--s?'" | Z^UetT^1! -* I tfioo g ^T^LJj^A.^^ ^/l t h"*"* every day except Sunday f Ihič^Z^tZ,- gffj_V_ Lisi šišenskih delavcev vAmerikt [ j TELEFON: BARCLAY 6189 Entered as Second Class Matter, September 21, 190S, at the Post Office at Hew York^N. Y."under°Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: BARCLAY 6189 HO. 9. — ŠTEV. 9. HEW YORK, FRIDAY, JANUARY 11, 19297— PE TEK^lT JAN UARJA7I929^ = VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIJ. Na tisoče uradnikov odpuščenih. I H H 9 ' mSi H .11 Hi H. m I I. . S M. PREJŠNJA VLADA JE BAJE KAR NA DEBELO SLEPARILA Jugoslovanski časopisi, kar jih še sme izhajati, zahtevajo temeljite reforme. — Diktatura je v prvi vrsti naperjena preti Hrvatom oziroma njihovi agitaciji za hrvatsko samostojnost. — "Posr-bovanje" Hrvatov. BEOGRAD, Jugoslavija, I 0. januarja. — Oni, listi, ki še smejo v Jugoslaviji izhajati, zahtevajo temeljite reforme in gospodarska izboljšanja. Časopisje se strinja v mnenju, da je stara vlada na debelo si epa rila. Zagrebški "Jutranji List" je precej natančno o-pisal brezpravnost, korupcijo in zmedo, ki je vladala tekom starega režima. Časopis zahteva, naj bodo politiki in civilni u-radniki, ki so zakrivili te razmere, primerno kaznovani. Beograjske "Novosti" zahtevajo, naj vlada spodi iz službe vse uradnike trgovinskega in poljedelj-skega ministrstva, ki so s svojo malomarnostjo preprečili gospodarski razvoj dežele. Danes je bilo odpuščenih iz službe več sto uradnikov in uslužencev skupščine. Z odpuščanjem nepotrebnih ali malomarnih u-radnikov po ostalih delih Jugoslavije se bo nadaljevalo. Vkratkem jih bo odpuščenih več tisoč. Kralj Aleksander je obiskal danes zunanjega ministra Marinkoviča, ki je bolan. Nadomešča ga general Kalapatovič. Iz Zagreba je pisal kralju Aleksandru polkovnik AJfred Stead, sin znanega angleškega pisatelja, ki se je potopil s "Titanicom". Stead čestita kralju, da je prevzel vlado ter mu nudi službo moža, ki je bil 25 let prijatelj jugoslovanskega naroda ter je spremljal srbsko armado na vseh njenih pohodih. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 10. januarja. — Poročevalec "Pesti Hirlap" je govoril z dr. Mačkom, voditeljem hrvatske kmetske stranke. Med drugim mu je rekel: — Mi prav dobro vemo, da bo diktatura dolgotrajna. Naperjena je proti Hrvatom in njihovemu stremljenju po avtonomiji. Ker nas drugače niso mogli posrbiti, nas skušajo na ta način. EPIDEMIJA INFLUENCE SE ŠIRI Z VELIKO NAGLICO 430 novih slučajev influence je porazilo vse rekorde za januar od leta 1923 naprej. — Nove odredbe oblasti. — Warden jetnišnice v Sing Singu zbolel. Ker so sporočili o 430 novih slučajih influence zdrastvenemu departmentu, so bili omajani vsi rekordi za januar izza leta 1 923 in razkrtio je bilo, da vodi Brooklyn vse ostale okraje v širjenju bolezni. izza prvega januarja je sporo- 1 čil Brooklyn 642 slučajev, Bronx 586, Manhattan 561, Quens 149 in Richmond 38. Skupno število slučajev v celem mestu je znašalo izza 1. januarja 1986. Število smrtnih slučajev pa je normalno. Haditega, namreč navadnega števila smrtnih, slučajev je zdrav-stvtni komisar Wyne prepričan, da je večina slučajev takozvane influence navaden prehlad, kateremu se dajte radi prevladujoče epideminje v deželi naslov influence. Ker je včeraj zbolel warden Lawes iz 8ing Singa, domnevajo uslužbenci, da se je pojavila in-fhienea tudi v kaznilnici. Patriotičen kraval v Parizu. PARIZ, rFrancija, 10. jan. — Štiri osebe so bile poškodovane, ko se j" pariotičen sestanek v latinskem kvartirju razvil v pretep. Načelnik sestanka je bil med ]>o-škodovanimi. Odvedli slo ga v bolnico, z rano v bližini srca. Sestanku so prisostvovali indo-kitajski in francoski dijaiki. ARETIRANA ZAROTNIKA Policija je aretirala dva moža, o katerih se je glasilo, da sta stregla po življenju Detroifcčanu. Tudi žena je bila pridržana v zaroti. DETROIT, Mich., 10. januarja. Domnevana morilna zarota proti Ralph Woodu, staremu 33 let in bogatemu glavarju konštrukeij-Hke kompanije. je bila razvozlja-na daruts, ko jf bil en bandit ustreljen. ko sta bila dva nadaljna aretirana m ko «$ta bili pridržani kot priči zona Wooda, in njegova tašča. Wood je *ožil svojo ž^nz Mrs. Wood ter sklenili jjgjfcmdriti graditelja. Informant je rekel, da je bR včeraj »sklenjen dogovor pro! t žhlijenju moža. Žagi yarovakMi polica za $i00,tXX), iz- plačljiva ženi, naj bi bila nagrada za morilce. Včeraj zvečer se je zbrala policija v uradu Wooda v Wyondot-to>. D'-a gangs terja z blackjacki sta se splazila v urad od zunaj. Wood je odprl vrata in uradniki so pričeli streljati. Eden dveh mož je padelt. Ostali pa pa je pobegnil iz avtomobilom, v katerem sta se naihajala še nadaljna dva ban-dita. °ozneje je aretirala policija dva mladiča kot dva izmed treh, ki so pobegnili,v kari. Mrtvi mož je bil identificiran kot Ambrož Hagger-ry, star 21 let. Ostala dva pa sta priznala, soglasno s policijo. Medtem pa je odšla policija na dom Wooda. Tam je našla Mrs. Wood v postelji. Rekla je, da trpi na Lnfhiensi. Detektivi pa ho nesli. da je >»koro popolnoma oblečena ter so jo odvedli v bolnico za preiskavo. Pozneje pa je bila odvedena v polieijjski glavni stan. Majestic zakasnjen za en dan. CHERBOURG, Francija, 10. januarja. — Odpluitje i*amika Majestic v New York je bilo preloženo od včerajšnjega dne na današnji dan. Potniki so dobili stanovanje v tukajšnjih hotelih. ELIHU ROOT JE RESNO BOLAN UBOGO IN flj ZASLEPLJENO LJUDSTVO Morilec iz Yorka je kriv, a vesel, da je čarovnik mrtev. — Dobil sem preveč, — je rekel, ko je izvedel, da je obsojen na dosmrtno ječo, — a sedaj nisem več začaran. HERBERT HOOVER BO SKUŠAL UVRJAVITI RESNIČNO SUŠO i --— Hoover bo poskusil resnično izveden je suhaške postave. — Namerava vprizoriti skrajni napor, da uftavi tok pijače. — Vzgojna kampanja za pro-hibicijo. Srčni napad je ustavil delavnosti Elihu Roota. Prijatelji dvomijo, da bi se mogel udeležiti raz prav mednarodnega so- 1»» v . aisca. Prijatelji so dali danes izraza svojim dvomom, da bi se mogel Elihu Root, aktivno udeležiti raz-jwav novo imlenovasnega sodnij-skega komiteja glede Statutov trajnega »sodišča mednarodne pra-. vice. Sicer neobičajno energičen za moža 3tJtri in osemdesetih let. ,;e dobi! načelnik ameriških odvetnikov srčne, inapade tekom zadnjega leta in v sled tega je bil prisiljen od svojih zdravnikov odreči se vsem poslom. Potovanje preko Aflarit:ka bo seveda izključeno, a prejšnji zvezni -senator bo zmožen predložiti svoje, predloge pismenim potom. Dosti svojega časa v izadnjih par letih je preživel s proučevanjem problemov mednarodnega miru in važne ideje se b'nlo morda, iz-eiiniie iz tega. Izza smrti Mrs. Root tekom preteklega junija je Elihu Root še nadalje vzdržal ejvoje .stanovanje na Peti Ave. ter tri hotel sprejeti povabila svojega sina. naj pride sta ^novat k njemu iny njegovi dru-jžrni. 1 Pred leti je stari jurist upal --! preživeti svoje preostale dni živ- LOXDON, Anglija. 