovo ljudstvo ga je umorilo?«
»Prišel je, in njegovi rojaki so ga — v strašni zaslepljenosti pribili na križ,« odvrne Evzebij.
»In Izrael se ni izpreobrnil, tudi po teh velikanskih čudežih ne, o katerih si ravnokar bral? Toda ne, saj ni mogoče! Jeruzalem in vse ljudstvo bi se namah iz-preobrnilo, ako bi se res zgodila ta čudežna znamenja. Bajka je to in predrzna izmišljotina, kar si ravnokar bral. Reci, da je tako!«
»Vse, kar sem bral, je sveta resnica. Jaz in mnogi drugi, ki še živimo, smo priča tega. Tisti izmed ljudstva, ki so bili dobre volje, so našli milost vere. Tudi ti jo boš našla, ako ponižno prosiš Boga. da ti da spoznati resnico. Zdaj si preveč razburjena. da bi mogla soditi premišljeno. Tudi ni bil moj namen, tako hitro odpreti oči. Bila je najbrže to volja božja, in prepričan sem, ti boš našla milost svete vere.«
»O, kaj naj rečem, kaj naj mislim? Ta Jezus iz Nazareta, katerega me je oče že v mladosti proklinjati učil. ta je v resnici naš Odrešenik?! Reci, povej mi — verujem tvojim očem, ker iz njih govori poštena duša. in tvojemu dobremu srcu, katero je z ljubeznijo sprejelo mojega ranjenega očeta — povej mi in prisezi pri svojem dušnem zveličanju: ali si videl le eno izmed teh čudežnih znamenj, o katerih si ravnokar bral v tem pismu?«
»Bil sem priča, ko je solnce poteni-nelo, in vprašaj svojega očeta, ako je to naravno mogoče ob času polne lune. Čutil sem, kako se je zemlja tresla, in videl sem počiti skalo, na kateri je stal križ; še danes ti hočem pokazati razpoklino, ako greš z menoj na ono mesto. Videl sem tudi še večja znamenja, kakor pa si slišala brati o njih. Videl sem njega samega, ki jc ntnrl na križu, videl sem Jezusa Kristusa vstalega od mrtvih, videl sem ga tudi iti v nebesa. Jaz, ki stojim pred teboj, sem priča tega, in lahko ti jih imenujem še več, ki so videli isto, kakor jaz in so še danes med živimi.«	(Dalje prih.)
V Lurd!
(Konec.)
10. Veliki teden v Lurdu. ')
Neko francosko poročilo o romarskilt vlakih, ki so prišli v Lurd začetkom septembra. govori o »velikem tednu«. To je teden pred praznikom Marijinega rojstva in se imenuje tako radi velike množice romarjev. Poročilo trdi, da se je mudilo z nami vred takrat v Lurdu še 40—50 tisoč romarjev. Drugi cenijo število še višje. |)a to ni pretirano, se razvidi iz sledečili uradnih poročil, ki jih prinaša list: Journal de la Grotte de Lourdes — List od lurškc dupline. Ta časopis izdajajo lurški duhovniki, izhaja vsak teden in poroča natanko o vseh vlakih za vsak dan posebej. Dne 7. septembra 1905., ko smo prišli mi v Lurd, se je mudilo tu poleg našega še 36 drugih vlakov, 8. septembra istotako. Seveda so to le naznanjeni romarski vlaki. Na tisoče romarjev pa pride začetkom septembra posebej v Lurd ali v malih gručah, ker se v tem času narodnih romanj zgodi največ čudežev.
Takrat so se mudili obenem v Lurdu trije nadškofje in 15 škofov. Globlji vpogled v ta romanja dobimo, če beremo poročila posameznih romarskih vlakov. V Lilu na Francoskcm izhaja mesečno list:
') Glej dr. Waitz: Von Brixen nach Lourdes, str. 105—107.
Le Pélerin du Nord — Romar s severa. Oktoberska številka tega lista poroča, da se je peljalo iz kambreške škofije (Cam-brai) 12 vlakov s sedem tisoč romarji, med temi 800 bolnikov. Na dan pred praznikom je bilo v Lurdu 1000 do 2000 bolnikov.
:	11. Slovo.
Zatonil je dan za pirenejskimi griči, mrak je legel po pobočjih, da so zatem-neli vrhovi v nerazločnih obrisih, zvezde so vstale na nebu, žareče in svetle, kakor bi goreli kresovi na nebeških višavah. Na Grandgerskem vrhu je žarel križ, kakor je žarel nekdaj na oljski gori ter ogreval širno zemljo. Velik svit je bil razlit čez dolino, kakor bi se odprl nebesni svod in bi lili žarki nebeške milosti nad množice. Spevi so se glasili s trga mogočno in veličastno, prihajali so iz tisočerih grl. Ave. ave, ave Marija, kakor bi zveneli iz nekega drugega sveta, ki je velik in čudovit.
1'red jamo pa je bilo tiho in mirno. Zadnjikrat smo se zbrali pred duplino, da vzamemo še slovo od lurške Kraljice. Klečali so romarji na kamenitem tlaku, njihove molitve so postale zaupnejše in goreč-nejše. Dolgo so molili in postala so mehka njihova srca, kakor kadar rosijo nebeške milosti v naše duše, postalo jim je tesno v prsih, kakor kadar čutimo vso veliko težo težav in grehov svojega življenja in bi se razjokali na prijateljskem srcu ter bi mu potožili svoje reve in nadloge. In lažja bi postala naša srca in polna tolažbe naša
duša. Prošnje so kipele kvišku vroče, kakor so solze materine, zaupne, kakor je molitev deteta.
Otožno in tiho so zvenele besede slovesa, ki jih je govoril voditelj, tn srca so čutila, da jim je težka ločitev.
»Hočemo se zahvaliti za vse milosti in dobrote, ki smo jih prejeli v Lurdu. Zahvalimo se predvsem za veliko zaupanje, s katerim smo molili tu ob jami, zahvalimo za vso tolažbo, ki so jo občutila naša srca, za novo moč, ki smo jo prejeli od nebeške Kraljice. Lepo je bilo tukaj moliti ter gledati in premišljevati veličino Matere Odrešenikove. Ločimo se s hvaležnim srcem in ohranimo to hvaležnost tudi še na nadaljnem potu. Lurška Kraljica pa naj nas vodi in spremlja, da pridemo srečno do svetišča v Paray-le- Monialu, k srcu nebeškega Izveličarja.«
Potihnili so slavospevi s trga, ugasnil je svit nad dolinico, noč je sanjala ob obrežju Gava. le na gori je še žarel križ kakor luč, ki se jo postavi na višino in sveti vsem narodom. Zadnji pozdravi so se glasili v tiho noč, prisrčni in iskreni kakor so pozdravi, izročeni ljubečemu materinemu srcu. Zdrava Devica, bleščeča kot zvezda, zdrava Kraljica, lepa kot jutranja zora, pozdravljena Brezmadežna, čista kot lilija, pozdravljena Tolaž.iica, oživljajoča kot rosa!
Razgled po domovini.
Cuj slovenski kmeti Na Vnebohod Gospodov se ie pomikal po cesarskem Dunaju dolg sprevod, kakršnega ponosni Dunajčani še niso kmalu videli. Dvajset tisoč nemških krščanskih kmetov s posebnimi klobuki, kakršne so si umislili člani »Kmečkih zvez«, je korakalo ponosno v votivno cerkev k sveti maši in potem k zborovanju. Zbrali so se kmetje z Gorenje in Nižje Avstrijske, s Štajerske, Koroške. Solnograške, Češke, Šlezije in dva zastopnika kranjskih Kočevcev, da se dogovore o težnjah kmečkega stanu. Na ta lepi kmečki shod ie prišel tudi dunajski župan dr. l ueger, ki je prisrčno pozdravljal vse zboro-valce. Na shodu sta bila oba krščansko socialna ministra dr. Ebenhoch in dr. Gessntan ter dolga vrsta katoliških državnih poslancev. Vsi zbrani kmetje so soglasno obsodili napade liberalnih študentov na katol. vseučiliške dijake ter napade liberalnih profesorjev in časopisov na kmete. Zborovanje se je končalo z nepopisnim navdušenjem. Nemška »Kmečka zveza« šteje že 136.000 članov. — Slovenski kmetje, posnemajte katoliške nemške kmete, pristopajte v »Kmečke zveze«. Tudi naše »Kmečke zveze«, ki so osnovane po slovenskih krajih na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem, se bodo zbrale k skupnemu zborovanju, da se doseže enotno delovanje vseh Zvez. K temu zborovanju, za katero pa še ni čas določen, naj pride kar največ mož iz vseh slovenskih pokrajin.
Liberalci in kmetje. Voda in ogenj ne gresta skupaj. Tako tudi ne moreta» se družiti kmet in liberalec. Dokazalo se je že opetovano, da liberalec ne zaničuic nobenega stanu '"Ji kot kmečkega. To se pokflže ob vsaki
priliki. Le ob času volitev se zna liberalec IKJtuhniti in tedaj se sladka kmetu, ker ga upa ociganiti za glasovnico. Svoio ljubezen do kmeta so zopet prav očividno pokazali liberalci zadnji teden. Tako grdo, tako ostudno so po »Narodu« blatili našega slovenskega kmeta, da se nam v dnu duše gabi to početje naših liberalcev, ki sramote dan na dan pred svetom naše može edinole iz tega razloga ker so katoliški, ker ne marajo za brezverski liberalizem. Ze v zadnji številki »Domoljuba« smo omenili, da je nazival »Narod« slovenske kmete »pijano tolpo« zato ker so prišli na graško vseučilišče branit svoie sinove pred pijanimi liberalnimi študenti. Slovenski liberalci odrekajo kmetom pravico, da bi prišli tudi kot gostje na vseučilišče, katero morajo vzdr-žavati s svojim denarjem. In ti ljudje pravijo, da so za izobrazbo ljudstva! »Klerikalcem« očitajo, da so sovražniki vede, če pa hočejo tudi oni enakopravnost v znanosti, pa proslavljajo pijane burše, ki z gorjačami preganjajo znanost z vseučilišč. Kmetom očita »Narod« iznova, da so »pijana tolpa«, da imajo »sovraštvo do izobraženih krogov«, da so v »du-hovski sužnosti« itd. To si naj dobro zapomnijo kmetje! Ogledajo si naj uradnike in trgovce, ki še danes podpirajo list, ki tako blati kmečki stan! Našim možem zopet kličemo: Proč od vseh, ki podpirajo oziroma naročajo »Slovenski Narod«, ki tako ostudno psuie kmečki stan.
»Narod« hujska zoper katoliško cerkev. V svoji podlosti »Narod« poživlja svoje pristaše, da naj gredo »s poleni nad rimsko štacuno« in napoveduje, »da se v Avstriji pripravljajo velike stvari, na obzorju se ka-
1 žejo znamenja velikega kulturnega boja«. Tako piše list, katerega pristaši vedno zatrjujejo, da jim je vera privatna stvar in da liberalci niso nasportniki cerkve. Kdor je dandanes še na »Narod« naročen, pa pravi, da ni nasprotnik cerkve in vere sploh, ta se laže, kajti njegovo glasilo ga izdaje s svojo hujskarijo vsak dan. To si bomo pa zapomnili, da hoče »Narod« s poleni razbiti »rimsko štacuno«. Dobro si bo ogledati posamezne liberalce po mestih in po deželi, da se jim še o pravem času tista polena poberejo!
Človeške kosti izkopal. Pavel Grad, bajtar na Dolskem, je dne 22. t. m. na svojem sadnem vrtu kopal temelj za zgradbo kleti. Kakega pol metra globoko našel je v zemlji človeške kosti, po zunanji obliki soditi bržkone kake ženske. Pol metra globlje je našel zopet okostje, a mnogo močnejše od prvega. V obeh glavah ni manjkalo niti enega zoba.
Ljubljana postaja velikomestna glede samoumorov. V zadniem času se ie dogodilo več žalostnih slučajev. V nedeljo 28. maja se je hotel zastrupiti pleskarski delàvec Herman Jug v Novent Vodmatu. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ga rešili smrti. — V noči od 24. do 25. maja se je obesil v hiralnici bivši trgovec Albert Pohl. — Pred par tedni si ie pognal krogljo v glavo neki vojak.
Še nekaj o lurških romarjih. V soboto 23. maja popoldne so se lurški romarji veseli in zadovoljni vrnili v naše mesto. Na prvi hip je vsakdo lahko opazil, da nikomur ni žal truda in stroškov, ki iih ie imel s potovanjem. Na . celi poti se ni pripetila najmanjša nesreča. Ker bo obširneje poročilo objavil »Bogoljub«, pripomnimo tu le, da so romarji dne 22. maja
v Luzernu priredili presvetlemu gospodu kne-zoškofu ljubljanskemu povodom desetletnice vstoličenja prisrčno ovacijo. Jubilanta jc nagovoril preč. gospod dekan Lavrenčič, zagotavljajoč ga neomajane zvestobe in ljubezni vernega slovenskega naroda v vseli bojih za pravice krščanskega ljudstva. Presvetli se je iskreno zahvalil za ovacijo. kakor tudi za dar, ki so ga zložili romarji tem povodom za ško-iove zavode.
Štajerski poslanec dr. Ploj med liberalci. Dolgo je tajil dr. Ploi svoje tajne zveze z besnoliberalno »Domovino« in lažnjivim »Narodnim Listom«. Toda nekateri dopisi zadnjega tedna nosijo tako jasno pečat Plojev, da jih ne bo mogel utajiti, in če jih bo tajil mu nihče ne bo več verjel. Muduje se namreč, zakaj so se tudi poslanci »Slovenske kmečke zveze« potegnili za pogorelce v Bukovcih. To je res vzoren zastopnik svojih volivcev. ki se jezi nad svojimi tovariši, če se zavzamejo tudi za njegove volivce. Zahvaliti bi se jim moral za to pomoč, a glejte ga Ploja, on ima drugo navado, besno napada dr. Ko-rošča in v »Nar. Listu« smeši kmeta poslanca Pištka. Ta Plojev izbruh je posebno značilen za njegovo politično hvaležnost, kajti Korošec in Pišek sta bila, ki sta se zavzela zanj pri »Kmečki zvezi«, ko je tičal v najgršem blatu, in so ga zapuščali celo njegovi najboljši prijatelji v Ptuju. Grdo ie tudi od Ploja, da se zdaj zateka k celjskim liberalcem, ki so ga tako nesramno blatili iu grdili ob zadnjih volitvah. Ni vsakemu možu dano. da bi se tako srpcminjal' Sicer pa: Gliha vkup štriha!
Radoljiški župan in deželni poslanec dr. Vilfan, ki je ob času volitve povdarjal vedno le svojo narodnost, ie zopet vložil za slovensko stranko nemško tožbo v Beljaku. To ie vendar skrajno predrzno in nečuveno. Slov. liberalni advokat pa tako tepta pravice slovenskega jezika. Kai vendar porečejo k temu njegovi narodni volivci v Kamniku, Tržiču in Radoljici ?
Suša in kače. Z Vrha pri Vinici se javlja: 'irožno linda suša vlada tukaj. V tej silni vročini so tudi kače hude. Tekom osem dni sta bili dve osebi v tukajšnji občini od kač pičeni, in sicer neki šolski deček iz Damlja, ko je jagode nabral in bližnji sosed župnega dvorca, ko je v vinogradu trte vezal. Čuvajte se kač!
Zakaj so napadli liberalni študentje v (iradcu katoliške kmete. Kakor izvemo iz nemških listov, bil je katoliški dijak, ki bi moral biti promoviran za doktorja prava, tajnik katoliške nemške kmečke zveze in je kmete povabil k svoji promociji. A liberalci so jim zabranili vstop. Vsak Židov, vsak tujec sme k takim slavnostim, le katoliški kmet ne sme, čeprav s svojimi davki plačuje vseučilišča. Dijaki v Gradcu so metali v kmete tudi gnila jajca. Zinorjali so kmete s psovko: bagaža. Govorili so proti kmetom zaničljivo, in sedaj tudi liberalni listi pišejo skrajno razžaljivo o kmetih. To ie nečuveno! Kako dolgo še bodo trpeli kmetje tako ravnanje proti svojemu stanu? Kako dolgo še bodo trpeli nasilstva liberalcev? Kako dolgo še bodo trpeli celo liberalne liste v svojih hišah? Kdor je mož, kdor spoštuje svoj stan, mora vendar enkrat priti do spoznanja, da kmet ne more imeti z liberalizmom nobene zv^ze!
Smrt v 50 metrov globoki jami. V Ro-
diku je dne 22. t. m., opoldne, ko je šla družina počivat, izginila posetnica Frančiška Poč-kaj. Ko so domači opazili, da je ni nikjer doma, so se zelo prestrašili, kajti že več časa je kazala znake slaboumno:,ti. Domači niso hoteli tega objaviti, ker bi bili radi prikrili, misleči. da to samo preide. Sli so jo takoj na vse strani iskat, in so jo iskali vso noč. Mle-karice. ki so šle iz Trsta ob sedmi uri zvečer, '
so videle med Kozino in Rodikom neko žensko, ki je hodila po pašnikih v bližini neke jame. Mislile so, da gre kdo po stezi s polja ali s senožeti. Dne 23. pr. m. zjutraj pa je našel njen mož pri »Globoki jami«, ki je na rod-niških pašnikih blizu gročanske meje, rožni venec in denarnico, ter je spoznal oboje kot lastnino svoje žene. Takoj je prijavil stvar orožnikom. Ob 10. uri dopoldne je šlo mnogo občinarjev z orožniki na lice mesta k omenjeni jami. da jo preiščejo. Anton Suman se je spustil po vrvi v jamo, kjer je našel nesreč-nico, ležečo na obrazu in mrtvo s polomljenimi udi. Truplo so prenesli v mrtvašnico.
Desetletnica »Slovenskega katoliškega društva« v Gorici. Veselica, ki jo je priredilo v nedeljo »Slovensko katoliško delavsko društvo« za svojo lOletnico ob sodelovanju društva »Skalnica«. se je sponesla izvrstno. Velika dvorana hotela »Central« ie ona natlačena do zadnjega kotička. Tudi preddvorana je bila precej natlačena. Tako dobro obiskane veselice niso imeli goriški Slovenci že dolgo. Vse točke so se izvajale prav dobro. Petje in tam-buranje se je moralo ponavljati. Splošna želja je, naj bi se veselica ponovila. Proizvajanje posameznih točk ie kazalo, koliko truda je bilo za to veselico. Zato bi pa bilo res škoda, ko bi ostalo pri eni predstavi. Veselice se je udeležil tudi prevzvišeni knezonadškof Frančišek dr. Sedei, ki je imel na koncu krasen nagovor in ie podelil vsemu navzočneniu občinstvu višjepastirski blagoslov. Občinstvo ga je pozdravljalo z navdušenimi živio-klici ob prihodu in odhodu.
V Trbovljah se je ustanovilo strokovno društvo rudarskih paznikov. Na ustanovnem shodu ie govoril g. Terseglav iz Ljubljane. Počasi se bo vendarle začelo daniti tudi po onih krajih, kjer je dosedaj kruto gospodovala brezverska socialna demokracija, ki izžema ubogo delavstvo.
O vinogradništvu je imel državni poslanec dr. Janko Hočevar jako temeljito sestavljen govor na Dunaju. V tem govoru je pojasnil vladi razne zahteve in potrebe naših vinogradnikov. Govor je v celoti priobčil »Slovenec« z dne 27. maja.
Slovensko krščansko učiteljstvo, ki je združeno v »Slomškovi zvezi«, ima sestanek na binkoštni torek v šoli na Grosupljem. Vrlo učiteljstvo, ki se ne boji terorizma liberalnih tovarišev, najtopleje pozdravljamo.
Sveti misijon se je vršil od 17. do 24. maja pri Sv. Trojici poleg Mokronoga. Udeležba je bila zelo obilna. Bog daj mnogo sadu !
S. L. S. je imela 24. maja zaupni shod v Ribnici. Udeležilo se je shoda, na katerem je govoril državni poslanec Jaklič in nekaj drugih mož, do 250 posestnikov.
S Koroškega. Mašniško posvečevanje bo letos 19. julija v stolnici. Sprejelo bo 13 bogoslovcev višje redove, in sicer iz četrtega leta gg.: Blasi Albert. Kohlmaier Anton, Mes-singer Rud.. Rudi Josip, Seirer Fr., Stritof Anton; iz tretjega leta gg.: Gritsch Marko, Hanek L.. Kogler Fr., Maierhofer Izidor. Mi-kula Fr., Senk Franc, Truppe Andrej. — Izmed teh je pet Slovencev. — Na sv. Viša rje so že odšli letos čč. gg. Valentin Weiss, župnik v Zitarivasi, Anton Benetek, kaplan v Črni, in doktorand Ludovik Reinprecht. Zita-roveško župnijo bo oskrboval ., g. Alojzij Hut-ter, župnik v St. Lipšu. — Župnijo Lipa pri Vrbi sooskrbuje č. g. Ferdo Lavrinc, župnik v Strmcu. — Vas Ferndorf pri Paternionu je kupila družba za dobavo magnezita, ki se na imenovanem kraju in okolici v množini nahaja, za nekaj čez eno tretjino milijona kron, z izjemo, kar je premičnega blaga, da ostane na razpolago vaščanom. Vas mora biti do 1. oktobra, ko bode družbina naprava začela delo-
vati, izpraznjena in seveda bo s tem dnevom tudi izginila vas z imenom. — Stoletnico obstoja obhaja letos 15. in 16. junija štajerski lovski bataljon št. 9 v Beljaku. Pri tej slavnosti I ki igrala godba štajerskega pešpolka št. 27. - Nevihta s točo je bila 21. t. m. zvečer po 6. uri v Celovcu in okolici, ki je na nekaterih kraiih naredila znatno škodo, posebno vrtnarjem.
»Gregorčičev dom« v Gorici. »G<irKa« priobčuje oklic, naj vsi zavedni Slovenci zbirajo ob 60-letnem vladanju cesarja Franca Jožefa I. darove, da se zgradi v Gorici »<ire-gorčičev Dom«, v katerem bi imelo zavetišče slovensko šolstvo v Gorici. Z zidavo su že pričeli.
Prijor v bolnišnici čč. usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu je postal č. o. P. Vavpotič, ki je bil že več let kot brat \ tej bolnišnici. Njegov prednik č. o. Leopold Oa-nev gre kot prijor v Kainbach pri Grfccku; tamošnji prijor č. o. Kajetan Popotnik pa kot prijor v St. Vid ob Glini na Koroško. Bil k ln let prijor v Kandiji.
Ljubljanski knezoškoi, premil. g. Jeglič, se je udeležil na Vnebohod Gospodov šk .lovskega posvečevanja novega bosanskega škofa dr. Sariča v Sarajevem. Bila ie to za Bosno nenavadna slavnost. K tei slavnosti so bili došli poleg našega prtmil. g. knezoškoia še sledeči dostojanstveniki: Fra Paškal Buconjič, škof mostarski; fra Marjan Markovič, škoi banjaluški; dr. Anton Mahnič. škof krški; dr. Angjelko Voršak, škof in kapit. vikar djakov-ški; dr. Ivan Krapac, pomožni škof zagrebški; dr. Rok Vučič, pomožni škof senjski; o. Dominik Asfalk, opat banialuških trapistov; Milko Cepelič, apost. protonotar in župnik djakovski; Matiia Seigerschmied, apost. protonotar in superior usmiljenih sester; dr. Sve-tozar Rittig, poslanec in profesor v Djakovu; dr. Franjo Binički, profesor bogoslovja v Senju — in še mnogo drugih odličnih gospodov.
Duhovniške Izpremembe v Istri. Iz zdravstvenih ozirov je začasno vpokojen don Anton Andrijčič, župnik v Baški, istrski deželni poslanec, in sicer za dobo enega leta. V Baško pride doti M. Maračič, kapelan v Malem Lo-šinju. v Mali Lošinj pa don Anton Fabi.ianič, kapelan v Beli.
Kranjski deželni predsednik, gosp. baron Schwarz, si je v petek, dne 22. m. m. ogledal traso Kiinipmatei-Crnotnelj. Na Kumpmatln. na Talčem vrhu. na Stražnem vrhu in v Črnomlju je bil slovesno sprejet. Ljudstvo mu je razložilo _svoje želie glede belokranjske železnice. V Črnomlju je prenočil. Tu so se mu poklonile zunanje občine. Obiskal je tudi Metliko.
Okrajni cestni odbor kamniški ie izvolil
predsednikom g. Andreja Meja&, župana v Kaplji vasi, in namestnikom gospoda Matiia Wieltschnigga, oskrbnika v Križu.
Okrajni cestni odbor trebanjski ie izvolil
za načelnika g. Ivana Bukovca v Mrzli loki, namestnikom pa g. Ivana Novaka v Račjem selu.
Kanonično umeščen je bil danes na župnijo Zlato polje č. g. Janez Medved, kapelan
V	Ljutomeru na Štajerskem se bo vršil na binkoštni ponedeljek 8. t. m. ustanovni shod »Zveze slovenske mladine«. Vrli štajerski mladeniči, ta dan vsi na shod v Ljutomer!
V	seji trgovske In obrtne zbornice kranjske je predlagal g. svetnik Kregar, naj se naprosi poštno ravnateljstvo, da vse potrebno ukrene, da se prično kar najpreje dostavljati ekspresne pošiljatve trgovcem in obrtnikom naravnost iz kolodvora takoj po prihodu vlakov. Isti svetnik je zahteval tudi, da se napravi v dvorskem okraju nova poštna podružnica. Zbornica je sklenila podpirati ustanovi-
ff
tcv »gostilničarske in natakarske šole«. Dovolila le 50 kron za najpridnejše učence ple-tarske šole v Dolskem in v Dolu. KrojaAkf strokovni tečaj v Škofji Loki bo dobil od zbornice m HI kron prispevka. Rešilo se je še več
(IruKili t0l5k-
/a čveterigiasni moški zbor je izšel tudi „|. v unče k narodnih pesmi«, sestavil Anton (iium. Cena 50 vin., 10 izvodov 4 K. — Mlad nadarjen skadatelj stopa s tem zvezkom prvikrat v javnost. Gotovo je. da bodo teli devet narodnih pesmi naši moški zbori po deželi zelo radi peli. Harmonizacija je zelo lahka in preprosta, skoroda monotona. — Venček je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
d Kum. Na Kumu bo shod pri Sv. Joštu, dni s. junija, na binkoštni ponedeljek ob 10. uri. Snega ni več, vse je v cvetju. Zato prid' vrli planin, nižave sin!
Kvišku srca ali cerkvena pesmarica za nabožno petje v cerkvi, šoli in doma, za Marijine družbe in razne bratovščine, izdal dr. Josip Somrek. V Mariboru, 1908. Tiskarna sv. Cirila. Cena celo v platno vezani knjigi I K 20 vin., elegantno vezani 2 K- — Tu imamo po vsebini in obliki dovršeno knjigo. Kajti ona obsega na 316 straneh eno-, dvo-, tri- in četveroglasnih napevov s sekiricami. Pesmarica ima mašne pesmi po vatikanskem koralu v mod. notah ali sekiricah, pesmi za razne cerkvene čase (advent, božič, post, veliko-noč, binkošti), za procesijo s sv. Rešnjim Telesom, češčenje Srca Jezusovega, blagoslovile, obhajilne, Marijine, za godove svetnikov in angelov, za verne duše. Tretji del ima pete litanije Srca Jezusovega, lavretanske in vseh svetnikov in razne priložnosti. Izborna jo za mladeniče in dekleta Marijine družbe, za poroke in novomašnike. Najslabše se je dosedaj godilo pevovodjem za nagrobnice. Ta pesmarica jih ima pet na izbiro. Pesmarici je d'idejan kratek molitvenik, da imajo pevci in pevke najpotrebnejše molitve vedno pri rokah. Pesmarica bo brezdvonino ustrezala dušnim pastirjem, kakor tudi pevskim zborom. Po vsebini in obliki se lahko meri s slič-nimi deli drugih večjih narodov. Župnijski uradi in šolska -vodstva dobijo pri tiskarni sv. Cirila v Mariboru ali pri »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, ako naročijo vsaj 50 iz-lisov obenem skupaj, iztis lepo vezan po 1 K, kar je za Marijine družbe in za šolarje zelo i:godno. — Dobiva se tudi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Birmancem in prvoohhàjancem. Kupujte samo molitvenike z novim cerkvenim besedilom ; glej oglas »Katoliške B u k v a r n e« v Ljubljani.