10. jan. — ljenja sreli prizorov svoje mlado-Kraljevo -zdravje je danes ugodno stri v gorenjem delu države. T eta 1915. v nasrovoru pred ustavno Kraljevo zdravje. YORK, Pa., 10. januarja. — John Blymeyer, čarovnik in morilec iz York okraja, je bil obsojen včeraj na smrtno ječo od porote, ki ga je .spoznala krivim umora po prvem redu. Samozavesten, suh -človek je protestiral z milim glasom, ko so ga odvedli v jetnišnico. — Dobil sem peveč, — je rekel. Mislim, da mi bilo pravično. Na vsak način pa nisem sedaj več začaran, oodkar je Rehmever mrtev. Porota se je umaknila malo pred šesto uro ter je trikrat glasovala. Pri prvem glasovanju jih je bilo devet za obsodbo radi umora po prvem redu, dva za uboj in eden za oj>roščenje radi blaznosti. Pni drugem glasovanju jih je bilo enajst iza umor po prvem redu in eden ?ra smrt na električnem stolu. Danes so bo pričel drugi čarov-niški proces in sicer proti štirinajstletnemu John Currv-ju. Proces proti osenmajstiletnemu William Ilessu, ki je bil poslan od svojih staj-rišev, da pomaga dobiti šop "čarovniških" las, se bo -vršil pozneje. Zadnji dan Blymeyerja v sodi-r^u je bil skrivnosten. Jetnik, sedeč na pričevalnem stolu v svoji lastni obrambi, je poklical na pomoč vse eopernike in dalj kot eno uro je razpravljal o tem, kar se njemu samemu dozdevajo resnične stvari. Blymeyer ni črpal iz praznega vero, da ga je Rehmever začaraj Ideja, pod katero je tr}>el, je bila kupljena in plačana. Vsadili so mu jo v glavo številni čarovniki v York Okraju in idejo, da je bil Rehmever čarovnik, mu je vcepila v glavmo čarovnica, po imenu Noll, iz 'bližnjega mesta, ki je vzela njegov denar m povedala, da lahko zlomi čar le na ta način, da dobi Reh m ever je v o knjigo ali pa šop njegovih las, katere mora pokopati osem čevljev pod zem-ljo- WASHINGTON, D. C., 10. jan. — Herbert Hoover bo kmalu po svoji inavguraciji pričel s skrajnim naporom, da izvede s silo prohibicijsko postavo, — s kampanjo, v kateri bodo rabili nova postavna orožja kot tudi vzgojo naroda. Hoover je posvetil v zadnjem času precej pozornosti prohibicij-skemu problemu. Posvetil je tudi dosti svojega časa študiju novih odredb, da se ojači izveden je tekom dolgega potovanja iz Rio »le Janeiro v Norfolk, na kro%*u boj-nene ladje "Utah". Razve n teg a pa bo Hoover po-pešil vzgojno kampanjo za prohi-bicijo, kot jo je vodil tekom vojne za oh ran jen je živil. On je prepričan. da bo to mogoče izpreme-nilo celo staflišče napram prohibi-ciji. Hoover je osebn-o prepričan, da je cela dežela pretežno nuIui-ška. On veruje, da je prohrbieija alkoholničnih pijač skrajno modra stvar. Im po ni rajo mu prav jmsebno ekonomske, faze celega 'problema. Po njegovem mnenju je resnična prepoved alkoholičnih pijač vir splošne prosperitete in ekonomskega blagostanja, ki bosta tudi cilj njegove administracije. On je rekel, da je opaziti težke Zlorabe. Nove postavne odredbo in vzgoja se bodo obračale proti njim. Medtem pa bo skušal ugotoviti, kakšne so pravzaprav te zlorabe in kako globoko so vkoreninjene, potom nepristranske preiskave. NIK0LAJEVIČ POČIVA NA TUJIH TLEH Ruski veliki knez je bil pokopan v Južni Franciji. — Diplomatje izkazali primerne časti. napredovalo. Objavljeno je bilo ofieijelno ob poldvanajstih, da je imel kralj u-godno noč in da je njegovo stanje neizpremenjeno. Kralj je dobro napredoval tudi včeraj, kot razvidno »iz prejšnjega buletma. Smrt švicarskega državnika. - Hankov zmeden. SAXGHAJ. Kitajska, 10. jan. Neredov se je bilo bati danes v Hirplcovu, ko se je pripeljalo v most o voz japonskih mornarjev, i ki so ubili nekega kitajskega kn-llija. LONDON, Anglija. 10. jan. — Profesor Paul Mallefeld, star 67 let, predsednik švicarskega parlamenta od leta 1926 naprej, je u-nurl v Lausanne včeraj zvečer. Bil je odličen član radikalno-de-mokrat'čne stranke. Nezaposleni v Angliji. LONDON, Anglija, 9. jan. — Objavljeno je bilo, da je bilo dne 31. decembra v Angliji 1,520,700 registriranih nezaposlenih. To število je za 249,000 večje kot je bilo 17. decembra ter prekaša izdatno število na isti dan preteklega leta. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. ■ - v nagovoru pred konvencijo je re»kel: — Obdaja pri prosta, stari hiša v gričevju Oneide. zroča na krasno dolino Mohawk reke, kjer sta kraljevala resnica in čast v moji mladosti. — Ko se vrnem nazaj, kot bom storil nekega dne. bom šel z občutkom. da nisem pozabil tukaj govoriti in delovati v soglasju z nauki, katere sem se naučil tam od Boga mojih pradedov. Kitajski vlak napaden. BERLIN, Nemčija. 10. jan. — Poročevalec lista Der Tag v Šang-haju je sporočil, da je deveitdeset banditov, preoblečenih v potnike, napadlo Šanghaj—Nanking eks-presni vlak ter. oropalo vse potnike. Banditi so ušli z bogatim plenom. Avstralski škof nenadno umrl. Amanulah zopet na krmilu. LONDON. Anglija. 9. januarja. Afganistansko ]>oslaništvo je dobile iz Kabuia brzojavno sporočilo, soglasno s katerim so bili vsta-ši v severnem delu dežele zopet obstreljevani od artilerije in da so bili pognani še bolj proti severu. Sest ljudi zmrznilo v Varšavi. VARŠAVA, Poljaka, 9. jan. — Vsled mrzlega vremena po celi iztočni Evropi, je zmrznilo tukaj sest oseb. Nekako 85,000 delavcev je na Poljskem za-poislenih s tem. da kidajo sneg s cest in z železniških tračnic. / CANNES, Francija, 10. jan. — Trupo ruskega velikega knaza Nikolaja je bilo pokopano tukaj na pokopališču ruske cerkve. Ob zvokih ruskih k o rov so j »o-žili črno drapirano krsto mk^ monarhije, v ozko kripto v južni Franciji, daleč proč od zasnežene Rusije, kjer je izmenjal nekoč veliko silo. Vsi žmvii člani kraljevske družine so bili navzoči, z izjemo velikih knezov Aleksandra in Cirila. Prvi je bfl v Ameriki in slednji je ostal v Nemčiji. Dolgo časa je namreč nasprotoval temu, da bi Nikolaj vodil ruske monarhi-ste. Arhimandri-t Teodor, nadškof Sera fin in nadškof Ostromov so čitali molrtve ter vodili druge o-jbrede po impozantni pogrebni ce-i rimon i ji. Kozaki, katerim je Nikolaj ne-koč poveljeval, so slaii v polni u-kajo proti prepovedi. iniformi na straži tokom celih treh --ur [>ogreba. HAMBURG. Nemeija. 9. jan. — ; Pogrebu so tudi prisostvovali Devetsto dijakov ha rab urške vi- j diplomatični zastopniki številnih soke šole za tehniko, v starosti od narodov. I osemnajstih do 22 let, je pogla-' --—- silo včeraj stavko v protest proti Spatz bo poletel na iztok, prepovedi vseučiliških oblasti, da t LOS ANGELES, Tal.. 10. jan. bi ipripadali dijaškim organizaci- j Armadni aeroplan Question Mark jam. ProfeKorji stoje .na stališču, in njegova |>oadka pefcLli, bo jutri da ovira taka pripadnost resno odletel proti iztoku ter obiska,! med delo v kolegiju. drugim tudi Washington. Hamburški dijaki stav - MELBOURNE, Avstralija 10. jan. — HarringUxn Clare, epdsko- Francoska zbornica pričakiije programa Poincareja. PARIZ, Francija, 9. januarja. Pariameint se je včeraj zopet sestal ter se pečal v glavnem s svojim organiziranjem. Obenem pa čaka na obljubljeni program Poincareja, | __ pa ln i nadškof iz Me! bourn a. seje danes zjutraj nenadoma zgrudil na tla ter obležal mrtev. Dosegel je starost osem in petdesetih let.' DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 44 1,000 ................