Poziv! Naš cesar praznuje letos v celi svetovni zgodovini redek jubilej, jubilej svolga 601etnega vladarja. To slavje praznujejo z njim vsi narodi našega cesarstva. V proslavo jubileja samega se vrši dne 12. junija i- I. na Dunaju sijajen cesarski slavnostni spre-yod, ki bo pričujočim gledavcem iz naše države in inozemstva nudil nepozaben in veličasten prizor. K udeležbi je bila povabljena tudi voivodina Kranjska in naravno je, da v očigled tekmovanja dragih avstrijskih dežela 'udi mi ne moremo odreči sodelovanja, in to v korist naše dežele. Naša udeležba naj predvsem svedoči zvestobo do vladarske hiše. Ne smemo pa pozabiti tudi drugih važnih pridobitev, katerih bo deležna dežela vsled udeležbe pri dunajskem slavnostnem sprevodu: Narodne noše, že skoraj umirajoče, se ožive vsed naše udeležbe pri sprevodu k novemu življenju, k novi slavi. Kranjska skupina, prirejena od spretnih domačih umetnikov in tvar-iajoča izvirno in slikovito podobo, bo vzbujala Pozornost avstrijskih in inozemskih gledav-cev, in s tem se bo delala propaganda za našo
deželo in posebno za tujski promet. Privoščiti pa moramo tudi revnejšim našim rojakom z dežele, da si pri tej priliki ogledajo Dunaj in njegove krasote ter da si s tem ožive duha in razbistre um. Znaten del stroškov •"ride našim domačim obrtnikom na dobro. V tem oziru opozarjamo na besede, ki iih je izustil naš cesar pred kratkim nasproti dunajskemu osrednjemu odboru, rekoč, da ga ta slavnostni sprevod zelo veseli, tembolj, ker I» ta velika slavnost dvignila tujski promet in dona-šala obrtnikom zaslužek. Prireditev kranjsko skupine za slavanostni sprevod je prevzel odbor, sestavljen iz vseh slojev našega prebivalstva, na čelu mu deželni glavar, dvorni svetnik Šuklje. Akoravno mu je zagotovil dunajski osrednji odbor znatno podporo, preostaja vendar nujna potreba, da potrosimo in zberemo po deželi lastna sredstva. Cim več prispevkov se nabere, tem sijajnejša, tem vplivnejša bo udeležba kranjske dežele pri sprevodu. Obračamo se do znanega patriotič-nega čuta in živega domoljubja naših rojakov in otvarjanio nabiranje prostovoljnih doneskov. Prosimo občine, korporacije, denarne zavode in zasebnike, naj nas podpirajo z mnogoštevilnimi in izdatnimi prispevki. Nadejamo se pa tudi, da ho velika množica našega prebivalstva nam prišla na pomoč z nebrojnimi, četudi malimi doneski; vse doneske bomo javno v listih z zahvalo potrdili. Želimo, da bi naše patriotično in celi deželi koristno prizadevanje našlo povsod prijazen odmev in obilo podporo. — V Ljubljani, dne 14. majnika 1908. Kranjski odbor za dunajski cesarski slavnostni sprevod, Ljubljana. Deželni glavar Fran Šuklje. predsednik. Deželni poslanec Leopold baron Liechtenberg. ravnatelj Ivan Šubic, podpredsednika.
Pozabljen trak. Pri otvoritvi delavskega doma 26. avgusta 1907 na Jesenicah je neko društvo pozabilo troboini trak z zlatimi fran-žami brez napisa, vreden do 50 kron. Lastnik naj se pismeno oglasi pri blagajniku Kat. del. društva na Jesenicah, Ivanu Vidmarju, da mu ga dopošlje. Ukava 73, Jesenice-Fužine.
Dolenjske novice.
Iz ribniške doline.
d Zaupni shod »S. L. S.« v Ribnici. Zaupen shod S. L. S. se je vršil dne 24. maja v Ribnici. Govoril je gosp. deželni in državni poslanec Franc Jaklič; nastopilo pa je tudi par domačih govornikov. Vkljub temu. da je mnogo naših mož z doma. bilo je udeležencev nad 250. V zadnjem času se je mnogo govorilo in pisalo o liberalizmu v ribniški dolini, o nekakšni neodvisni gospodarski stranki, ki se je baje tu razpasla. Nedeljski shod se nam je zdel po svoji udeležbi, po resnosti razpravljanja in po mirni dostojnosti, s katero se je vršil, kakor glasen protest proti takemu obrekovanju ribniškega ljudstva. Jasno in gotovo je: Ni in nikoli ne bo Ribnica liberalna! Tukaj so ribniški možje, krščanski očetje in krščanski gospodarji, in ti protestirajo proti lažem. ki so le liberalne želje! — Shodu je predsedoval gosp. Franc Oolinar, domači dekan. Gosp. poslanec Jaklič ie v poldrugo uro trajajočem govoru razpravljal o političnem položaju v državnem in deželnem zboru, raztolmačil usodo krošniarskega zakona, obrazložil kri-ževo pot prošenj za podporo po črvu in povodnji oškodovanim posestnikom iz ribniške doline; izvedeli smo, kako silno vestno in marljivo je naše okrajno glavarstvo v Ko-
čevju. Povedal je nadalje, kaj je s krošnjar-skim zakonom in s prošnjami za oprostitev vojaščine. G. poslanec je tudi odgovoril na izvajanja ribniškega g. nadsvetnika Višnikarja na shodu pri Ceiietu v Ribnici meseca januarja proti interpelaciji poslancev Gostinčarja, Jakliča in tovarišev glede strankarskega postopanja sodišč na Kranjskem. G. nadsvetnik je na tem shodu dejal, da minister na to interpelacijo še odgovoril ni, gosp. Jaklič pa nam je povedal, da je minister na to interpelacijo odgovoril — kje je božja hčerka resnica, gosp. nadsvetnik? — in da je višje sodišče razveljavilo razsodbo, ki je povzročila dotično interpelacijo. Gosp. poslanec je vnovič povdarjal, kako se marsikje postopa pristransko in krivično — »klerikalec« da vedno zgubi, liberalec pa pravdo dobi! Lahko je vstati na javnem shodu in klicati: Kdor ima kaj proti mojim izvajanjem, naj se oglasi, — a gorje tistemu, ki bi se oglasil! To se ne pravi, svoje nazore zagovarjati, ampak to ie navadno izzivanje! — Gosp. kaplan Orehek je ovrgel lažnjive glasove, ki jih liberalci širijo med ljudmi o ribniških »luterš-duhovnikih«. Pri volitvi v mestno skupino Kočevje-Ribnica smo se držali načela: luterana ne volimo, liberalca pa tudi ne! Ce »Nova Doba« piše o katoliku Višnikarju, si mi pri tem mislimo svoje; ne vemo, kako bi bilo s katoliško cerkvijo, če bi njeni člani bili sami Višnikarji! — Lažnjivo ie, da bi bil pri zadnjih občinskih volitvah govornik delal na to, naj bi Goriča vas ne imela nobenega odbornika; on da je bil zmeraj za to, naj ima dva odbornika in dva namestnika. Ovrgel je še par drugih, med ljudmi raztresenih laži izza časa zadnjih volitev in zaključil svoja izvajanja: Pogum, možje! Naša stranka se bo očistila, iznebila se bo plev in se prerodila k novemu, lepšemu življenju! Boljše ie. da je pet krepkih, čilih, zdravih ljudi v stranki, kakor pa petsto piškavih in kilavih. — Nato se oglasi k besedi inož iz ljudstva, g. Fr. Grebene, posestnik v Lazih, iu protestira v imenu celega shoda proti pisanju »Slov. Naroda« in »Nove Dobe« o liberalizmu v ribniški dolini, najsi bo starega ali mladega kalibra. Burno ploskanje je pričalo, kako iz srca je govoril vsem. G. podnačelnik »Kmetske zveze«, Franc Fric, ie nato predlagal sledečo resolucijo: I. Zaupni shod S. L. S. v Ribnici dne 24. maja 1908. izreka poslancem S. L. S. v državnem in deželnem zboru popolno zaupanje. II. Shod naroča • strankinim poslancem, naj uporabijo vsa postavna sredstva, da bo sodno in drugo državno uradni-štvo nepristransko in nestrankarsko izvrše-t vaio svoje uradne dolžnosti. III. Shod izraža upanje, da bo S. L. S. po svojih poslancih kar najbolj pospeševala gospodarske koristi ribniškega ljudstva. — Resolucije so bile soglasno sprejete. G. predsednik se končno zahvali g. drž. in dež. poslancu Jakliču za njegov trud. Izjavi pa tudi sledeče: »Zadnja številka »Nove Dobe« me hvali, da sem miroljuben. Res je: ljubim mir v domači hiši in v fari. Toda proti hvali »Nove Dobe« odločno protestiram, ker pohvale od liberalne strani ne maram in jo ogorčeno odklanjam. Kakor vedno, kličem tudi danes vsem in vsakemu posebej: ne berite liberalnih listov!« — Burno odobravanje udeležencev shoda je pričalo, s kolikim zadovoljstvom so zborovalci vzeli na znanje to izjavo svojega ljubljenega g. dekana. Ce mu liberalci l>obijajo okna, je pač vzroka dovolj, da ga ljudstvo tem živeje ljubi in spoštuje! S tem je bilo lepo in pomenljivo zborovanje zaključeno. Na ta shod so bili vabljeni le dobri krščanski možje. In vendar tako dobra udeležba! Zadnji čas je že bilo, da se je stranka otresla nezanesljivih in nestanovitnih ljudi, ki so strankin razvoj in procvit samo ovirali. Tako je prav. Ven iz stranke s plevami, da
more pognati kali čisto žito! Kdor v stranki išče samo časti, ta ni zanjo! Kdor bi hotel v stranki iskati le dobička, naj se loči od nas čimpreje! Kdor z liberalci sklepa politične inešetarije, kdor z njimi skupaj voli, skupaj z njimi zabavlja zoper S. L. S., ta je v politiki liberalec in — tam naj bo!
d Iz Zamosteca pri Sodražici. Kavno le tošnje leto, ker je jubilej presvetlega cesarja bi bilo primerno, da bi se spomnili s kakšno podporo sivolasih starčkov, ki so služili še pod slavnim Radeckijem. Tudi v Zamostecu še živi veteran Blaž Puželj. star 84 let, kateri prav zanimivo pripoveduje, kako so se borili še kot mladi korenjaki proti Italijanu. Mož je še vedno čvrst pri tej visoki starosti. Imamo pa še dva, eden ie star 83 let, drugi 85 let d Liberalna ribniška olika. Pretečeno soboto sta v Dobreixjliah na kolodvoru nahru lila dva veleinteligentna ribniška liberalca Klun mL. ki tudi klerikalnim gostilnam ponuja svojo vodo. in neki Križman, ki s teleti ba-ranta, navzočega duhovnika z besedami: »Kje se je pa ta pop mauere učil.« — Priporočamo tema dvema inteligentoma, naj se najprej olike sama naučita, duhovniki pa se je ne bodo učili pri liberalcih, najmanj pa pri — ribniških.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Tržiške novice. Od 17. do 24. maja smo obhajali v župniji Sv. Trojice sveti misijon, katerega so vodili č. g. Klančnik iz Celja in č. g. Režen iz Maribora. Ljudstvo se je udeleževalo te redke pobožnosti v častnem številu. Nad vse lep je bil sklep in sprava pred Najsvetejšim. Ljudstvo ie hvaležno č. g. misijonarjema za njiju trud, a vendar se dobodo nekateri, katerim sveti misijon nt všeč, a kaj se hoče: Resnica oči kolje. — Pri gradnji železnice Trebnje - Št. Janž se polaga tir v Zakotju. tako je srečno brez vseh nesreč premagana zadnja ovira; sedaj se deloma pripravlja šota, katere bode tudi kmalu dovolj, ter se grade druga manjša dela. — Pri elektrarni v Karmclu se nadaljujejo gradbena dela, večinoma se zlagajo stroji in razpeljuje električna žica in druga v to svrho spadajoča dela. Več hiš za stanovanje delavcev iu družbenega osobja je po večini končana; v kratkem jih še nekaj prično graditi. — Škandal vsemu svetu in v zasmeh prebivalstvu je napis na postaji nove železnice v Št. Janžu, oziroma v Krmelu. Na prvem mestu se šopiri nemški: Johannesthal, mesto samoslovenskega Št. Janž. Zatorej prosimo našega državnega, kakor tudi deželne poslance, da zastavijo na pristojnem mestu svojo besedo, da se napis na postaji v Št. Janžu spremeni v samoslovenskega. ali vsaj dene slovenščino na prvo mesto. Ker nikakor ne gre. da bi v dvajsetem stoletju v krajih, kjer ni nobenega Nemca, bila nemščina na prvem mestu. Prosimo! — V vinogradih letos precej dobro kaže, samo preveč suša je. Krme bode vsled velike suše jako malo ter tudi drugo žito ne uspeva tako kakor sicer.
d Iz St. Janža. Tudi pri nas bomo dobili izobraževalno društvo: misel na njegovo ustanovitev je biia z navdušenjem sprejeta, da bi šlo le za naprej po sreči! Sai pa tudi ne more biti ovire, prostor v stari šoli je tak, da si boljšega želeti ne moremo, samo malo popraviti ga je treba, tudi za denarna sredstva smo na trdnem. Torej vzdrantimo se, korajža veljal — Tukajšnjo trirazredno ljudsko šolo obiskuje toliko otrok, da bo treba ustanoviti še četrti razred.
d Iz Fare pri Kostelu. Ze meseca avgusta lanskega leta so se pri nas vršile občinske volitve; pa ker so bili nasprotniki popolno poraženi, so jih ovrgli, misleč pri drugih vo-
litvah zmagati. Pri zopetni volitvi 5. in 6. maja t. I. so pa še bolj propadli nego prvič. 7.a župana je izvoljen g. Anton Bauer, trgovfc pri Fari. Vsi odborniki so prisvši S. i.. S. Nasprotniki so lapcii vse sile, pa vseeno ni šlo. Dal Bog, da hi nov »dbor z g. županom delal \ čast iu korist občine.
d Iz Mirne peči. V naši fari se je razširila bolezen, ki jo zdravniki imenujejo miliarija. Obstoji v tem, da bolnika kuha vročina, da ga notri zvija in boli in na koži se pokažejo rdeče lise in tudi izpuščaji. Začne se ta bolezen s tem, da bolnika obide slabost in se ne more držati na nogah Nekaj posebnega je to, da napade večinoma samo ženske, in sicer od 20. do 40. leta. Tako jih je umrlo pri nas v kratkem času osem žensk in samo en moški. Med ženskami ste umrli dve deklici, stari po 22 let, in šest mater, ki so vse zapustile male otročiče. Kako so žalostno peli mirnopeški zvonovi, ko jih je bilo v enem tednu pokopanih kar pet! Kako so jokali zapuščeni otroci za svojimi materami in stariši za umrlimi hčerami! Bolezen se širi še vedno, a ne več tako hudo. Obrnili smo se v procesiji k Materi Božji za pomoč. Tudi imajo ljudje veliko zaupanje do lurške Device Marije. Mnogim je tudi po lurški vodi odleglo, ko jih je bolezen napadla najhuje. O da bi res na Marijino priprošnjo odtegnii Bog od nas to strašno šibo!
d Iz Metlike. C. kr. deželni šolski svet uvedel je na prošnjo krajnega šolskega sveta v Metliki na tukajšnji štirirazredni ljudski šoli nerazdeljen dopoldanski pouk — do preklica — in sicer za čas od 1. maja do konca šolskega leta. Ko bi se v mesecu oktobru še ne začela obrtna šola, bi imeli lahko to olajšavo tudi v mesecih september in oktober. — V nedeljo, dne 31. maja, blagoslovil se je nov oltar v dol. »trifarški« cerkvi v Rosalnicah. — Letos opazujemo mnogo strupenih kač. Stariši, svarite otroke pred to nevarno golaznijo. Ne puščajte jih bosih na pašo! Najboljše začasno sredstvo proti kačjemu piku je rakija. Če je od kače ugriznjen človek tudi nekoliko več pije, ne bode pijan. To učinkuje.
d Iz Št. Petra pri Rudolfovem. Dne 14. tnaja smo sijajno sprejeli novodošlega preč. gosp. župnika Frančiška Cešarek. Na meji naše župnije smo pričakovali prihoda občinski zastop na čelu g. župan, gasilno društvo in mnogo različnih župljanov. Slovesni sprevod z osmimi mladeniči na konjih in 14 vozov odličnih možakarjev se je navdušeno pomikal proti župni cerkvi; res spomina vreden vtis za nas župljane.