$ 18.40 44 2,600 ................$ 45.75 5,000 ................$ 90.50 44 10,000 ................$180.00 ▼ Italijo Lir 100 ......................$ 5.75 44 200 ......................$11.30 44 300 ......................$16.80 44 500 ......................$27.40 44 1000 ......................$54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% %a 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; sa $50 — $1; za $100—$2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjik zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo Še boljie pogoje- Pri Telikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumeta glede način« nakazila. IZPLAČILA PO POSTI BO REDNO IZVR&ENA V DVEH DO TREM TEDNIK "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRI8T0J BIN O $1.—." SAKSER STATE BANK 02 CORTLANDT STREET, Telephone: Barclay NEW YORK, N. T, 0380 __ OLAS NARODA, 11. JAN. 1920 svetiti in je ovadil Milanoviča, s fcterim je bil sprt že delj ča«sa. Mila.novič je v.iožii tožbo proti Lastniku javne hiše Wenzhi. Če ima star mož mlado ženo. Že priletni A k if Podan g iz Sarajeva se je lani oženil z lepo Fat-mo. Toila na zakonskem nebn so se začeli kmalu kopičiti črni obln-ki. Žena, ki je bila precej emanci-pirana, se je moža naveličala in nekega lepega dne jo je pobrist-!a. Prijelo se je tudi več tstvari. ki so bile mOževa last. Zakon je trajal polnili 2S dni. Možu se je storilo milo. Najprej e je jokal in vzdihoval, končno je pa ženo ovadil. in tako-se je dogodilo, tla so Fatmo nekega dne prijeli agenti. Radi bega od moža in radi tatvine se je te dni zagovarjala pred sod iščem. "Zakaj -i pobegnila od moža. neispametmea — jo je vprašal sodnik. "Morala sem. gaspon sudac". — je odgovorila žena. — "Kaj početi z dedcem, ki je plešast in star . . . A kar se tiče onih stvari, moram reči. da so moja last. To je bila moja bala in naj se dedec nikar ne zanima za stvari, ki niso nikdar bile njegove!" "Nisem star. niti plešast". —se je oglasil mož. — "Eto vam zdravniškega spričevala, da sem popolnoma zdrav. Ampak, gos]»oti t-u-dac, odnesla Ini je za tri tisoč Din. mojih stvari i još 750 dinars", je hitel .pojasnevati starec. Toda na sodiš"-u mu tega niso /erjeli. Nasprotno so priče izpovedale, da mož z ženo tudi ni bil preveč ljubeznjiv in da jo je tc-pel. "In tudi pijan fii bil večkrat", je dejala žena. Sodišče je žt no oprostilo glede krivde tatvine. Čudni Američani. Kakor znano, je dala tvrdka "Peko", naša domača t vomica čevljev, pred dvema letoma napraviti originalno reklamo za svoje čevlje. Llili so to ogromni "Američani". ki so vzbujali splošno pozornost. In ti "Američani" so imeli te dni posebno čast. da so jih namreč obirali pred sarajevskim sodiščem. Nedavno so namreč v Mast ar ju predvajali zanimiv ameriški film. Da vzbifdi čim večje zanimanje publike, je lastnik kinematografa. Ante Bulat. razobesil pred kinematografom veliko ameriško zastavo. Toda kdo popiše njegovo začudenje: nekega dne je sprejel vabilo k sreskentu glavarju. Tam ga je čakalo še večje presečen je. S res ki glaivar ga je obsodil na na 1500* Din,- globe, češ. da je žalil ameriško zastavo. "No. ta je pa dobra !" si je mislil Bulat in se je pritožil na veliko županstvo. Tu je imel nekoliko večjo srečo, zakaj veliki župan mu je naložil samo 200 Din. »dobe. Toda. Bulat tudi s tem ni bil zadovoljen. Pritožil se je na tretjo instanco, na upravno sodišče. Pri razpravi je obtožencev zagovornik povdarjal, da se je tudi tovarna "Peko" poslužrla stične o-riginalne reklame, toda ameriškemu poslamiku v Beogradu še na misel rti prišlo, da bi se radi 'Američana' pritožil na zunanje ministrstvo. Tak način populariziranja ameriške izastave je. laliko T*. S. A. samo v jmno* in čast. " Sodišče je Bulata oprostilo. Dopisi. Brooklyn, N. Y. Približal se nam je pred pust ni čas, čas maškarad ter drugih veselih zabav. Dh se bomo tudi v New Vorku malo pozabavali in zapftedkali, je preskrbelo društvo "Slovan". Kot prejšnja leta. bo "Slovan" tudi Jettrs priredil veliko maška-rado na :pui*tno soboto dne !>. februarja v Kočevskem domu. Program bo pravočasno objavljen v tem Listu. Torej maske pripravite m\ ča-sa dmat>• -amo še par ttxlnov. k- r let o-s je ikratek pred pust. Tem potom so uaipro&ena druga slovenska društva v New Vorku in IVrooklynu. naj ne prirejajo svojih zabav na ta lan. "Slovan". Barbirton, O. Dne .">. j ari ua rja ><* je poročil Mr. Josoph Cič z Mi-s Krančiško Premrov. Zenitovanje se j" vršilo na domu 15!> Center Street Iver sem bil tudi jaz povabljen, ž dim nnko.'iko sporočiti o tej imenitni svatbi. Mize ,-o bile jvoliv najokiiis-nejših jedil, pa tudi steklenic j • bilo dovolj vseh kalibrov za suha grla. Ko smo si duše privezali, smo izvolili za starešino vrlega Mr Johna Vjčiča. ki je imel pome n bm govor. Na?;* j>" zasv'ra! Mr Pavel Lena s |r< Cleveland. Oh:i«» Pari so s<» vrteli jiozno v noč. Vsa čast in jvriznauje vrhovni kuharici Mrs. Frančiški Bertcmeelj. ki je vse lepo araži raia. V zgodnji jutranji uri smo s« poslovili od zakonskega para. ji ma želeli v>o srečo in zadovoljstvo ter veseli odšli proti domu. Josip 1'jčič. ji Peter Zgaga 1 l'i«r. B8BBW B— ' ■"« ' F GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY JPfank 8&k&er( President ^BMp Lcuii Benedik, Treasurer JPlaee of business of the corporation and addresses of above officers: m Cortlaadt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. I J.; "QLA8 NARODA" (Voice of the People) __Issued Every Day Except Sundays and Holidays,__ 3a celo leto velja U*t m Ameriko Za New York ta celo leto —.$7.00 mi Kanado ~_________________.$€.00 Za pol leta ........................~.$3.50 trn pol leta ............................Jt3.00 Za inozemstvo ea celo leto ~..$7.00 Zrn četrt leta....................*...$1.50 Za pol leta -----------------------$3.50 Ih^KJ^B' Sub scrip i ion Yearly $6.00__ Advertisement on Agreement.___ "Glas Naroda" izhaja vsaki dan itvzcmši nedelj «» praznikov. IVpiai brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikom, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. MGLAS NAHODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Ba relay 6189. ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI P Včeraj smo poslali v domovino dvainštirideset pošiljate v za Dom slepih v Ljubljani Tvorijo jo prispevki sledečih rojakov: — - ■ f (ieo. Oswald, Zwolle, La.........o.......................$ 1*>0 \al. Orehek, 70 Unionist., Brooklyn X. Y...................$ 100 J. Sedjek, 17-40 \V. 12. St., Brooklyn, X. Y.................$1.00 >anv Žakelj, Mountain Top, Pa...........................$ Tomšič, K. 2, Box 106, E. Wellington, Colo. ..........$ 1.00 Jsnez Ambrtfžim, Lmka Horoca-bana, Assis, St. Paolo. Brazii..$ 4.00 Val OrehVk, 70 1'nion St. Brooklyn, iN. Y...................$ 1-00 Joe Balant, Crei^hton Mine, Box 115? Ont.^Canada..........$ 5.00 Lori-nr Hribar, lkar River, Colo...........................$ 4.00 Skala. Clitsholm. Minn...............................$ 2.00 Fr. Belay, t j 205 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio..............$ 4.00 J*k. Zndnikar. 15016—24 Ave.. Kenodlia, "Wis...............$ 5.00 Tony I)ebev.\ Camp It. Arrow Park, B. C., Canada..........$ .25 Vinko Uiedel, Ki2 Anwtenlam Ave., New York, N. Y.........$ 5.00 Podan bil ček za.................... Skupno tA'oto----$35.25 Obenem smo naročili našemil zastopniku, ki je clan odbora, ki upravlja ameriške prispevke, naj pozove me-rodajne faktorje v domovini, da b«) se z gradnjo čimprej pričelo. Nekaj mora prispevati ljubljanska mestna občina, nekaj dežela, nekaj pa vlada. Ko bi ameriški Slovenci slišali, da se je z gradnjo pričelo, bi šli s ponovno požrtvovalnostjo na delo. Tudi "Glasbena Matica' \ na k oje pobudo so pričeli ameriški rojaki tako nesebično in tako obilo darovati v blagi namen, naj bi že enkrat priredila obljubljeni kon-rert, kojega čisti dobiček bi bil namenjen Domu za slepce. Ameriškim rojakom ne manjka dobre volje in požrtvovalnosti. pa tudi v domovini bi ne smela vladati mlač-nost. PREPREČENA VOJNA Pred par tedni je začelo precej ostro pokati na boli-vijsko- paragvajski meji. Na oboli straneh je bilo precej mrtvili in ranjenih. Prepir zastran meje, ki traja že dolgo vrsto let, je izbruhnil s ponovno silo na dan. "Vojnai Vojna T' — je kričalo prebivalstvo. "Čast našega naroda je na kocki." Vsi pogoji za novo vojno v Južni Ameriki so bili dani ; za vojno, o koj^ posledicah za zaenkrat! niti ugibati ne more. Danes pa vlada mir med Bolivijo in Paragvajem. K temu nenadnemu pomirjenju ni popolnoma nič prispevala Liga narodov, ki je pošiljala v Južno Ameriko svoje note in p ret nje. Pač je pa to zasluga panameri-škc konference, ki je baš v kritičnem času zborovala v Washing-tonu ter se takoj lotila situacije. Zastopniki Bolivije in Paragvaja so podpisali razso-diščno predlogo, ki jo jim je predložila panameriška kon-3'erenca ter obljubili rešiti vše diference mirnim potom. Soglasno s pogodbo bo imenovana mednarodna komisija devetih članov, ki bo uvedla potrebno preiskavo ter dosegla na pravičnem, temelju spravo med obema narodoma. f , I • hJ ■ ,11 ' Komisija bo imela šest mesecev časa, in če šest mesecev ne bo zadostovalo, še šest. V šestih mesecih oziroma enem letu se pa lahko mar-,>i*aj izpremem. }'mlvsem se bo razburjenje prebivalstva obeh repub-»n 1U ljudje bodo zadevo promatrali z večjim Panameriška konferenca je lahko ponosna na svoj Ali smo pred zakonom vsi enaki? O tem razpravlja nekdo v ''Frankfurter Zi-iiiiiiir" in pravi med drujrtni: "Mnogokrat rst-m o-pažal pri sodnih razpravah, kak« delajo sodniki v nagov«»ru razliki med obtoženci aH sploh im i strankami. Posebno dobro se spominjam. kako je sodnik sina znn-nepra veletrgrovea, ki je sedel na zatožni klopi, vedno napovarjal z "■jrospod", »ločim je Lsti > vsi enaki in sem si moral odgovoriti, da nismo. Vsekakor občinstvo jako dobro razume, ako sodnik z obtoženci, s katerimi ima mnogokrat posla, oli-i enrfki. AMERIŠKI RAKETNI AVTOMOBIL Morilec čaka poročila alienistov. RIVERSIDE. Cai., 10. jan. — Poročilo alienist o v. ki so preiskali Oordon B. Northco»tta. bo določilo. ve naj se dovoli morilcu treh mladih ljudi blaznostno zaslišanje. ZANIMIVO RAZKRITJE. Brooklyn Edison (.Company je r;ttzkrila v will iamburškcin okraju Brookljua clektrirni motor, ki opravlja že 36 lt*r svojo službo. „ -Motor goni strr.re v delavnici Hiram A. Akerlv-a, tesarja in grad i Lea. 173 Berry Street, že <»d leta 1893. Ima petnajst konjskih sil z direktnim tokom ter «ra je nčupravila Electron Manufacturing Company v Springfield, Mass., tor je bil dotočen. da operira /. 2'K1 volti. Xa motorju je znamenje "Perret s Patent*' ter nosi letnieo 14. maja 1880 in 15. julija 1890. Soglasno z Mr. Aker.ly-jem. ki jp v svojem poslu na tem prostoru že od leta 1870. je bil motor inštaliran, ko .je bila položena Grand Street električna projra od Muni-eipafl Electric Light Company. Slednja je bila ena originalnih prednic Brooklyn Edison Company. Motor, ki je še vedno v dobrem stanju, je bil te dni nadomeščen z modernim strojem. Zgoraj je Lou Morre. ki je skonstruiral avtomobil, katerega gonijo rakete. Spodaj je avtomobil v akciji. Prvi poskusi, kf&o «e vrSfli pri Santa Monica, so ae prav dot)iro obnesli. "j"" f^fiMiT*!?!!!!!!izlili iltMtiiliiiiililMli J'" H'liM i '»i i ix-A'^^-. KLOBASE ŽELODEC IN VSAKOVRSTNO DOMA SUŠENO MESO proti poštnem in ekspresn^m povzetju, ali denar naprej po 38c. funt in plačam poštnino jaz. JOHN KRAMER 5301 St. Clair Avenue I : i - V torek >e bil v \«w Yorku rn okolici New Yorka t*ik mraz, da je pokalo in škripalo in du so se lolale rože na oknih. Pa kaj. v New Yorku je bilo že se. Pot proti domu — takrat kadar vlak zamudim — ine votli prt-ko d<»urnal Square na jersey-ski strani. Tam je ogromen motit »z betona. na katerem se ustavljajo bu- m vo/.ijo prebivalstvo na vse strani. Ze v Xew Yorku mt> je zeblu. dasi sem bil dobro oblečen. Oprosti mi. cenjena eitateljiea, ("e ti bom }>ovedalT kaj >em imel na sebi: v-:>lno spodnje perilo, volnene nogavice, dva sweatra, ovratnik, kravato, lajbelc, suknjo, zimsko suknjo in klobuk. Pa rt Ion, nakaj sem pozabil. oprosti, draga eirateljica. llla-ee sem j»ozabil. To se pravi, omeniti sem jih poiabil. na ^ebi sem jih j »a imel. Brez hlač >e iz hiše niti ne pri-kiržem. j»a naj bo poleti ali pozimi. To je že -v stalLšea morale jio-trebno. pa Midi v splošnem, lvajti zdi >e mi, da 1>: nikomur }»osebnn ne imponiral, če bi kar tako hodil po cesti. I>obro torej. -Vi nio^Mi ustavljajo busi. kadar se utavljajo. s:*ve>e. da -o tjstega dne vozili v južno smer. Lju-d'je. namenj-«?ni proti •.veni. ->o stvoriri dolgo lajno in i»otrj>ežljivo čakati bn^i. Pihala j" struj»ena -;ijia. Najprej mi je e.imr! nns . p ! Zgag> je odmrlo, če jt» odmrl nos. (>]*>m-ba stavca), nato ušosa. zatem pa prsti na nogah. \'i minilo |>et mi-nur, ko me je začela tresti mrzlica. Zdelo se mi je, kot da me kdo z ledenomrzlo vodo j»oliva po hrbtu. A" zimski suknji do vratu zapeti. sem krivil v dve gubi ter čakal in čakal. Poleg mene je stalo žensko bitje. staro kakih sedemnajsi let, če so moje od mraza zasolzone oči prav presodil«'. '>na j" bila šele rt-viea. (\- pred-pisuje moda za žensko pet funtov obleke rs klobukom in čevlji vred, bi stavil, 'da ni imela za tri funte pok "i vala iu» sebi. Kikljica ni bila imena vredna, nogavice istotako ne. ker se je skoznje videlo, suknjico je pa imela tako odpeto in globoko izrezano. da sem >z lahkoto videl peto vretence na hrbtenici. Iver žensk v splošnem ne presojam pa njihovi inteligenci, pač pa teži. sem takole na hitro roko kon-štatiral. da ne tehta več kot sto petnajst do slodvajset funtov. lu še to sem v naglici konšta-tiral. da je bila jako lej>a kot so sploh vsa newyorska in newjer-sevska dekleta. Več pa iiiNem mogel konstatira-ti. ker tne je strahovito zeblo. Le s samaritaivsko mislijo sem jo ]io-tolažil: "T'boga