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja
g V reklamacijski odsek za občinske volitve je bil izvoljen g. Potokar v njegovi nenavzočnosti. Ker pa se je odpovedal, je župan Kraut kratkomalo na svojo pest poklical k seji g. Kumra. O. Benkovič je proti tej nepostavnosti protestiral in s tem silno razburil liberalce. Brez povoda je g. Ben-koviča žalil pri tej priliki dr. Kraut, kateremu so že povodom odhoda gostov iz Mekinj na kolodvoru svetovali, naj se uči
olike. Apotekar Močnik pa je skakal jn vpil: »Vi boste preje pocrkali!« Lepi izrazi, prava cvetka olike! G. Benkovič mu je nato mirno odgovoril: »To vi lahko govorite kot apotekar.« Kaj naj sodimo mi o tem surovem Močnikovem klicu? V po-jasnilo povemo, da so bili ravno v tem času zboleli trije naši somišljeniki, vsi vz-gledni meščani. Ako so na te merile Moč-nikove besede, moramo tako obnašanje imenovati naravnost podlo, ako jih je pa rabil v onem pomenu, kakor mu je odgovoril g. Benkovič, namreč kot apotekar, potein pa je dolžnost državnega pravnika, da se stvar preiskuje in se onemogočuje vsaka zloraba apoteke.
g llrar Potočnik, ki bi večkrat rad igral vlogo na obe strani brušenega noža, je bil že enkrat v »Domoljubu« zaradi sko-vikanja na kolodvoru. Tudi sedaj, ko so šli naši telovadci v Mekinje, ni znal brzdati svojega jezika in jih je psoval. S takim človekom ne moremo imeti prav nič opraviti in kmečka zveza bo morala že preskrbeti, da se naseli v Kamniku kak urar, ki bode poznal tneje dostojnosti. Izhajal bi prav dobro.
g Radomlje vstajajo. Novo ustanovljeno »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« je priredilo dve nedelji zaporedoma veselico s predstavo v prostorih Na-stranove gostilne. Dasi najmlajše društvo, vendar sino videli, koliko premore dobra volja. Vsa čast Radomeljčanom. Za veselico se je posebno trudil mlekar g. Pirš, gospod organist je pa dobro izvežbal pevce, ki so zapeli nekaj prav lepih pesmi. Pogumno naprej!
g »Kmečka zveza« je priredila 24. maja shod v Špitaliču. Shoda se je udeležilo okrog sto kmetov iz Spitaliča in Motnika. Gospod Benkovič je razpravljal o programu »Kmečke zveze« in o železnici Kamnik-Polzela, gospod kaplan Jovan pa je pojasnil lovski zakon, zlasti njega krivice nasproti kmetu. Sprejelo se je resolucijo proti sedanjemu lovskemu zakonu in za zgradbo železnice na državne stroške. V kratkem priredi »Kmečka zveza« shod v Motniku.
g V Kamniku so pričele usmiljenke poučevati čipkarstvo. To bi bil nov vir dohodkov za naša dekleta, ako se izuče tega domačega obrta, ki je na drugih krajih že tako razvit. One, ki se žele udeleževati pouka, naj se oglase pri usmiljenih sestrah.
Cuje se, da se ustanovi v mekinjskem samostanu gospodinjska šola. Zelo potrebno bi bilo!
g Slavnost v Mekinjah je sijajno izpadla.
g Na Rovih bo dekliška Marijina družba na binkoštni ponedeljek ob 4. uri popoldne ponovila igro »Lurška pastarica«, ker je pri predstavi zadnjega maja zmanjkalo prostora. Kdor hoče videti kaj lepega, naj pride!
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Ribno. Pred dobrim tednom je padel solar Valentin Medved pod voz. ki je bil poln peska. Eno kolo mu ie šlo čez nogo in glavo, a obvaroval ga je angel varuh gotove smrti. Le nekoliko je bil ranjen, sam je šel domov,
v par dneh jc bil popolnoma zdrav. — V soboto je nek slepar hodil po hišah, ki je nabiral ntilodare za neko novo kapelico na Mrez-jah. Zjutraj je »prav pobožno« molil med šinarnicami v cerkvi, da bi se ljudem bolj prikupil. a menda ni dosti dobil, ker mu ljudje niso hoteli verjeti. Varujte se sleparjev! — Suša jc velika. Sena in mrve za živino bo zelo malo.
g Umrl je v Dobu dné 2U. maja t. I. Janez Pcstator, hišni posestnik. Priporoča se ga molitvi.
g Moravče. Veselica izobraževalnega društva je krasno uspela. Moški pevski zbor jc pei jako izborno. Zapel je veličastno pesmi: »Pogumno vsi ob dlani dlan«, »Slovenski svet« in »Moj dom«. Pevski zbor, pod vodstvom tukajšnjega organista, prav dobro napreduje. Lc pogumno naprej! V edinosti bomo največ dosegli. — Igra: »Ljubezen in maščevanje«, je občinstvu ugajala. Vsak se je čudil oholemu oskrbniku Melhiorju in njegovemu surovemu obnašanju do podložnih. Oskrbnik se bahato zaveda svoje službe, vendar ga pri tem muči nemirna vest, in tega notranjega nemira ni mogel udušiti. Na duši jc imel namreč grozno pregreho: izdajstvo. Podkupil je bil svojega prijatelja Alfonza, da jc izdal njegovega gospoda, viteza Kronevarta v turškem boju. V igra vidimo ljubezen viteza do naroda in visoko spoštovanje ljudstva do svojega gospoda. Zadnjo dejanje sc konča s smrtjo oskrbnika, katerega ustreli izdajalec Alfonzo, ki so ga ujeli vitez in njegovo spremstvo na povratu v domovino. Izdajalec prizna izdajstvo in druga zločinstva ter si naposled konča življenje. — Igra se je ponovila v ne-ncdcljo 31. majnika.
g Iz Senice pri Medvodah. Huda suša vlada pri nas, ker smo na peščenih tleh. Kaj bo za krmo. kaj za ljudi, s čim se bomo preživeli sebe in živino? Trava oziroma detelja po njivah se suši. žito in drugi poljski pridelki se bodo posušili na njivah, ki so peščene. Lansko leto nam je črv vse uničil, letos pa suša. Ze sedaj primanjkuje krme. Nekateri posestniki so žc sedaj morali krmo kupovati m veliko zanjo izdati, ker je bila nenavadno draga zaradi lanske slabe letine. Slabo se obeta kmetu. — 19. maja t. I. so nam zaprli most v Goričanih. Posestniki od obeh bregov reke Sore so jako oškodovani zaradi zaprtega mostu, ker imajo več svojega zemljišča na nasprotnem bregu Sore iu ne morejo sedaj z vozovi do svojih parcel. Kmetje so naredili prošnjo na visoki deželni odbor, da bi jim ta izposloval. da se za lahke kmečke vozove most zopet odpre, dokler se ne popravi, kar t,paino, da se bode prav kmalu zgodilo. Most sicer še ni tako slab, pač pa ie mogoče preslab za težke tovorne vozove papirne tvor-nicc, ki so do zadnjega časa čezenj vozili težo <>d 5 do 6 tisoč kilogramov. Kmečki vozovi Pa nikoli niso težki do en tisoč kilogramov.
g Iz mavčiške župnije. Najprvo omenim veliko sušo, ki ie sedai pri nas, ker dež nam že tri tedne ni pomočil. Polje je zaostalo v rasti in sedaj vidoma nazaduje. Obeta se slaba košnja v deteli in senu, tudi žito, ozimno in iarina, ne more prospevati. Zimo je bilo dobro prestalo žito in detelja, pomlad je bila tudi prav 'igodna. vse je kazalo na prav obilno letino. Sadno drevje je tudi prav izborno lepo cvetelo, da že veliko let ne tako. — Z zanimanjem beremo novice iz raznih krajev, kako se ondi Kibljejo, kako žive politično življenje, kako snujejo razna društva v korist in zabavo sebi in bližnjega. Toda pri nas pa v tem oziru šc vedno spimo. Dal Dog, da bi se tudi pri nas našel mož. ki bi začel delovati nam v korist in izobrazbo in bi pridobil za svoje požrtvovalno delo tudi druge!
g Iz Križev pri Tržiču. Železnica na Tržič prav pridno piha, ko vozijo šuto. Zadnjič ste poročali, da bo na Križih postajališče, a sedaj dobimo pa postajo, in to je tudi pravilno, zakaj pri nas bo promet veliko večji, nego v Dupljah. Imamo mnogo laških delavcev na stanovanju, katere trgovci prav dobro izžemajo; vsako stvar računajo jim dražje, kot je v resnici. Pred štirinajstimi dnevi odprli smo trgovino podružnice konsumnega društva iz Tržiča, katera, upamo, bo dobro uspevala. Dela je res veliko, pa z božjo pomočjo bomo vse zmagali. Reklamo za konsumno društvo delajo največji tukajšnji trgovci, ker vse stvari so dražje nastavili, in to ravno je voda na naš mlin. Naše »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« si ustanovi tudi telovadski odsek. Fantje se prav pridno oglašajo, in to je prav, zakaj le v zdravem, krepko razvitem telesu more bivati tudi zdrav duh. V nedeljo, dne 31. maja, bode ustanovni shod; takrat priredijo bratje telovadci iz Tržiča pešizlet k nam. Na zdar!
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Praznovanje. V nedeljo varstva sv. Jožefa, 3. maja t. 1. je imela tukajšnja katj del. družba ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Antona sv. mašo, kojo je daroval preč. g. dekan M. Arko. Navzočih je bilo lepo število dru-štvenikov.
u Praznik sv. Florijana se je tudi letos po stari navadi praznoval. Zjutraj ob 8. uri je bila za žgalniške delavce sv. maša pri sv. Antonu, koie se je udeležilo tudi nekaj rudniških uradnikov. — Ob 10. uri pa se ic brala v namen tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva v farni cerkvi sv. maša, pri kateri je sviralo godbeno društvo. Zvečer so napravili gasilci v prid svojega društva v pivarni »pri črnem orlu« veselico s srečo-lovom in plesom.
d Neumno blebetanje. V nedeljo, 17. majnika dopoldne ie imel znani »derehtar« Ante Kristan v pivarni shod radi zidanja čitalnice na občinske stroške. Silno ga namreč peče, ker deželni odbor ne dovoli idrijski občini prezidati od čitalnice najetega poslopja na občinske stroške, in deželni odbor ima čisto prav, če se tega načela drži. Vsako društvo naj si na svoje stroške sezida svoj društveni dom, če ga potrebuje. Od tega naj tudi ne bo izvzeta liberalna frakarija! Kdo bo pa potem občanske dolgove poravnaval, ki so že tako ogromni? Ali mar ne ravno oni, ki bodo ostali v Idriji; ne pa taki, ki stanujejo od danes do jutri tu! — Shod ie bil še precej dobro obiskan, seveda ponajveč od takih, ki občinskih doklàd ne plačujejo. Da ni manjkalo zraven poslanca (iangla, za katerega se ie bati, da ne bi zgorel same gorečnosti za blagor ljudstva, se razume samo ob sebi. — Med drugim far-baniem sc je »derehtar« Kristan norčeval tudi z voditelja S. L. S. menda nekako tako-le: dr. Šusteršiča bosta gotovo lurška Marija in orleanska devica toliko razveselile, da bo kot deželni odbornik dovolil zidati čitalnico na občinski račun. K temu omenjamo tole: Kristan naj gleda, da mu prej ali slej ne bo treba iskati pomoči pri litrški Materi Božji! Takrat se mu brez dvojbe ne bo ljubilo več norčevati iz takih reči! — Sicer pa tako govorjenje diši nekoliko po kaz. zak. § 122, lit. b.
n Resno vprašanje. Ali ima Kristan res vso prostost v Idriji, da sme govoriti in počenjati, kar se mu zliubi? — Ako ie zmešan, naj se ga spravi v norišnico; ako ie pa šc pri pameti, naj se ravna z njim no postavi, kakor z vsakim drugim človekom! On ie ravno za odpravo vsakih predpravic; naj jih še on ne v živa! Zadosti imamo njegovega govorniškega športa!
n Društveni izlet. V nedeljo. 17. maja t. I. popoldne je priredil polnoštevilni telovadni odsek tukajšnje kat. del. družbe izlet v Iielo pri Idriji, kojega se je udeležilo tuüi precejšnjo število drugih društvenikov. V lìeli so telovadci dobro proizvajali nekoliko prostih vaj in društveni pevci zapeli nekaj pesmi. S postrežbo v gostilni g. župana Šinkovca smo bili prav zadovoljni, '.epi popoldan nam jc hitro prešel in ob mrak t .imo se vrnili zopet proti domu v Idrijo.