rev-iea. kako more šele tebe zebsti''. Lajna je po^taja.la daljša in tesnejša. Človek, ki je stal za menoj, me j ' v pete brcal, moja dražftst-na soseda so me je pa z ramenom in bokom malce dotaknila. Samemu sebi nisem vrjel: ali tse je naenkrat vreme prevrgio hi so zapihale južne sape. ali so pa začeli kuriti po-d mostom. Ivrat-komalo. začela me je navdajati j»rijet.na gorkota. ki se je kmalu raizvila v pravcato vročino. Kdo bi si mislil, da premore tako drobceno bitje toliko gorkote in da je v takem mrazu tako radodarno ž njo. Busa še ni bilo. .Jaz sem se pričel jk> treh minutah že prav pošteno potiri. Za menoj je ^al suh marinar, ki se je tresel kot trepetlika. Malo se mi je marinar omilil, malo sem se pa peklenskega ognja bal m zato sem stopil iz lajne, prepustil manrnarju svoje mesto ter jo ubrati {>eš proti domu. Reče.m vam pa: — Tiidi danes bri.je burja mimo vogalov, tndi danes škriplje -pod nogami, toda ee«e spomnim doživrljaja na Journal Square, mi je prijetno gorko. D Zanimivosti iz Jugoslavije. Lahkovernost zaljubljenih Sla-vouk. Zanimivo je, da ravno cigan: uživajo ^ri našem preprostem ljudstvu neomajno zaupanje, kadar gre za prerokovanje ali copr-nije. Kdor bo pisal knjigo o rsu gestiji iza naše kraje, bo mora! posvetiti ciganom obširno poglavje kajti temu nomadskemu pl?menu veruje uajše ljudstvo vse. Da ei-gaaii to lahkovernost ]>ošteno ?z koriščajo. je razumljivo. Valpovo je vasica v SlavouSji, ki je med slavonskimi kraji, znanimi po svoji konzervativnosti ena najnaprednejših. lu vendar se je ravno tu pripetil dogodek, ki priča, da vlada v glavah našega preprosTega ljudstva še čiMo srednjeveška irJ-sdlnost. V Valpovem živita dve deklici, ki sta bili do ušes zaljubljeni in trdno prepričani, da more samo copranje pomagati, da se zaljubita tudi fanta. O tem je zvedela tudi ciganka Zorka in je prišla ob pravem čaisu k ^thkovernima deklicama, da bi posredovala med njima in vilami, ki edine morejo posredovati, da se tudi fant zaljubi v dekleta. Dekleti sta morali prirediti tri večere zaporedoma obilno pojedino za vile. Pripravili sa palačinke, ki bi nasitile 24 lačnih. Vile. ki jih je bilo 12. kakor je izjavila ciganka, se pa niso o-glasile. Najstarejša vila jt- naposled povedala, da je pripravljena pomagati dekletom. Po ciganki-nem naročilu sta dekleti naredili krog iz živeža, mila. sukna in drugih koristnih predmetov. Deklici sta v topiti v ris. večjo svot^ «ie-narja je pa med t«'iii ciganka zavrla v listje in izgovarjala skrivnostne besede. Denar v listje zavit je zašila v staro nogavico, ki je imela .sedem luknjic. Nogavica je morala ležati na hrbtu roke, dokler ne pride vila in ne vrže denarja na tla. Vila se pa ni dala tako hitro podkupiti. Deklici «ta trepetali v risu in se nLsta upali Spregovoriti, kajti ciganka jima je fekla, da bosta takoj oslepeli in bosta morali slepi potovati po svetu, če izpregovorita samo besedico. Ciganka je eoprala na ta na-črn »dan za dnem. Deklici sta delali vedno nove rise, oTnlane s snežim živežem, ki je seveda vedno izginil. Vzele s<^ ga vile. je rekla t-iganka. Tako je »ciganka eoprala -dan za dnem, vile pa le niso prišle, da bi {»omagale, dokler deklici nista imeli več denarja in tudi ne reč živeža in sukna, da bi napravili nov ris. Zemina se pa le nista pojavila. Zato so se deklici prit c zevali svojim prijateljicam, ki so ciganko ovadile policiji. Ciganka je izvabila od lahkovernih Slavonk * skoraj 3000 dinarjev. Zaprli so jo in obsojena je bila na 1 leto ječe. Ko pride iz jfče. bo seveda zopet izkoriščala lahkovernost in neumnost našega ljudstva. In tudi obe zaljubljeni Slavonki bosta zopet prosili vile za ženina. omoč. Izjavili so, da so mislili, da se dva za Salo pretepata im se niso hoteli v to mešati. beljaki t>o tudi popisali zunanjost morilca. Trgovec z dekleti. Pred mostarskim sodiščem je bila izrečena te dni prva obsodba zaradi trgovine z dekleti. Obtožen je bil Slavko Milanovič iz Pti se je ustavil v Trebili ju in ostal nekaj dni v hotelu. Tedaj je lastnik javne hiše Ivan Wenzel ova-idil Mikanoviča, da 11111 je hotel i prodati svojo ženo. Milanovič je i bil takoj aretiran in je sedel ko-raj štiri mesece v preiskovalnem zaporu. Te dni je ;prišel preil sodnike v Mostarju rn je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Pvan Wen zel >e je baje hotel o-1 GLAS NARODA. 11. .TAX. 1920 VILKO M A/A: PUSTOLOVŠČINA ZA FRONTO d . zhirl < "Štiri h tu'\) nima pri vjakih. Vidite. kako ste me grdo blamirali!*' Hodil j-- po sobi sem ter tja in ugibal, kaj naj prav za prav nkre ne z mano. < Vz nekaj '-.^i: j.- «I. - -jal: "Ali mislite. hi hi v;l> 1 > 1T jn žrl. ako bi mi bi!' takoj povedal kako in kaj .'' — V \i>j;:>ki .>uknj: tudi laž v sili ni dove] j--na.... *' Pokorno sem poslušal tri: l.ii vo pridigo do konca. "Zdaj pa glejte. • ut go-ma vrnete na .-*voj»* nn-stu in da >• V bod«Kee ne b'"i>T i- Vf.'- . »o-d; iževal i lakih m "tod. ki bi kak d.naj« brž- ne gh'dal naiM. r-o . ."iz;:-nesljiv i.'' Zahvalil -ra na br ■ no>t:. on pa je zama!.i:i! / .•<•':< mimo sivih brkov : i me vil . tem, da je poklical ordonanca *a sosednje sobe. Tako mu ' utegnil povedati, da :> -.- j t--j ■smoli še nisem govor"! z : ■ ni Pa saj se je tudi že mra>' i. . ni bi lo več časa muditi. šamo. da '■" našel granat v mojih / .i .. .~-. ii, to! " Tega moža hoMe spr--n !: Trbiža." naro-il v>t ; ,.•':' . barak pred Rajblom sem - š.--: ■ ■-sem kakor meni .-sam mi \ pn-mel: Kaj pa ti. pobič. >•• v iie\.-. ; •>; poda iaš. čez Saveo v vas ' < ,š. . ne znaš.'.... Bivši dunajskr veleindustrijec Korit?choner, Ivi so ga zasledoval" /arad ■■ [apstva z opijanljivim.* rupi. ^ •• v <' rigradu i i . ii-iu. 1'" se pravi, da .vem še pred ro oni uredil naočnike, zakaj brez ' njih bi >e bil težko preril skozi : mračni preduli do vzpenjale, ki i' ini j" v Rajblu potegnila iz rova Nainc.ito v Beljak pa -sem jo iz Trbiža mahnil v Rateče, j Malo pred vasjo sem srečal , štabnega ofieirja. ('udno nie je j pomeril, kako tudi ne, saj sem bil , bolj podoben kakemu laškemu po-j begu nego e. kr. vojašeaku. Ra-• žen kap" in bajoneta in tistih par j zvezdic pod vratom ni bilo na meni ni' avstrijskega. Cunje in škar-pi .so št- nam bili že do kraja po-! trgali v skalah, nadomestila pa nam ni bi! ndo-e poslal. Zatr, smo slekli vsako "ostjo", ki smo jo uhva-rJ JI, Iz njihovih solidnih pelerin j" dalo skrojiti imenitno od°lo. Kaj zato. da je bilo zeleno, saj barva ni imela na fronti že davno nikakega pomena. Tam so se uveljavljal predpisi, kakor sta jih narekovala sila in potreba. Gospod šiabul. !<: j- bi! zlikan od vratu lo gl Žnjev. tega seveda ni mogel KAJ PRAVI ŠALJAP1N # ZAVIDATE Veliki ruski pevec Fed-r Iva novič Saljapin se naliaja na kon '■•■rtiiem po? oviinjn po Kvrooi. T t in" je iz. Hudim pr >" ■ d.v I »rail časnikar.!i. To pa tembolj. Ic-r so Madžar: neke ' . -g . •• izjave izkoriščali v polit i-n- namen«'. —i •Saljapin j*1 rekel, da je s svojimi besedami mislil zgolj na glasbenega] mu j" vska politik sb j ko :«?-ej tu- V Pragi ž, d klaj natopiti na' iti >' .-m ; ■ re 1 oOi KI , J . t;i k i» j , . h - 1 ; t 1 i*i ■ 1 11 S' i Ml zg< : i.iO ! »o Vs" O I'.- liki iiKin do P'ol !-ta. k< b n.^t.. pil svoje svet« vno poslovilno poto- vanje. " T -daj b>.m n; mreč j bii : ut let na m 'or:š.-u. 1> >*i j b. n * idi pripra\ il s\ .j-* spomine nBHMHBPHnnm T NAZNANILO. S t ! 1 Ž 11 ' ' 1! 1! a ' Mi ! . till - Stir: dni • -a. a j bolezni. : ju • ' : • . m v S-. F 1-is b b š • Pir:sbugh. P-:., moj brat A Vi;rsT K AKF.Z. -star ni kraj i z ip!iš.'*a /.-no ::; . t r: in a n* uepr-'^rtr olj ene otroeicke. ter m* . • v Slieboygan. I) ki- * je dela! in d bro zaslužil. j- Iti d '-'i pri ;a-;.*v -■*:• . - 'lo zadtij.-ga celica i»ri njih iio- ' >kriit e Iru. ga nit i p gleda* u -prišli. To ;i bo v svari'-. k' !-••1 - uo sinžbo i.i alarmi, nad nerednim lostavljanjem hrane in pošte, nad vsiljivimi tišin. in laškimi granatami. Z dopustom, ki mi je že davno prilika!, ni bilo nič. I'stavili so jih bili /.'■ poleti. Bog vt* zakaj. Men»* pa je čedalje bolj vleklo v ozadje, da povem kar naravno.-*, k dekletu. ki ie bilo tam za Mangartom in .Jnl-tveem in 1; j-- nisenl bi videl /e od prvih dni vojne. Tako hI i/i i mi je bilo, da bi bil mogel priti tja peš v par urah. Toda kako brez dopusta .Veko no ■ mi i. prišla na um i i ii u; na misi [. Zjutraj >.'in sliel sleklo naočnikov in stopil k bataljonske mu zdravniku. Ta bataljonski z Iravnik je bil velik kampeljc. Kdor je prišel k n mu. ga j. odpravil z ofpirinnm ali ririnovim oljem, ki sta bih; poli - obvez jodove tinkture edini in\ i star n |ego\"e apoteke. "Razbili so .se mi naočniki v "Xn — kaj >e laj?" Z aspirinom iu rieinom mi se-v !a ni m-ge| pomagat . Prasil sem ga. naj me poŠie k optiku v Beljak Kaj je hotel drugega, n."-gi. Ust i -i moj prošnj .' I>« kasneje sem že romal :: '*( >f-i. i■ • < >rdr. *' sk ./i rov pod Pre- Preprečile oslabelost \ leni .asu e|.i(|elniene influeitet- ill |.l jt».-i i. e. ni,-, sil |„,ij nevariid k«.f o-s)at>e|)(sf katera n^lal.i HUM" prebavnih »tuji n.iv■. s|.ra\i reriio 1111 h" . V /.em i t I KIM IMI VO (.KKNKO VINO orthltt j...! 11 le i«rt.| iiilji«. in imr.ite na u - i m h ! "« leveln m:. * >.. t,"., dee. /.e-le s, n, /a. i i o a >1 j n a v Uspeli..in '1'riinr-i' e^n ^ via«. I'o^kusihi >eni .a pi-i>!i xi'liMfeiiesuu lieri^lu. in |H»ma- l mi je čudovito. Mrs. S. Kovaeh.v.'* \ -mrnju -»lal^'tia teka jedi. lia*>arii.:.i|«'ke, -rlavo- Itoia m enakih ze|«Kir*nHi neredov, ne Ui l.iie lt..|js,ili //ilravii. Trinerjevo yteidai s i n«. tie \S4-I>u.ie uikakih kemikalij. li'Uiv« ^e-tuji is., easeare. zdra-ilnih zeliše, diatetičiii nmlt in rns. Triner «',... lrrs-'t S. Asldand Ave., (.'liieaso. lit. _ iA.lv. i "Odkod pa vi,'-' me je ustavil z nezaupiio prijaznostjo. Natanko sem mu razložil kraj in j iot. "In kam sedaj .' * Takoj sem imel izgovor, ki se mi KRALJ ALFONZ NA LOVU ženski, ki ima služabnike? ZAKAJ lil zavidali ženski, ki ima >hi-žalmikt*. lii-i jmi-st«»]»;i.j'». ako in* vpivžeTi* • • I«* k t rik«-. «la v«»ji*m tlo-mtt toi* opravljali (lol<». kakoršu«) <«* m za!U' va o* 1 tovarnišk»'i;-a delava, i-r se tudi vi lahko poslužuj-to < Icki ri.'niii služaluiikov ? \'(*flno i .oil .e-.vl b.id i 1 vam služijo, m1 ]n*avni. » jn-ipravljom. o pi i_ t rieni služalmiki de- ijo za par centov na dan. Splošno znan , električni služabnik jc Električni Likalnik Naprodaj od S4.50 naprej. je zdel tehfnejši, neg » (bi povem I>• > pra\ ii*i. kaj me je prineslo semkaj. "Oeetii grem obiskat tu v vas. Vso vojno ga že nisem videl." "«><'eta imate tukaj.' Tako. tako.... Kdo pa je vaš oee,'*' "\adueitelj /upaneie." sem se odrezal brez zadrege, kaKor bi bila to najeistejša l-esnieo. iMislil sem pa<*. d.i se b iva razšla brez drugih besed. " E, to mi pa ne gre vkup," s" je namrdnil. " Xadueitelj Župan-eir- ima še. kolikor mi je znano, prav majhne otroke." Tega še sam ni.sem vedel. Reči sem hotel že, da sem njegov nezakonski sin in nemara bi bilo to mnogo bolje, nego da sem blek-mi: "Jaz sem nnniree iz prvega zakona. "To j>a že. to." se je zadovoljil in mi še prav toplo uaroeil. da naj rudi v njegovem imenu pozdravim gospoda "papana". 1'"t me je ž ' itak peljala v šolo, pa sem potrkal najprvo na nadu- KAPITALIZACIJA OBRESTI PO 41% . »s I. januarjem smo povišali obresti za vloge na _ "SPECIAL INTEREST ACCOUNT* •»'i 4% na K vlogam se bo pripisalo sedaj ' ^ vee obresti na leto od g-on ec m tudi od medtem polletno pripisanih povišanih obresti. Za primer navajamo obrestovanj.* vlogi od $100.—, da se vidi naraščanje vloge po 4rr in p0 obresti: 4% 4Vj% vldSeno $100.— $100._ vloga z obrestmi v: letih etllil.84, ^1*24,78, letih 148.40, 155.71, 15 letih 180.80. 194.32. letih 203.54, 221.99. «i lavni j,i se podvoji po 4rc v 18 letih, po pa v 16 letih. Kdor hoče podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša inicijativa za redno št eden je. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira nove vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost. SAKSER STATE BANK 82 Cortl&ndt Street New York, N. Y. čiteljeva vrata. Razložil sem " papa iiu" to nerodno dogodivščino in on mi je. kakopak, obljubil, da me bo iragovolje posinovil pred gospodom štabnim, če bo treba. Dekleta pa ni bilo doma. Popoldne ni imela pouka in je odšla k šivilji v sosednjo vas. "Papa'r me je potolažil, da se utegne vsak čas vrniti. Ponudil mi je stol in, pogrnil mizo. pa je verno poslušal moje kramljanje. Potekla je dobra ura in še več. n.je pa od nikoder. Postajal sem nestrpen, zakaj dolga p,,t me je i ilo mi je ka-j kor muhi v močniku. "Za menoj!*" me je Osorno spre-> jej 2 •spod štabni. Vedel sem. da tile čaka n;"* dobrega. Ko sva stopila v njegovo pisar-j no. se je postavil predme v naj-j strožjo poze- in srdito namrš ! obrvi. "Kdo ste prav za prav.'*' "Imate kako izkazilo?" Pokazal sem mu "Oifene «>r 1 dre." Xato me jo pozval, naj izpraznim žepe. "Ta bo pa lepa," je šinilo vame. "ako me prisili, da izpraznim tudi hlačne žepe!'' V njih sem i-mel namreč par italijanskih ročnih granat, ki sem jih hotel spraviti pri dekletu ka spomin na vojno. Vedel sem, da s<> ti gospodje. ki se bore za fronto za visoka odlikovanja, silni strahopetniki in bi mi tako noben izgovor ne rešil suma. da sem pretkan špijon. Ali P.og si ga vedi kak nebodigatre-ba. K sreči je začel gospod štabni brskat? med korespondenco v moji listnici. Ko je videl povsod moj naslov in enako ime. kakor je sta lo v "OH'ene Ordre" se je nenadoma pomiril. "Nalagali iste me torej "prav nesramno, da je goes p od Župančič vaš oče.*' "Zgodilo se je v sili." sem se ijel opravičevati in razodel po pravici. kakor je bilo. "Jaz sem vam seveda sveto verjel. Ko pa sem po kosilu pravil kolodvorski re.stavraterki. da sem govoril z n-mučiteljevim sinom, ki da ga je prišel obiskat s fronte, so me vsi naokoli debelo gledali, češ da gospod Župančič ni bil nikoli vdovec in da tudi nobenega sina The New York Edison Com pan v Brooklyn Edison Companv, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric LiL;lu and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company N« sliki vidite šoau^keg; kral. Alf- ti za KJE JE moj oče FRANK WOLF za katerega že ne vem pet let, odkar se nahajam v Franciji, red petimi leti je bil njegov naslov: Box 122. Velville. Ark. Prosimo o eni j ene rojake in brate Hrvate, če kdo kaj ve o njem. da mi i»oroča. ali naj se pa sam javi svojemu sinu. Josip Wolf, Mentre Sur Saul dre par En-mordres, Cher, France. 