n Gad «a je pičil. V soboto, 23 maja t I. je nabiral šmarnice v skalah nad ledenimi »raki« rudar Ignacij Kašpirc. Pri tem ga je pičil gad v sredinec na levi roki. Ker je ob povratku v Idrijo poiskal takoj zdravniško pr-moč, menda Kašpircu ne bo mnogo škodoval gadji strup. Ob sedanji vročini je trei a prt-vidnosti pri iskanju planinskih cvetic'
n Vojaški nabor. V sredo in četrtek, 20. in 21. maja t. 1. se je vršil v Idriji v salonu g. Didiča vojaški nab ;r za mladeniče iz občin: Idrija, Sp. Idrija, Z'ri. Dole, Godovič, Crnivrh, Cekovnik in Vojsko. Vojaška gosposka je potrdila oba dneva 62 iantov v vojake. — M<\1 potrjenimi je tudi br. Fr. Medvedič, predsednik telovadnega odseka v Idriji.
n Dnevi izletov so bili za Idrijo od 17. do 21. maja. Razun naših vrlih telovadcev so napravili izlete učenci ljudske šole v več skupinah na razne strani: v Zire, Črni vrh in na Vojsko. Tudi tukajšnja čipkarska šola je bila pod vodstvom gdč. učiteljic in gg. c. kr. učiteljev Jos. Novak in R. Gostiša v Postojni.
n V Godovlču je bila silna nevihta dné 21. t. in. Med strašnim pišem in gromom je padala toča in dež.
n Ljudska hranilnica in posojilnica v Idriji je imela 24. maja svoj redni občni zbor. Prejšnji odborniki kakor tudi člani nadzorstva so bili zopet vsi izvoljeni. Načelnik ie ostal g. dekan M. Arko. Iz računskega zaključka naj navedeni le nekaj številk. V letu 1907 so znašale hranilne vloge: 100.031 K 68 h, kapitali-zovane obresti 10.097 K 82 h, vrnjena posojila 76.371 K 48 h, vzdignjene hranilne vloge 63.091 K 27 h, dana posojila 95.014 K 02 h. Čistega dobička je bilo 1343 K 44 h; pripisal se je rezervnemu zakladu, ki je sedaj 4471 K 18 h. Sploh je imela hranilnica v preteklem letu 266.946 K 77 h prejemkov, 264.674 K 45 h izdatkov. toraj skupaj 531.621 K 22 h denarnega prometa. — Vrli okoličani, ki še nimate lastne Rajfanjznovke, držite se Ljudske hranilnice v Idriji!
n Shujšalo se ie stanje žirovskega župnika veleč. g. Vidmarja. Začele so mu otekati noge. Da bi se le na bolje obrnilo!
Iz reške doline.
n Naše zadružno življenje. Kljub temu, da imamo v naši dolini precej razvito zadružništvo, se vendarle javnost malo obvešča o tem. 24. maja je imela občni zbor »Hranilnica in posojilnica«, ki ima za-bilježiti krasen napredek. Prometa je imela v 1. 1907. 850.083 K. Članov je imela minulo leto 781. Rezervna zaklad znaša 17 tisoč kron; samo v minulem letu je od čistega dobička priraslo 3434 K. Najtoplejše priporočamo to posojilnico zlasti onim, ki
iščejo posojila, ki jih tukaj najcenejšim potom dobe, ker izvršuje posojilnica vsa zemljeknjižna in druga sorodna dela sama brezplačno. — Pred nekaj tedni je imelo občni zbor tudi »Gospodarsko društvo«, kateremu naši politični nasprotni široko-ustneži napovedujejo smrt že od leta 1898, ko je bilo ustanovljeno, a ni imelo še nikoli toliko življenja v sebi, kakor sedaj, kar je posebno zasluga dobrega nadzorstva in odbora, kakor tudi sposobnih uslužbencev. Promet v letu 1907 je znašal 343.619 kron, kar bi se pa lahko še pomnožilo, če bi vsi udje spolnjevali svoje dolžnosti in le v društvu kupovali, ne drugod.Društvo ne išče dobička, ampak vzdržuje le nizke cene blagu, in čim več blaga pokupijo zadružniki, tem cenejšim potom ga zadruga dobi in ga potem seveda tudi članom ceneje prodaja. Torej udje, Ie oklepajte se vedno tesneje društva! Vseh članov je bilo v letu 1907 689.
n Nad trnovsko županstvo so se spravili bistriški »odvisniki« v »Narodu«, češ, da je nesposobno in kazni plačuje. No, pa tudi če bi županstvo res kazni plačevalo, saj jih tudi g. Fadguc pomaga plačevati. Ni še toliko mesec preteklo, kar je — seveda neprostovoljno — potom sodišča prispeval 20 kron, za kar se mu zlasti občinski reveži priporočajo, da bi večkrat prišel navskriž z paragrafi, ker so take »podpore« njim dobrodošle. — Kako je trnovsko županstvo nesposobno, kaže to, da je letos pridobilo za pet let naprej vsako leto 500 K, v petih letih skupaj 2500 K, pri lovu, ker ga ni hotelo podaljšati za borih prejšnjih 100 K, kolikor je znašal pod Fadgud-čevim županovanjem. Napredna bistriška občina pa ga je pustila svojemu županu za borih letnih 30 K, dasi bi gotovo štirikrat toliko vrgel. Ampak v Bistrici so vsi »ano«.
n »Slavno« županstvo v Bistrici se je
pobahalo v »Slovencu«, da ima tako visoke občinske doklade, kakoršnih niti Dunaj nima, ki ima dva milijona prebivalcev, pa tudi malokje na Kranjskem imajo tolike doklade. Seveda Bistrica mora biti povsod »napredna«. Bistriško »slavno« je sila ponosno, ker je pogruntalo v svoji »ogromni učenosti«, da ima tiskovni zakonik paragraf št. 19, ki določa, da morajo uredništva prinašati popravke, seveda stvarne, to velja za vsakega, učeno »slavno« pa ni vedelo, da za urade obstoja tudi § 22. istega zakonika, ki pravi, da se morajo priobčevati »uradni popravki« nespremenjeno, pa tudi če so še bolj prismuknjeni, kakor n. pr. bistriškega »slavnega« v »Slovencu«. Le ponižni bodite, gospodje, svet se vsaj smeje vaši neumnosti, ker ste se pobahali, da imate malone 40 odstotkov doklade. Pa še podpisati se ne ne znate, Heil, gospod župan!
n Poziv bistriškemu notarju. G. notar Znidarič! Gotovo Vam je znano, da Vaš uslužbenec dela zgago v našem kraju, ko svojo surovost v »Narodu« prodaja. Ker mu kaj takega ne zabranjujete, moramo misliti, da se strinjate s tem, da z Vaše pisarne izhajajo v »Narod« hujskajoča poročila! Tem potom Vas opozarjamo na po-s'edice, ki jih boste imeli, ako pri tistem Vašem pisaču, ki hoče uvesti v našem
kraju »metodo idrijskega Julčeta«, ne storite primernih korakov, ker sicer bomo prisiljeni baviti se z Vami. Tistemu pisaču nočemo odgovarjati, saj to je znano, da kdor je do nosu v gnojnici, hoče še druge za sabo potegniti v smrad. Svetujemo mu pa, da naše gospode duhovnike pusti v miru, sicer bo enkrat izkupil, da ne bo ne njemu ne njegovi gospej po volji. — Naših vžigalic ni v Bistrici še nikjer dobiti. Somišljeniki, zahtevajte jih!
Iz raznih krajev Notranjske.
n Shod v Hotedršlcl pri Logatcu ie bil v nedeljo, dne 24. maja. Sklicala ga je »Kmečka zveza za logaški okraj« ter povabila poslanca Oostinčarja in dr. Žitnika, da poročata o deželnem in državnem zboru. Poslanec Žitnik je poročal o deželnem zboru in pripravah za novo, četrto kurijo, s katero dobe zastopniki kmečkih občin večino v deželnem zboru. Govoril ie dalie o vojaški službi. Vsebino tega poročila objavljamo danes na drugem mestu. Pojasnil je razna druga vprašanja, osobito pa ljudsko zavarovanje za starost, onemoglost in za slučaj bolezni. Vlada je sedaj predložila načrt zakona, po katerem bi bili zavarovani le delavci, tudi kmečki. To je potrebno in koristno. Toda zahtevali bodo kuiečki poslanci, da so zavarovani z državno podporo tudi samostojni kmečki posestniki in rokodelci. V ta namen naj država sedaj ob cesarjevi 60-let-nici vladanja dovoli poseben kapital, katerega letne obresti bi se porabljalo za ljudsko zavarovanje. Kakor kaže. bode gosposka zbornica zavrgla sklep poslancev, da se zniža davek od sladkorja. Ce se to zgodi, ima vlada na razpolago najmanj 28 milijonov na leto. Sladkorja pa razmeroma največ povžijejo premožnejši ljudje, ki bi torej tudi deloma plačevali za ljudsko zavarovanje. Vlada dobi tudi nekaj milijonov, ako podržavi zavarovanie proti ognju. Zbrani volivci so soglasno pritrdili resoluciji, da se mora z delavskim zavarovanjem zagotoviti tudi zavarovanje kmetov in rokodelcev. Poslanec Gostinčar pa je navduševal zborovalce za stanovsko organizacijo, ker le v edinosti je moč in uspeh. Župnik Lavrič je pojasnil važnost posojilnic in hranilnic. Takoj se Se oglasilo nad dvajset gospodarjev, ki osnujejo posojilnico za hotedršiško občino.
n Iz cerkniške doline. — Žagarjev avtomobil. Kdor pozna cestno progo iz Rakeka v Ložko dolino in promet, ki se po nji prevaža, se ne bo čudil, da ie tukajšnje ljudstvo tako razburjeno in pripravljeno na najhujši odfKjr, od tistega časa, ko je lesni trgovec g. Žagar iz Markovca razglasil javno, da bode napravil za prevažanje lesnih izdelkov tovorni avtomobil. Ljudstvo ima pač skušnjo, mogoče več kot tisti, ki trdijo, da so vse nesreče glede avtomobila izključene. Saj vemo, kako se plaši vprežena živina in kolikrat je že smrtna nevarnost pretila marsikomu radi motornih koles, pri katerih se lahko opazi, kaj bi bilo, če bi prišel na cesto tovorni avtomobil, kateri bi s svojim groznim ropotom povzročil nebroj materijelnih nesreč, kakor tudi človeških žrtev. Res je, da se tudi živina ' vsega privadi; a potem bi bil vsak navezan vedno eno živino imeti, ne oziraje se, če ima dohodek od nje ali ne. Ali ni kmetu glavni dohodek živinoreja, ali isti nikdar na cesto ne pride? Gospod Žagar se je izrazil, da se vse materijelne nesreče z odškodnino pokrijejo: res je, a o človeških žrtvah, katere bi prišle na dnevni red, se še ne zmeni ne, ker to gotovo ve. da niso nikdar pokrite. — Gospod Žagar, pomislite vendar, koliko velja Vaše ^življenje«, ko bi ga Vi v hipu zgubili, ko ste
zagotovljeni, da bi bila Vaša obitelj dobro j preskrbljena, koliko velja življenje siromašne-i Ka družinskega očeta, oziroma pridnega dru-žinskega uda. kateri je primoran svojcem slu. žiti vsakdanji kruh, in kaj bo s tistimi, ki /Libijo vir življenja; ali je to ljudsko Dlagosta-nje? Ni čuda, ako segajo vzdrževalni siroti ubogih pri občinah nad polovico vseli drugih in kai bo še! Ubogi davkoplačevalci! Zatorej nai vse inerodsfine oblasti pomislijo: bi li bila avtomobilska vožnja za ljudski blagor .ili v korist posameznika, ki cenejši in lahko ves njegov lesni izdelek z živino odpelje in ki ima vedno na razpolago voznikov, tako da jim še prometa primanjkuje. — Blatovec.
n Postojnske novice. L'mrl ie znani jamski vodnik Franc Sibenik v 90. letu. Svojo slu-žbo ie opravljal do zadnjega tedna. — Umrla je tudi nanagloma žena Vi. Gerželj. Dopoldne je še okrog hodila, popoldne je bila mrlič. »Slovenski Meščan« je v zadnji številki prav modro svetoval nekaterim domačim gostilničarjem, ki ob dohodu zunanjih ljudi ne znajo dobro računati, nai premislijo, da s previsoko ceno svojih jedij in pijač nikakor ne sinejo upati, da bodo ljudi privabili, ampak s tem škodujejo sebi kakor tudi drugim.
n Št. Jošt pri Vrhniki. Teden po beli nedelji so se poslovili od nas prečast. gospod župnik Fran Lakmayer in so šli v Preddvor pri Kranju. V našo župnijo so prišli v jeseni leta 1897 tes so ves čas svojega pastirovanja skrbeli za dušni in telesni blagor svojih župljanov. Z njihovim trudom in prizadevanjem se je dne 17. maja 1907 ustanovila fantovska in dekliška Marijina družba ob sklepu sv. misijona. Mnogo so pripomogli, da si je omislila družba svojo krasno zastavo, katero je izdelala Marija Volgemut v Škofji Loki /a 418 kron in katero so tudi blagoslovili dne 26. maja 1907. Marijina družba šteje sedaj okrog 70 deklet in okrog 30 fantov. Med tem časom sta umrla dva fanta, namreč Ivan Grdadolnik in Pavel Kogovšek, tur dve dekleti, namreč Frančiška Cankar in Helena Malovrh. Na tem mestu naj bo iz-rečena prejšnjemu gospodu župniku Franu I.akmayerju v imenu cele Marijine družbe najprisrčnejša zahvala za vse dobrote, ki so jih izkazali družbi. Bog jim stotero povrni!
Iz raznih krajev.