2x 11&12) RAC BI IZVEDEL za naslov ■FRAN'K VBRDERBER. Leta 1^24 je štl od tu z Alojzijem Auzele in od takrat ne veni več njem. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem. da mi poroča, ali naj se pa eam oglasi. Peter Makuc, Camp 23, Adolph, W. Va. (2x 11&12) njega sedi španski diktatof Pr:n MCSRY MiLLSR. WASH z C• puško v rokah . Poleg : ivera. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. VSEBIN A : Jugoslovanski motiv Koledarski del Denar, ki dela predsednike Pes Deset eksperimentov, ki so pretresli svet Sovražniki športa v starem vek n Izgubljena Kolumbina Thomas Alva Ed i son Pojranka Nov triiimf človeškega genija Sočivni vrt tekom poletja E e k Možje, ki kopljejo premog Trideset let Mozambiqua Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granate iz vsemirja Ford in njegovi delavci Mrtvi v vinograda Zakonsko pravo v Združenih državah Saj se ne izplača CITAJTE Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 CENA 50 CENTOV GLAS NARODA. 82 Cortlandt St New York V SEBI N A : Iz zgodovine polarnih ekspe-dicij 7. letalom preko Severnega te- - Nobilova Idamaža Novci in papirnati denar \ Združenih državah O dednem pravu in zapuščinskem davku Ivan Zorni an Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemci in lovsko pravo Žena in mati v zgodovini Kakšna razlika Foto\anja v Evropo Cvetke z livade za mlade in stare M i Najvišja poslopja sveta Šaljivke in zbadljivke Koliko prednikov ima vsak človek KRATKA DNEVNA ZGODBA I V RUSIJI MANJKA KRUHA ' i V M.,.:vi je ;,r.s!o do burnih demons! racij, k**r ostaja del pre-; bivais-va br. / kniha. V :adn cm <"-a*sti je prišel v modo p< novip. ,.* i vojnih ča.-ov /nani ♦"rep" p - d j prodajalnam . 1'iadn: kroiri ngo-| tavljajo. da j.- bil ,vo/ moke in /i-j ta v Moskvo /a in, n.--.- ••* veeji i nego prej iti tn-ii prodali so I stvari vi- lo^go pri*.i, * ■ -d ■•: pri atni šp*kiiianri in erio dr/.avn<* /adr ž j ie* prodajalne si pro.laja /.ti * ; pridelke ,>od r • na d. /.elo in t - - - i i ! ' st i m. ki so več ponujali, tako da je moral del prebivalstva po sil: ost,i v bro/. Vsakdanj'-ira '.r ;.a.' K r primanjkuj'1 ti; It drugih živ- Ijen.skih porr*-bšr-ln. kakor masla,' čaja. r/a. olja itd., se je polastila ljudi nervoziukst in jeza. Obl.isti so •• :r.-d .!•• str: go ]>rei>kavo. bi i ugotovib krive.* tega i>om;m jiiania j I m jih kaznovale. DOŽIVLJAJ UMETNIKA i Imvstran umetnik je im d pred nedavnim v Liverpoolu koncert, na kat' r.*m j- izvajal sama Beethovnova dela. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. nI samih .vae.j j.* umetnik komaj na-š. I p .t na prosto. Ta.n ga je nje-la koncertna direkeija in ga po-vedla v prvovrste: hotel na diner. V hot. . ; j.- /bralo ! . li v.-e do-ma.-e veljaštvo. v navditše- :it nagi-.vr.riii. kakor- ji* pač ob - čaj. .davilo umetnika. Pozvali so ga. naj prio.' \- L i1, u-pool. Čim j>i-' j in sev.*da zo]>et z Beethovnom. "Kajti." j.- pripomnil eden i/nn-d veljakov, "v našem Liverpoolu ni niti deset ljudi, k' bi bili s; io>obii pisat i takšn<> muziko kakor* mister Beethoven." | Agitirajte zg "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v ^lmeri&i. M - ' - ' ' GLAS NARODA, II. JAN. 1929. urni ......■■■■■....... i i..........■■■ || Samotar iz West Enda. - KOMAH £Z ŽIVLJENJA. ZTTmiZZZZ |j j; [ Zjl "fflaa Naroda" priredil g. g. 61 ' t \ (Nadaljevanje.) ..'1. ET £ |T*:t:J CM I $ Sedem in dvajseto poglavje. v JAZ OBTOŽUJEM!! — Seveda, le cn konec bi mogel biti vsenm temu. Mož, s katerim si s®-zaročila, — Oartk Trent, — jo bil obsojen od vojnega sodišča ter kasiran! Ko je končala s svojim govorom, je izpustila Elizabeta svoji roki, kateri je dotedaj držala v naročju, da sta padli na stran, olajšana krčevitega pritiska. Sara je sedela molče ter gledala plahih oči preko familijarnega zaliva proti hiši na pečini, kjer je živel mož, kojega preteklo zgodovino, katero je tako skrbno varoval prckl ušesni i njih majhnega sveta, ji je ravnokar razkrila Elizabeta. Medtem pa si jo duševno predstavljala vse prizore povesti, katero jo je obotavijaje in skoro nevoljno pripovedovala Elizabeta. Lahko je videla osamljeni fort na Indijski meji, katerega je držala majhna posadka angleških vojakov ixi ki je bil obdan od vseh strani od gorskih plemen, ki so nepričakovano vstala v odprti vstaji. V domišljiji je lahko čutila velikanko napetost, ko je potekal dan za dnem ter ni nobena jutranja zora prinesla nobenega znaka dolgo pričakovane pomoči. Zares, znano ni bilo niti to, če so prišli sli, katere je poslal poveljnik, varno k oddaljeni posadki, da ji izroče njegovo nujno s]>oranja, a zopet je poteklo jutro in večer, ne da bi se zagledalo kako pomoč. I/e sovražnik je vztrajal v tem čudnem, nepretrganem molku in ko-r.ečno se je vršilo vojno posvetovanje v fortu samem in Garth Trent, s par možmi, je bilo odposlan, da izvede rekognosciranje. Sara je iabko predstavljala, kako se je majhna skupina spla-/i'a na, svoje nevarno potovanje. — zares nevarno, če je bilo umaknenje domačinov le bluff in če so hoteli zazibati le -posadko v misel varnosti, da jo |>ozneje tem lažje napadejo? In nato, — nenaden blisk strela in cela fuzilada strelov! Preiskovalna skupina je zašla \ easedo! Sara si je lahko predstavljala razbite živce, nizko vitalnost mož, katerim je primanjkovalo hrane, spanja in počitka vsled nepresta-t e eu ječ nos t,i noč in dan. Vendar i>a, — ali bi se mogli Angleži izjaloviti v takem bistvenem trenutku, — izgubiti svoje živce ter beži ti? Angleži, ki so držali v svojih rokah posvečeno zaupanje imperija, — da bi pdkazali bled strah pred tolpo domačih vstašev! Sari., vzgojena v veliki tradiciji galantnega gospoda, Patricka Loveila, ni hotela tejra vrjeti. Izmaknila se nazaj, s pritajeno sa-j>o. — .Taiz ne verujem te«;a, — je rekla. Elizabeta je zrla nanjo k pomilovalnim umevanjera udarca, katerega ji je ravnokar zadala. — Bojim se. — je rekla nežno, — da ni nobeneminu. — Jaz, — jaz sera bila zaročena ž njim ob onem času, Sara, a ničesar drugega mi ni ostalo kot (siloviti ga. Garth bil kasiran, — onečaščen in izgubljen. .. Čepeča jKistava Sare se je na ei.krat vzravnala. — Vi, Vi ste bila zaročena z Garthom? — je vprašala s čudnim, visokim glasom. — Da, — je odvrnila enostavno. — Jaz sem mu obljubila poročiti se ž njim. Sara je molčala >za dolg trenutek ter rekla nato: — On mi -ni nikdar povedal tega, — je zamrmrala. — Ne? Komaj je bilo vrjetno, da bo storil to. On ti ni mogel povedati tega,,ne da bi ti povedal ostaio. Sara ni dala nikakega odgovora. Čutila se je poraženo, — po-ii do v brezuj>en molk od tega mirnega, neizprosnega glasu, ki