Žalostne novice iz Amerike. Roparska napada na Slovenca in Slovenko v Ameriki. Slovenec iz Gradaca umorjen. Iz Jolieta prihaja poročilo: Žrtev razbojnikov je postal naš ugledni rojak Jernej Marentič, salunar v Rock-dalu. V torek zvečer je bil naiden mrtev v svojem salumi, še krvaveč iz treh strelnih ran, katere so mu prizadeli doslej še neznani lopovi. Okoli 10. ure zvečer sta roekdalska policaja Pire in Karnebegie patrolirala okoli saluna in pogledala tudi notri. Po kratkem razgovoru z Marentičem sta odšla nadaljevat svojo službo. Pred odhodom pa jima je še-zaklical: »Pridita še kaj, predno zaprem, da se malo razgovorimo, ker je dolgočasen večer nocoj vsled dežja.« Policaja sta pritrdila in nadaljevala svojo pot po Rockdalu. Bilo je okoli 10. ure 30 min., ko sta redarja spet prišla mimo Marentičevega saluna. Pa tu sta zagledala zavese na oknih že doli potegnjene, čemur sta se nemalo čudila. Da izvesta vzrok, sta stopila v salun. In našla sta svojega prija-
«
telja ležečega med baro in pečjo v lastni krvi j„ z vidno strelno rano na čel», iz katere so se izcedili možgani. »Jerry je mrtev!« je vzkliknil Pire, in ko je natančneje imgledal trupi", je videl prsa vsa okrvavljena. Kar tre-l etajoč vsled strašnega prizora, sta odpela Marentičevo srajco in zagledala še dve strelni rani. obe smrtonosni. Hitro sta redarja spravila vse sosede pokonci in začela iskati slede Z;1 morilcem ali morilci. Seveda sta najprej obvestila ženo Marentičevo. stanujočo s sedmerimi otroci v posebnem poslopju zadaj za sahuiom. Uboga žena je prebledela, se zgrudil;! na stol. zazibala svoje dete in vzkliknila; Ni res; ti i res!« Kdo so bili morilci? To se morda nikdar ne odkrije. Qotove je, da je Marcntič padel kot nedolžna žrtev kakih razbojnikov. Pokojni Jernej Marentič je bil doma iz liradaca na Belokranjskem. V Ameriki je bival že blizu dvajset let, in sicer večinoma v Jolietu, odkoder se je pred dvema ali tremi leti preselil v Rockdale, kjer je otvoril svoj saluti. — Iz Jolieta poročajo tudi še o drugem roparskem napadu: Mrs. Anton Grahek, Lini N. Broadway, je bila dne 30. aprila zvečer v svojem stanovanju kaj neprijetno presenečena. Bila je sama doma, ker je bil njen mož na delu. Po poldeveti uri sta se naenkrat vtihotapila v njeno stanovanje dva našemljeni! z revolverji, rekoč: »Tiho. če ne golosa smrt!« Gospa je skoraj omedlela. Eden izmed razbojnikov je skočil k nji in ji nameril revolver ob sence. Drugi lopov je začel iskati dragocenosti. Ker jih ni našel, je morala gospa pokazati skrite zaklade. Roparja sta pobrala 45 dolarjev v gotovini, zlato uro, prstan, dve obleki, nakar sta gospo udarila, da se je zgrudila pobrisala sta jo v temno noč. Ko se je iias;i rojakinja zavedla, je zaklicala na pomoč. Pritekel je rojak John Judnič in kmalu nato tudi njen soprog, a o razbojnikih ni bilo več duha ne sluha. Oospa je vsled prestanega strahu zbolela.
• • »
Slovenska mladina koroška je imela v nedeljo, 31. majnika, sijajno zborovanje v Smi-helu pri Pliberku. Navzočih ie bilo do tisoč mladeničev s cele Koroške, med njimi tudi nekaj mož. Govorila sta gg. Podlesnik in Ter-seglav iz Ljubljane ter več govornikov iz Koroške. Kmečki fant Krof iz Šmarjeta nad Pli-herkomje izborno govoril o nalogah slovenskega vzor-mladeniča. Vsi navzoči so glasno izrazili ogorčenje proti liberalnim slovenskim \ isokošolcem na Dunaju in Gradcu, ki so sramotili štajerske kmete s priimki »kmečka banda«. Obenem so izrazili svoje pozdrave vrlim katoliškim visokošolcem. — Dr. Ehrlich iz Celovca pojasni namen telovadsko - mladeniške zveze. Izvolil se je takoj pripravljalni telo-vadski odbor za celo Koroško. — Ta dan it bil za koroške Slovence velevažnega pomena. Sadovi se bodo pokazali kmalu.
Na ustanovni zbor štajerskih mladeničev v Ljutomer pride 8. junija tudi državni poslanec dr. Krek, ki bo tam govoril.
Ruski car ni hotel zaslišati ljubljanskega župana Hribarja, ki se je mudil pretekle dni v Petrogradu na Ruskem. Hribar ie za eno bla-mažo bogatejši.
V Radečah se je ustanovila za krščanske železničarje plačilnica »Prometne zveze«. Na zborovanju sta govorila med drugimi tudi poslanca dr. Benkovič in Gostinčar. Zagorski rdeči Cobal je prišel s svojo bando nagajat, a ni se mu posrečilo doseči namena.
Uradne ure pri vseh uradih deželnega odbora kranjskega v Ljubljani ie določil deželni odbor za poletni čas, t. j. od 1. junija do 31. avgusta od 8. ure dopoldne do 2. ure popoldne. Po tem se izvoli ravnati občinstvo pri vlaganju vlog.
V Ljubljani se je ustanovilo društvo »Rokodelskih mojstrov«.
Dunaj. Kakor slišimo, namerava prirediti slovensko katoliško izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju v soboto, dne 13. julija, lep zabavni večer vsem gostom iz domovine, ki se udeleže slavnostnega obhoda. Slovenci, pohitimo vsi takrat v »Stražo«, da pozdravimo svoje drage v tujem mestu, v velikem Dunaju.
Narodno gospodarstvo
Knjigovodstvo v gospodinjstvu.
Največji pospeševatelj človeškega napredka in blagostanja je red. K redu pa spada pred vsem računovodstvo. Države, občine, družine, društva in posamezniki morajo svoje gospodarstvo urediti tako, da natančno vedo, kolik je njih imetek, koliko imajo dohodkov iu koliko stroškov ter morajo skrbeti za to, da spravijo stroške v pravo razmerje z dohodki, to ie da gledajo, da bodo stroški pokriti z dohodki. To pa ie mogoče storiti le na podlagi vestnega knjigovodstva, to se pravi, ako se natančno zapisuje vse svoje dohodke in izdatke ter se jih koncem leta, ali kadar je sicer potrebno, primerja druge z drugimi.
Knjigovodstvo je danes udomačeno v naprednih deželah v vsakem gospodarstvu in gospodinjstvu, kakor v mestih tako tudi na deželi. Tudi pri nas Slovencih so razumni in napredni možje začeli buditi kmetske gospodarje, da vestno vodijo račune o svojih dohodkih in izdatkih, da lahko preračunijo svoj dob:ček ali zgubiček ter se vedo po tem ravnati. Gotovo boao vsi pametni gospodarji poslušali ta glas.
Nič manj pa kakor gospodarjem, je knjigovodstvo potrebno tudi gospodinjam, na katere se s temi vrsticami obračamo.
Prejemki.
Dan Ime oz. predmet		K	h
1./5.	Odnos .		
	Za en par piščet	3	20
n	Mož mi je dal .	10	—•
14./5.	Franca Šešek mi vrne posojeni .	2	—
20 ./6.	Marija Naglič mi posodi . . .	10	—
Ako se hoče vedeti, koliko ie dohodkov in koliko izdatkov, sešteje naj se najprvo prva stran dohodkov. Svota, ki se jo dobi, naj se zapiše na prihodnji strani dohodkov zgoraj kot »odnos« ; potem jo je sošteti skupaj z drugimi dohodki tiste strani. Svota, ki se jo tako dobi, je prenesti zopet na prihodnjo stran dohodkov v »odnos« ter jo zopet prišteti dohodkom tiste strani in tako do konca. Isto velja glede stroškov. Lahko pa se tudi svote vsake strani posebej pišejo druga pod drugo na poseben kos papirja ter se potem soštejeio. Da se najde, koliko ie dobička ali izgubička, odbije se nižja svota stroškov ali dohodkov od višie in kar ostane ie dobiček ali zgubiček, kakor je že bilo več dohodkov ali pa stroškov. Posebej je treba seveda zračuniti še terjatve, ki nam niso še vrnjene oziroma posojila, ki jih še nismo plačali.
Zalibog večina naših gospodinj ni zmožna računovodstva, ker se v ljudskih šolah ore-malo gleda na to, a marsikatera pa sploh ni v šolo hodila. Zato hočemo tukaj podati glavna pravila za enostavno knjigovodstvo, pripominjajoč, da nai one gospodinje, ki morda same ne znajo pisati, dajo zapisavati dohodke in izdatke od svojih otrok ali mož. Ob enem pa povdarjamo. da bodi skrb naših poslancev, da se bo zanaprej v ljudskih šolah bolj gledalo na praktične potrebe življenja ter se posebno posvetilo več pažnie praktičnemu računanju.
Cilavno pravilo knjigovodstva je, da se zapisuje dohodke posebej in stroške posebej. Med dohodki in stroški je treba dobro razločevati.
Med dohodke spada vse, kar resnično prejmeš v svoje roke; torej tudi zneski, ki jih dobiš n. pr. na posodo, kakor tudi terjatve, ki ti jih drugi povrnejo. Gospodinja naj med dohodke zabeleži tudi zneske, ki jih dobi od svojega moža za gospodinjske potrebščine. (Mož pa, ako vodi svoje račune, zapiše dotične zneske seveda med izdatke.)
Med izdatke spada vse, kar resnično izdaš oziroma izplačaš; torej spadajo med izdatke tudi posojila, ki jih daješ kakor tudi ina, I ki jih vračaš.
Na to je treba dobro paziti, da so vsi dohodki vpisani med dohodke in vsi izdatki med izdatke. Važno je tudi, da se zapiše dan, kdaj se je kaj prejelo oziroma izdalo, kakor tidi, da se zapiše ime osebe, od katere se je kaj prejelo ali se ji izdalo in za kaj se je prejelo ali izdalo. Zapisati je tudi najmanjši znesek, in sicer se mora sproti pisati, ne pa morda odlašati od dneva do dneva. Na ta način bi se preprečilo marsikakšno nesporazumljenie in celo pravde. Ako pa je kljub temu prišlo do pravde, pa velia redno vodjena računska knjiga kot važno dokazilo. Pripominjamo še, da se iz računskih knjig ne sme trgati listov.
Za primer navajamo tukaj, kako naj izgleda priprosta računska knjižica:
Izdatki.
Dan	Ime oz. predmet	K •	h
L/5.	Odnos		
	En zavoj vžigalic	1	20
n	Za blago za otroške obleke . .•	8	40
2.15.	Franci Šešek posodim ....	2	—
L/8.	Mariji Naglič vrnem posojenih .	10	—
Priporočati je, da bi se v vseh večjih krajih priredili skupni sestanki, na katerih bi v računstvu izvežbani gospodarji ali pa učitelji in učiteljice praktično pokazali, kako ie voditi enostavne računske knjige. Ako pa v kakšnem kraju ni nikogar, ki bi bil zmožen za to, a bi ljudje vendar želeli pouka o knjigovodstvu, naj se obrnejo na uredništvo »Domoljuba«, da jim koga pošlje.
Najnovejši dogodki.
Vedno lepše. Iz dijaške hiše v Pragi so hoteli judovski in socialno-demokraški viso-košolci vreči križ. Profesor Hejrovski se jim ie odločno ustavil. 2 njim so potegnili še drugi zmernejši dijaki, tako da se ni uresničila nakana brezvercev.
Sara;evski župan ie i>ostal mohamedanec Kulovič, prvi podžupan Hrvat dr. Niko Man-dič, drugi Srb Mitrilevič.
V	Varšavi je neki zločinec vrgel bombo v stanovanje nekega tovarnarja. Bomba je ubila njegovega šestletnega sinčka in ranila dve služkinji.
Avstrijski generali so se poklonil' pretekli teden cesarju na Dunaju. V imenu vseh mu ie častital prestolonaslednik nadvojvoda Frane Ferdinand.
V	.Mali Aziji se je spuntalo osem tisoč turških vojakov, ker niso dobili redne plače. Napadli so blagajno in odnesli veliko vsoto denarja.
Na zagrebškem vseučilišču so se začela predavaira. a k predavanjem ni nobenega dijaka. HrvaŠki ban Rauch bo skoro dogospo-daril. ______
ŽITNE CENE.
Cena za 100 kg.
Ljubljana, 2. junija.
Pšenica, domača.......24.—
Rž..........19.- 20,-
Oves...........17 —
Ajda, črna.........19.—
Ajda, siva.........18.—
Proso, belo.......19— 20 —
Proso, rumeno........16.—
Ječmen........17.— 18.—
Fižol, rdeč.........19.—
Fižol, koks.........19 —
Fižol, mandalon.......14.—
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 30. maja: 34 25 38 68 84.
Dunaj, 30. maja: 4 40 54 30 79.
»Oves žro le konji«, se je odgovorilo, če smo govorili o ovsenih izdelkih kot hra-nilnerft sredstvu za človeka. Dandanes je obče znano, da nudi tudi oves izvrstno hranilno sredstvo ljudem. Zlasti za slabotne in nedorasle so ovseni preparati izborni. Znana tovarna za ovsene izdelke je C. H. Knorr v Welsu.
PriporoCam n. čevljarjem Id p. t. obElmtvu
novo trgovino z usnjem
in vsami óavijarakimi poirab-Minami « Ljubljani sv. Patra
oesfta 2, nasproti cerkve frančiškanov.
Izkuial bon, d« z dobrim blagom In nizkimi cenami zadovoljim vit c. odjemalce In prosim ibilnega oblaka.
2844 sa—io	K. A. Kregar.
" ZAHVALA.
Dne 10. maja t. I. uničil mi je požar moja poslopja na Studencu pri Krškem, ki so bila zavarovana pri „Vzajemni zavarovalnici proti požarnim škodam in po-škodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani". Škoda se je takoj po odposlancu omenjene zavarovalnice cenila n tudi takoj v mojo popolno zadovoljnost izplačala, vsled česar to edino slovensko zavarovalnico vsakemu, ki ima kaj zavarovati, naj-topleje priporočam.
Studenec, 28. maja 1908.
1338 1-1
Terazija Stoja.
Vajenca
v krojaSko obrt, starega krog 15 let, iz postene rodbine, sprejmem takoj Ivan Peternel, krojač v Preski pri Medvodah, 1082 Gorenjsko. 2
Josip Janko
urar v Kamniku
Velika ulica, priporoča veliko zalogo žepnih iti stenskih ur, budil-nic, verižic, prstanov, uhanov, brošev, kakor tudi vsakovrstnih očal po zelo nizki ceni. Popravila, tudi najtežavnejša, zvršim vestno pod poroštvom.
1364 1-1
Lastniki granofooor !
Pri nakupu 6 plošč naenkrat 'ali tudf posameznih z gotovo znamko dobite eno plošSo zastonj I Izborna zaloga gramofonskih In fonografskih plošč od 11 K, oz. 40-600 K. Dobe se plošče in valjarji 1226 vseh mi 1
Valerija Kirchner,
Duna) I Kolowratring 7 — n
spojena z Izdelovanjem brezalkoholnih osveže-valnih pijač se takoj prične z na|boljšim uspehom, za oblastveno dovoljenje za izdelovanje in tudi prodajo se jamči ter uredi temeljito in strokovno manipulacija na licu mesta. Obširne informacije v dosego dobre kupčije. Resni reflektantje naj pošiljajo ponudbe pod šifro : „Erste Fabrlksfltm« 68882 'M. Dukes Nachfolger, Dunaj I/l, Wollzeile 9. 1014 10-1
1353 Proda ae 1-1
posestvo
a hišo in hlevom ter vinogradom, oddaljeno 20 minut od šent-janškega premogokopa in tovarne nad Oabrijelami; kupna cena po dogovoru z lastnikom Jakobom Tav6erjem, Gabrijele, p. St. Janž, Dolenjsko.
Mlad pomočnik in I učenec
za kovaftko obrt se takoj sprejme pri gospodu ! Antonu Aueeu, kovaču v Pudobu, pošta Staritrg 1 pri Rakeku.	1272 2-1
Dvojni kozolec
(Doppiar) pokrit i optko, in
trije avinjaki
se poceni prodajo. Vpraša se pri Coti&u, gostilničar ,pri Kamnarju*, Zaloška cesta Ljubljana.
1284 2—1
bilijoni jamčijo za to!^
Jedilna most
je cenejša od druzih masti, toda izdatnejša. Porabi se naj je 15—20*/. manj kakor masla ali svinj, masti, potem jedila izvrstno dišijo.
1059 1
POZOR!
Pristne snovi za napravo domače pijače dobite v popolnoma pravi in zdravju neškodljivi sestavi le tedaj, če Ima vsaj eden del mojih snovi, zgoraj stoječo, postavno zavarovano varstveno znamko. Moje snovi so bile že večkrat, zadnjič dne 23. februarja 1907 preizkušene od c. kr. preizkuševal-nice hranil v Oradcu glede njih neškodljivosti; vsled spričeval, katera imam v rokah od omenjene preizkuševalnice, nimajo v sebi nikakih zdravju škodljivih tvarln, vsled česar so v moji sestavi najbolj pripravne za napravo v resnici zdrave in najbolj okusne domače pijače. Vsled tega prosim vsakega, da pazi v svojo lastno korist, posebno na zgoraj stoječo registrovano znamko, da se tako varuje pred mani vrednimi ponarejenimi Izdelki.
Kmetovalci pozor!
staromana kr&čanska ftvrdka.
k-nrn.t,?»0 Hri<"üu v,e >™etovaIce pspodarje na svoje po vsem Kranjskem, štajerskem, S Ji« ,,kT',?8nke"'' Dol. in Oor Avstrijskem znane snovi za napravo domače P l . al c hru5kov,m ln jabolčnim okusom ter vseh vrst žganja 80o/„ ocetnega
melati vinn °ìr h""™".	!" V.8le,d teea P°P°lnoma neškodljive. Znjimilahfo
SM0' t.adn'( P101.' ««r. delate pijačo na tropino in drožl ali tudi na samo vodo.
<J?-, J, ,rK'.yn? 'f*0 r«z*inena, sem v prijetnem položaju, da dajem za nizko ceno najboljše blago. Vsak ki e enkrat poizkusil, je moj stalni naročnik. Prol pazite naUnko na mojo tvrdko, ki obstoji že več kot 15 let in vsled tega le ona sama more oddaUtiVse po dolgo izkušenih receptih! Na zahtevo pošljem cenike zastonj	1
Z odličnim spoštovanjem udani
ANDREJ POLLAK K^V-Vo^'^
„Pri ftrnem pau" Gradec, Annenetra
ftt. 48.
167 8-5
Izurjenega hlapca in deklo .»6.
Franc Tav&ar, trgovec v Selcih pri Škofji Loki. Služba je nastopiti takoj.	1363 3—1
Poslano!
('odpisani imam čast, naznaniti slavnemu občinstvu, da so kosilnl stroji z imenom „Deering" iz Člkage po mnogih preizkusih za kmetovalca naj-fineji, najbolj priročni In brez konkurence, kar lahko izjavljam vsled lastnega prepričanja.
Priporočam toraj vsem posestnikom, zahtevajte edino le ,Deering" kosilne stroje, ki so sicer v ceni nekoliko višji, zato pa najboljši izmed strojev te vrste. Za priporočilo mi bode vsakdo le hvaležen. Zalogo leh strojev ima edino le tvrdka:
Fr. Štupica v Ljubljani,
Mar. Terezije cesta I. Valvasorjev trg 6.
Vinko Ogorelc, Škofelca
veleposestnik.	1209 1
naročite cenik ur
zlatnina in srebrnine,
ki ga pošljem zastonj in po-1376 štnine prosto. 26 1
Velika zaloga ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in se jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko
FR. P. ZAJEC,
urar in edini zastopnik švicarske tovarne ur. — IJubljana, .stari tr* 48.
KATOLIŠKA BU KU ARN A
v Ljubljani
priporoča sledeče najnovejše zelo priročne
molitvenike i™.,t
MaMB^^B^MB darila
birmaocem in prvoobhajancem
Šolski molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Pečjak.	1370 1
Cene: Trpežna vezava z rdečo obrezo . K -'80 »	.z zlato ,	, 120
Veóno življenje. Molitvenik. Spisal dr. Pečjak. Cene: Trpežna vezava z rdečo obrezo . K t 20 z zlato „ . „ 160 Pot k Bogu. Molitvenik za odrasle. Molitve in pesmi iz Večnega življenja in Cerkvenega molitvenika.
Cene z rdečo obrezo.......K 120
z zlato .........160
Bogu kar je božjega. Spisal župnik Fr. S. Finžgar. To je najfinejši slovenski molitvenik, po vsebini primeren vsem stanovom. Odlikuje se tudi po svoji zelo priročni obliki. — Pri naročilih zadostuje, da se navede številka «aželjene vezave. Vezava št. 1 : navadne črne platnice.
rdeča obreza.....
Vezava št. 2: umetno usnje, vatir. platnice » . 3 : šagreno usnje, zlata obreza . „4: fina teletnina . . » ,5: najnovejša vezava v najfinejšem usnju spo-sebno krasnimi in najmo-dernišimi utisl V primeri z ličnostjo je cena zelo nizka. . , 6 : nova fina vezava z verižico, listnico in zapono; najmodernejša vezba (ta vezava je samo za ženske) Voditelj v traino večnost. Zelo popoln, jako dober molitvenik z novim cerkvenim besedilom. Umetno usnje, mehke vatirane platnice K 2"— Sagrln-usnje, upogljive ali mehko vatirane platnice ..........
1-1-80 2-20 3-
4-80
460
260
Lepo posestvo na Koroškem
se proda. Leži P/t ure od kolodvora in 1 uro od mesta Plltrerka, na lepi ravnini Redi se lahko 14 -16 glav goveje živine In nekaj prašičev, Oozda je 16 delov, ki obsegajo 30 oral. Poslopje vse v dobrem stanu. Odda se s setvijo vred za 14000 K. Vknji-ženega je 4000 K, drugo je treba takoj plačati.
Več pove Tomai Pleiivònik, gostilničar v Pliberku, Spod. Koroško.	1371 3-1
Sprejme se takoj
za pekovsko obrt. — Naslov pove upravnlštvo „Domoljuba*.	1355 1-1
Hiša z vrtom
S* tako) proda iz proste roke; na zahtevo tudi'nekaj gozda in njiv. Hiša se nahaja v Zasipu, p. Bled.
Pojasnila daje flclena Kollman, pošta Bled št. 74.	1256 2-2
Sprejmeta aa
1377 3-1
dva jermenarska i& sedlarska učenca,
pri Jakobu Sega, Ljubljana, Poljanska cesta 49.
Posestvo,
ležeče ob državni cesti, 1 uro oddaljeno od Beljaka, 20 minut
________r od železnice, obsegajoče okrog
8 oralov dobre zemlje, kakor: vrta in travnikov, jeza 2700 gld. naprodaj. Pripravno je za čevljarje ali krojače. 900 gld. ostane lahko vknjiženo. Josip Zwiek, Neudorf, p. Borovlje, Koroško. 136U 3-1
Ena
dopisnica
zadostuje, da dobite brezplačno n poštnine prosto krasni novi cenik, kateri je ravnokar izšel, ur, zlatnine in srebrnine od prve največje eksportne
tvrdke 1227 10—1
H- SUTTNER, Ljubljana
Glavni trg, nasproti rotovia.
Velika zaloga krasnih primernih birmanskih dar I.
Priložnostni nakupi
Nameato gld. IO' , limo gld. 17»
(30 WO kcmedov prodanih) atane lepa „Gloria" srebrna a plombo 36urna anker-remontolrna žepna ura,
prima koicsie z lepim piatir, okrovjem s sek. kazalcem in lepo poztac ali posrebr. verižico z obeskom, ratančnoidočazasamo I gl. 75 kr. Dalje ponujam pozlačeno, 36urno (vele-prima švicarkso koksje) remont, uro z lepo pozsčcno verižico za samo 2 50 gld. Za vsako uro triletno piftneno jamstvo.
Po povzetju pošilja :	1358 1-1
Izvoz ur KOHANE, Krakov št. 48.
Na amjcalajoi« denar nazaj — Mnogi ao naročili po dvakrat*
Raki. Surovo mr maslo.
franko po povzetju: 60 do 7D živih velikih rakov K 7 50; 80 do 1<(I namiznih rakov 6 K; iz kravjega mleka, naravno surovo maslo à .■> kg zabol K 9. Qospa Margales, Buczacs 36 (Ogrsko).
„ČAS«
znanstvena revija, izhaja 10 krat v letu in stane po *>K na leto. Naročnino prejema _ upravniitvo v Ljubljani.
trn
Prodaja posestva.
Franc Čelhar iz Nemške vasi št. 10, občina Št. Peter na Krasu, proda iz proste roke hi&o s 3 sobami in kuhinjo, 2 lopi in hlev za 8 glav živine, 1/2 zemlje njiv, vrta in košenin. 13 oralov gozda. — Cena nizka in primerna.	1237 3-2
Najcen nakup čelkega posteljnega perja
5 kg nov., dobrega, sivega, skubljenega, brez prahu, K 9-401 bol il K 11801 5 kg dobrega napol belega K16-|belo,m«hkoK23'50i 5 kg snežnobelo, mehko K 2S-, K 30—, KM"-. K 361 5 itg snežnobel ne-oskublj. K 23--, K 2C -, K 29- t puh siv i K 3-40, bel i 4'- 40, snežnobel 4 K 5 80 In K 6-40 pol kg. Pollljatev Iranko po povzetju. Sme se zamenjati In nazaj vzeti proti povračilu poštnine. Pri naročilu se prosi za natančen naalov IVANA POLATSCHEK Janovltz a. d. Angel 16 nri Klatovu. Ceiko.
Odlikovano. Ustanovljeno 1870
Vse vrste lovskih pu5k, dvocevk, rlsanlc, tro-cevk, samokresov, se ku
pl najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 1
Anton Sodia,
Borovlje, KoroSko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.
Leposlovni mesečnik
„Dom In SuetM
stane za celo leto K 10 — Naroča se v Ljubljani.
t
I- Slaven,
Slaven
Slaven,
Slaven,
ker óuva prtenlno, vsled bleièefte beline, ki jo dobi prte-nina,
ker ne dobi prtenina po pranju prav al.
kakega duha, ker je zelo pooaai in se pri pranju pri. hraai_mnogo òasa
|e	163 16-14
>

Absolutno neobhodno potrebea je za vsako dobro ure. jeao goapodaratvo. — Pazi naj se na zgorajinjo varstveno znamko In varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. — Dobiva so v trgovinah z drogeri-jami, kolonijalnim blagom ia z milom.
H tn!
V
Engros pri L. Minlos, Dunaj, i- Mölkerbastei 3
naj, i- mmmmx^jj
5000 ur zastonj
Cenik pošljem vsakomur brezplačno in poät. prosto.
Kron ! Rosk. ptl. 3-
Kron		Kron 1
budilka . 2 40	J. budilka	6 —
svetefa 3 —	z biljem	8-
zbll| n.zv. 5 -	z godbo	10-
kuhinjska . 3 —	s 6 val|i .	"'"1
želez . 7- -srebr. dvoj. pilit. . 8 —
zlatnina In arebrnlna po Izv. tov cenah. 3 letno Jamstvo
Kron
uraz nihal. 7-— zbilj.n zv. 9 — z budilko 10 — z godbo . 12'—
Izvirne Ornega, Schaffhausen, Glaihiittc, Helios, Amalfa,
c. kr. preizk od K IS, kakor tudi Zamena ali denar nazaj.

Max BÖhnelf Dunaj IV., Marfareten.tr 27 76, v lastni hiti.
Zapriseženi cenilec in veštak — Največja in najstarejia tvrdka — Ustanovljeno 1840. 5000 slik v kala'ogu zastonj in franko.
,i«Ji...H|Vij-'iii' '
Suknenoin modnoblagozamoško obleke, volneno, gladko in pisano v vseh barvah za ženska obleke, perilni batist, delen, saten, cefir in kambrik za bluze in krila.
Delle v ucliKi izberi pe ugodni ceni.
R. MIKLAUC
LJUBLJANA, Stritarjeve (Spltolske) mite S.



r
L
V torek dne 9. junija 1908 ob 9. uri dopoldne se bode posestvo pri ,Jošku( v Kilovčah, Janezovem brdu in Radohovivasi, na drobno prodalo oziroma travniki in drugo v najem dalo.
Kupci oziroma najemniki ste vabljeni v določenem času na lice mesta priti. — Več se izve pri Anton Belecu, županu v Šent Vidu nad Ljubljano. Pošta Šent Vid nad Ljubljano.
1288 2 2
Ponudimo vsako poljubno množino
ziU opeke, zarezanih strešnikov mm na«
(ki se dajo privezati ali pribiti na late, torej varni pred viharji),
Portland cementa nom vrste, lončenih peči] itd. \ F. P. VIDIC & Komp. ^Ljubljani. jI
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
Kongresni tr$ it 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KOflgreSfli frj ft. 19
sprejema hranilne vloge vsak__- M 31 01 t« <A
delavnik od 8. do612. ure RO 4\ \	kron
Dru*e hranilne knjiiice se sprejemno ket getov d......... bl se njih obrestovanje prekinile.
Rentni davek pleča hranllnioa sama. —=	„,
•	—===== Najsigurnejša prilika za Stedenjc.
K«nonik J. Suftnik I. r., podpredsednik.
Kanonik A. Kalan I. r., predsednik.
Tovarno za poljske In lndustr. železnice
/II Kris & Co.
Tovarna za železniški materijal
ia normalnotirne stične železnice.
PunaJ I. Biberstrasse 9
Praga, Lvov, Brno, Budapešta.
827
Zahtevajte zastonj
In poštnine prosto moj veliki, bogato Ilustrirani glavni kitalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih nlklastih, srebrnih In zlatih ur In vseh vrst solidnih zlatnin In irebrnin, glasbil, usnjatega blaga, kadilnih priprav po izvirnih tovarniških oenah.
Nlklasta remontoarka ... K	3 —
Sistem Roskopf patentna ura ,	4.— Švicarska, originalni sistem
Roskopf patent . . . ,	5'— Registrirana .AdlerRoskopf*
nikljasta remont na sidro ,	7— Srebrna remontoarka .Olo-
rla" kolesje, prosto .. . ,	8 40 Srebrna remontoarka, dvojni
pokrov............12-50
Budilka..........................2-90
Kuhinjska ura..........3-
Schwarzwaldska ura .... ,	2 50
Ura s kukavico................8 50
Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar naza|.
Prva tvornica za ure * Mostu 1294 15—2
jan Konrad
In kr. dvorni dobavitel| v BBoatu *«. 836 (Češko).
Radi reduciranja produkcije se proda 1076
500 tucoto« platnenih rluli
hrD7 flnn 150/200 cra dol8:ih'za"
UlClr JlVU, rnhlienih. najfinejših po K 14-30 6 kosov. Zlasti so priporočljive za hotele in kopališča.
Tkalnica platnenih in volnenih izdelkov
br.Krejcor.DoMn it. 75, Čeiko.
Izborno novosti i
cefir, batlst In tkalne tkanine, oksford, damast, posteljno perilo, namizni prti itd. najboljše kvalitet». Vzorci zastonj. Kot špecialiteta oprave za neveste.
Lepo poln t telo >e doseže z
Adonis-zeljiščnim milom
odlikovano z zlatimi sveti* nj.mi. Dunaj in Bruselj v 6 do 8 tednih do 30 fuatov tež»«, zajamčeno neškodljivo 'dravnisko priporočeno. — Strogo rtelno, nikake prevare. Mnogo z«liva>ale. -Cena komadu 150 g K 2 —, 3 komadi K 5 —, 6 komadov K 9'—. Dobi ae edinole pri
M. Feith Nachf.,
Wien, VI., Marlahilfer-1361 strasse 45. 1-1
Sprejme se takoj
čevljarski pomočnik in en učenec
pri Anton-n Merješič-n
Medvode.
1285 3-1
n I
van?
Postri
U
G v a n t » n v
* %
trgovina
Ljubljana, Pogačarjev (sadni) trg it. 5
uljudno vabi ter se priporoča pri nakupu blaga z»
moik« in ženske oblek«, kambrika, delena, balista, satena in kotanine za krila in bluze,
- kakor (udi vseh «rs! rut. =====
Došle so zadnje novosti te sezije.
Postrežba točna in v vsakem oziru zanesljivo najboljša Cene nizke.	i06l 5-2
n II
I
Si
1	Priznano najboljši izdelek.
" auicaa. Nedosežna kakovost in oprema.
Carine prosto
Najnižje, cene. Jamstvo tri lota.
C. kr poštar M. Junger v St. pile: Vaš izdelek obče dopada Čuditi ae moramo res, da more tovarna spraviti na trg tako solidno izdelano, vsem zahtevam nove dobe ustrezajoče, lahko tekoče kolo po tako nizki ceni.
Rlcbord Lotfewlg, Lyra tovarno koles, Prenzlau. Postfach Nr. 253.
Zahtevajte zastonj cenik
1 tuu j-i	ruauri rrv«
vežle posestvo
1206 3-1 Pozorl Proda so iz proste roke
docela arondirano, ležeče ob kranjsko-šta-jerski meji na železniški progi Židanmost-Krško, obstoječe iz približno 50 oralov zaraščenega gozda (gaber, akacija, smreka) ter iz 50 oralov lepih travnikov ter nekaj njiv in vinogradov. — Redi se lahko do 35 glav živine. K posestvu spada enonadstropna hiša, vodnjak, velik hlev ter kozolec. Okrajna cesta pelje mimo posestva. Obilo sadnega drevja. Cena iako ugodna. Kaj več se izve pri g. Franc Šimencu, županu v Dolu pri Ljubljani.	Ugodna prilika.
Službe cerkvenika
iSte pošten mladenič, 24 let star, ki je tega opravila vajen in ga tudi močno veseli. Vrnil se je baš iz tujine. Vstopi rad takoj. Posreduje iz prijaznosti gospa Marija Podrokar, Kranj *t. 45 (poleg rožnivenške cerkve).	1357 1
C
1
Samo 6dni
:
Havre New-York
Franooska prokomorska druiba. Odpotujo sc Iz LJubljano vsak torek. Vosao listo ia pojasnila daje uma
Ed. Šmapda
obi. konc. potovalna pisarna LJubljana, Dunajska oesta M. 18, nasproti zna-e gostl'ne pri „Figovou". 1878 26 1)
Pozorl Gospodje kmetovalci!
Ker je bilo lansko leto eno naislabših glede sadja, tedaj v vseh krajih mošta primanjkuje, se bodo loovi za napravo mošta, oziroma domače pijače zelo kupovale; prosi se tedaj za pravočasno naročilo, da se vam lahko postreže.
Naravne snovi za nopravo domate pijače u
na droil, tropine »ii samo vodo dobite le pri meni po natanko preizkušenih navodilih. Snovi so naravne le tedaj, ako imajo papirne vreče oeearskl orel. katerega sme od vseh trgovin, ki podobne «novi prodajajo — le mola velet<rdka, ki je po vsem Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Hrvaškem. Oor. In Dol. Avstrijs'tem, ja po celi Avstriji znana, natisniti in nositi. Pazite natanko na mojo tvrdko, da res dobre snovi, zdravju popolnoma neškodljive dobile! Pijač« se nikdar ne pokvari, ampak je tem boljša, čim dalje sloji. Prodajam tudi snovi za napravo kisa, razne cvete za žgan|e, sestavo za napravo ruma i. t d. — .Ve »amenjaite mof« veletrgovine t malimi trgovinami, ki ne morejo po tako nitki enti tako finih movi prodati. — Cenik pošljem zastonj.	1287 5—1
C. F. Schubert, imejitelj Karo! Scholz
Oradeo, Mnrplati it 10
Na prodaj so	1258
stare cerkvene orgije ::
v župni cerkvi v Vavtivasi. Iste imajo deset spremenov in še dobro ohranjen meh. Trebalo bi malega popravila in bi bile dobre za kakšno večjo podružnico. Župni urad v Vavtivasi na Dolenjskem.
Podpisana naznanjam si. občinstvu, da sem otvorila
manufakturno trgovino
na Grosupljsm it. 20.
Prizadevala si bodem z nizkimi cenami in točno postrežbo pridobiti si veliko odjemalcev.
Za obilen obisk se priporoča 1286 4 - 1	Alojzija Omahsn.
Pozor, kmetice In dekleta I
V moji lekarniški praksi, katere Izvršujem ie čez 25 let, posrečilo ■e ni |e, iznajti najboljše sredstvo >• reit Iu, lo t< Kapllor it. II. Isti deluje, dl postanejo ln|e golti dolgi In odstranjuje prhljaj (luskine) na «lavi. Ceni (Irtnko m vsiko poeto) le : 1 loncič 3 K «0 v, 3 lončki 5 K. Trebi, di il vsaki oblttll naroči. — Prosim, da se naroči ■amo od mene pod naslovov: P. Jurlšlč, lekarnar, Piknc it. 46, SlivoniJi. Denar se pošlje neprt, ■ lil i poitnlei povzetjem
b >730
Trgovina s klobuki in Čevlji
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trglO
priporoča svojo veliko zalogo Mjraznovrstnejiih klobukov, «I-llndrov In leplc, kakor tudi naj-trpctnejllh t*r »ajflnejllh (evljev.
I. krsajaka »odjatla aa lotu« atak-laratvo Ia •Ukan)* aa a taki o ■ I—
Aig. Agaolai
Danajska cella f 3a, poltf.Plforsa
■a prlparača praCaal.'ll dahavlčlal la p. a alava. abčlnitva ia naprava carkvtnlb akna» a amatalo, ilcklarilvom ali allkaaa sa alakla, ■ lavbanlb dal, capi ava okvlrav, lltf. IH. — Ima tadl f aalnfl ratllčpo parcelaoika fa ■laklana porr 4 > aa naolafa fallilo la aa-aabslka, »velila«, okvlrt Ild. pa nalolijlb ersah — Narlal, caa'kl la proračenl na aa-blava aaalaal, mnoga spričevala aa davrieaa dala crajcala» adjavalcaai v »ffled aa ra.ptllgo	1807 51—80
Bmsm ^
z 2 stanovanjema, skladiščem in vodnjakom sc proda po nizki ceni Zraven spadajo tudi hlev, lep vrt, 1 njiva, dve košenini in 3 zaraščeni gozdi. Posestvo je oddaljeno 5 minut od Škofje Loke ter zelo pripravno za kako obrt.
Več se izve pri Ani Zevnik, Puštal št. 31, pošta Skofja Loka.	1354 2-1
s sadnim vrtom v najlepšem kraju pri tovarnah blizu Ljubljane se proda po nizki ceni in ugodnem plačevanju. — Kje, pove upravništvo .Domoljuba*	1375 2-1
Okrasitev zdrataga *
želodca -
T ohranitvi, pospeševanja It « aavi prsbartjanja tar odstranitvi nadlat-aaprtla. Prtlikaieao U iabranih najbolj-■h Ia uapetalh adravilnih sali skrbno aa-|m||wo, tak zbijajoča in prebavljanje po-aaaMoča in lahko odvajajoča domača sdrailo, U tibiali in odstrani anana nasledke ne-, alabe dieta, prehiajenja, in aopraaga a. pr. goreči co, napenjanje, neimerne i kislin tar krča je dr. Bom aalaam aa hM« i« lekarne B. FRÀGNERJA v PRAOL
SVARILO I -m ;
Vai dali embalaža Inupo poetoW|o deponovano var-etraao »namko.
Glavna zaloga
Müll laFRlGHER-Jo V PRIČI
a. ta kr 4varai(a dabavltafa
■aaa „pr! tramai orlu" m^mm P»a#a. NaMItraaa, ogelNeradeveal.28X
»alM «espellile aa *aak «a».
• R, H> (teklralaa t C
aa na panala ••Mra-afrake aaaarkl|e.
^Vf* S&Vtiziii. vin-
Mar». * NadMiilll|ir, J. Mayr. i
>al
ra-
>171
POZOR I	ČITAJ!	POZOR I
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosli, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd.
^VUt.^
Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsake pošto za 2 steklen cl3K40<., 3 steklenice 5 K 80 v , po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od
P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu št. 65
(Slavonija )
11 Ameriko In Kanado
najzloinejša, najcenejša in najvarnejša
v n. s Cunard Line^
Bližnji odhodi
Is Trata i Carpathia 16. junija, Altonia 23. junija.
Slavonija 7. julija 1P08. Iz L'verpala: Lusitani]'», (najboljši, največji in najlepši parnik sveta), 4/7., 25,7., 15/8.. 5/9., 3/10., 24 10. - Mavretanija 13 6., 117, 18., 22 8., 19 9, 10/10 Pojasnila in voine karte pri Andraj Odlaaak, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Na sejem
v Radohovi vasi v torek po Bin-ko&tih se vabijo živinorejci, da priženo obilo živine, ker je pričakovati veliko kupcev.	1290 l-i
Izdelovanja vaab pred metov xa zdravilatvo. po-aabno	2193 12-3
za moJke, ienak« in otraka natančno po meri.
Pri postnih naroiilik >a mora naznaniti, ali ja kila na deani ali lavi ali pa na obeh atraneh in nje valik.iat.
Za gg. zdravnike «•-M«ca tato i/a kirurg, in medic, tnnlrumentov in aparatov, kaveuk-predmeiov, elatiičnih nogavic itd., izdelovanje modereev.
K. PIOTROWSKl, S?. Petra cesta
Levčeva hlia it. 32, Ljubljana.
<idajatel| In odgovorni nrednlk: Dr. lfnad| Žitnik.
: Knorr-ova : ovsena moka
ni samo redilno sredstvo za tvoritev kit jn kosti, marveč zabranjuje tudi motenja v Črevih in vzdigavanja. Priznano izborno
hranivo za otroke.
1299 2-|
in nekoliko posestva tik okrajne ceste in železniške postaje Nomenj v Bohinju prodalo se bode na dražbi pri c. kr. sedišču v Radovljici dne 13. j«, nija t. I. ob 10. uri dopoldne. Hiša je zelo pripravna za kakega obrtnika.Naslov pove upravništvo .Domoljuba«.	1359 l-i
TnMannltO brezplačno dopošiljatev mojega ilust tUllieVUjIe cenika z nad IC 00 alikemi.
Vsako nepopolno blago se vzame Gfl|<(inrj|fl iin^ lat nazaj za popolni znesek. mmiuuuju vu m,
Slika •, nav. velikosti §, m Srebrna damskj
remontoar
Št. 322.
Srebr.moška remont, gld.
Št. 337. Srebrna s sidro 15 kamnov gl. 5'-
e,vdoinipl>s£ 6-50
Št. 341. Srebrna s sidro, dvojni plašč 15 kamnov, posebno 7_ 0*^(1 niočnagl. « ' «V
Anton Klffmonn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in sr^brnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L 6., Štajerska.
(fiitfitiAč •«► tSLm&rilto Jtfaten ieii/c Avbru. pv ceni in *v-n<tsljiutr potovali n<y se cbrruf?
^SmiorirMn etelx«
f S)ubQani ytelvówrsAe u/tc«26
Afe .tel*ryt/a&w
atotasa aprajmajo mm dobri Ia «aaaa-IJivi zaatopaiki.
Tiskala: .Katoliška Tiskana'.