ji je polagoma odkrival zagrnijalo nevednosti ter razkril suhe kosti in pokvarjenost, ki je ležala za njim. * * — Jaz ne verujem tega! — »je še vedno klicala v izbežnem na-;*)ru, da prepriča samo sebe s ponovitvijo zanikanja. Kljub vsemu temu pa je vrjela. Cela ta bedna povest je naltamčno soglašala s trpkimi pripombami, katere je od časa do časa izustil Garth. Na dan pasjega boja naprimer. Kaj je reke! takrat: — "Goto->o množino popustljivosti je treoa dovoliti za živce". In zopet: — "Jaz misiim, da ne more biti noOen človek na smrt gotov samega sebe!" Implikacija je bila preveč grozno jasna, da bi bilo mogoče iz-1" ogniti tie ji. Povedal ji je razventega, da je možaki je vpropastit svoje last-ro življenje, da je v trenutku beda^oče vrgel proč celo priliko svojca življenja! Mož, katerega je ljubila ter v svoja ljubezni idealizirala, m' je izaazal, ko je prišla preizkušnja, kot najbolj eaničeva-n/a, vredna sv ar, — bojazljirrec! Muka tega spoznanja je bila naravnost neznosna. Naenkrat, preko skrajne izanuščenosti trenutka, je zasijal en »am žarek upanja. Zn^-goslavno se je obrnila proti Elizabeti. — Če je 'biia to resnica, da je Garth strahopetne!, — zakaj pa pt* -ftiso potem ustrelili? Ponavadi ustreJe ljudi radi strahopetnosti. — Bilo je dosti izgovorov zanj, Sara! — 'je rekla nežno. — Izgovorov I Za strahopetoost! t VTklk nniitMinttS V T ~ . i*. A^i1^ grmoonjie.i _ j aKj««*^'/.':. v:: t-sflS ■Ha'i.^Mcui&iBL-.. ■ . t& ■■ » .• ... i VELIKI MORNARIŠKI MANEVRI NA JAPONSKEM L ; >■'■ UMDCMWOOO « UNDUWOOft H. y. Kmalo }K) kronanju so bili prirejeni na čast novemu japonskemu cesarju veliki mornariški manev ri. Manevre si je ogledal cesar (drugi z leve na desno) z raznimi vojaškimi in mornariškimi d Oist o j ans t v en ik i. GLEDALIŠKO ŽIVLJENJE V MOSKVI Po proslavi jubileja "Ilitdože-stvenegastvenega teatra" v Mo.sk-i vi je nastalo v gledališkem živ-j Ijenju nekako zatišje. K. S. Stani-j slavski je svojo težko bolezen srečno prestal, a mora oditi na okrevanje na jug. Spomladi se bo po-' tem udeležil turneje Hudožestve-nikov, ki se sedaj pripravlja. —! Te dni vprir.ore novo delo Vsevolo-', da Ivanova: "Blokada", nato pa sledi vprizoritev *'Bratov Kara-j mazovih" v novi režiji, ki je dosegla začasa jubilejnih slavnosti ogromen uspeh. Tretja novost te sezone bo "Beg" Bulgakova. —j V Glasbenem gledališču V I. Xe-mirovič-Dančenka žanje velike uspehe že od novembra dvoodejan-ska lirična opera "Dekle iz predmestja" Emanuela de Falla. Za glavno vlogo so našli talentirano mlado umetnico — Tulubjevo, ki je šele leto dni pri gedališču. Tu-lubjeva ima krasen glas, prijetno zunanjost in odličen dramatski temperament. Vsebina opere je nezvestoba mladeniča iz meščanskih krogov nasproti siromašnemu dekletu iz delavskih slojev. UMETNO PREBARVANI KRISTALI Prof. dr. Karlu Przibramu z dunajskega radiologičnega zavoda se je posrečilo dati jedavčevim krlstaiom drugo barvo. Kristal, ki je zelene barve, zdrobi in ga postavi pod silen pritisk, do 10.000 kg na kvadratni centimeter. Tedaj se prvotna zelena barva spremeni v modro, torej z barvo, ki jo ima mnogo jedavčevih kristalov v naravi. Tudi z radijevimi žarki daje brezbarvnim ali slabo zelenkastim kristalom modro Hiarvo, ki se sedaj spremeni v vijoličasto pod močnim pritiskom. Znani so še nekateri drugi podobni primeri umetnega prebarvanja fluoritov in drugih mineralij. Po vsej priliki bodo nadialjna proučevanja do-vedla do zanimivih razkritij o strukturi kristalov in o bistvu snovi sploh. Praktični pomen eksperimentov dr. Przibrama pa se bo pokazal morda tedaj, če se posreči na isti način prebarvanje draguljev. advertise m "glas naroda" l Sneg in mraz. Xa Poljskem znaša mraz do 30 stopinj. Zaradi snežnih žametov je železniški promet na vzliodnih progah večinoma prekinjen. Doslej je zmrznilo 10 oseb. UTRDITEV TELESA IN PREHLAD Neki Londončan poskuša že 15 let na vse mogoče načine, da bi se j prehladil, a mu ne uspe. Ta sreč-jUik je asistent v fizijologičnem oddelku midaleseške 'bolnišnice. O j svoji nenavadni odpornosti proti j prehladu piše sledeče: | "Dejstvo, da se ne morem pre-hladiti, čeprav se izpostavljam vsaki vremenski nepriliki in se ne izo-,gibljem družbe niti najbolj preh-j laj^nih in nahodnih oseb, me je ! privedlo do tega, da sem pričel raziskovati. čemu se drugače krepki in zdravi ljudje tako zlahka preh-jlade. Po mojem naziranju tiči vzrok v tem, da se oblačijo preto-plo in nosijo nepotrebno spodnjo .obleko. Že navada odevati otroke v volneno bia»c in jih varovati ,pred vsakim prepihom, polaga temelj za nagnjenje k boleznim pre-hlajenja. Hipna sprememba temperature zadostuje, da dobe' taksni ljudje, ki zapirajo svoje telo i napram zunanjosti, kašelj ali pa i nahod. Če bi izpostavljali naše telo dnevno svetlobi in zraku, bi jra utrdili. Zdravemu telesu ni treba nadalje nobenegra spodnjega oblačila, ne poleti ne pozimi. Jaz se oblačim tako že od svojega 15. leta in se od takrat nisem še nikoli prehladil. S S 1 ———-^i . r ■ ■ i i avTr 12. januarja: G«org« W'a«hIngton, Cherbourg. Bremen Deutachland. Cherbourr. Bfc-eman 16. januarja: President Harding. Cherbourg, Bremen 17. januarja: Muenchen. Cherbourg. Bremen 19. januarja: Hamburg, Cherbourg, Hamburg Majestic. Cherbourg 23. januarja: Republic, Cherbourg Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen 25. januarja: # Paris, Havre 26. januarja: Conte Biancamano. Genoa, NapoU Cleveland, Cherbourg, Hamburg 30. januarja: America, Cherbourg. Bremen 1. februarja: Aqi.ita.niiL, Cherbourg i februarja: lie de France, Havre Cleveland, Hamburg. Cherliourpf New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoli, Genova 6. februarja: Leviathan, Cherbourg 7. februarja: Prenidente Wilsoifc Trst Dresden, Bremen, Boulogne Sur M«.-r 9. februarja: Majestic, Cherbourg Westphalia Hamburg Conte Grandi. Napoli. Genova 13. februarja: President Harding, Cherbourg 14. februarja: I' Muenchen, Bremen 16. februarja: Paris. Havre George Washington. Cherbourg Deutschland, Hamburg. Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen Augustus, Napoli, Genova 20. februarja: Presidente Roosevelt, Cherbourg 21. februarja: Berlin. Bremen 22. februarja: Vulcania, Trst 23. februarja: Olympic, Cherbourg Hamburg Hamburr Cherbourg Ryndam, Boulogne fe. v Mer. Rotterdam HOLLANft t J AMERICA LfNEfcJ POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulc/fene-sur-Mer, FRANCIJA tli. razredu: Znižanje vožnja . ............ Od New Yorka do Ljubljane^ QQ nazaj: In vojni davek. Potovanje s parniki HoIJand-Amerlca Line pomenja udobnost, domače razpoloženje. neprekosljivo kuhinjo in postrežbo. — Za podrobnosti vprafiaj-te svojega lokalnega agenta aH _ HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITV Nov finančni škandal so odkriti v Parizu; zaprli so enega Italijana in pet Arsentineev, ki so s "ponarejenimi čeki ogoljufali razne francoske in španske banke za 10 milijonov frankov. STENSKI ZEMLJEVID I ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovclj velik, da zadosti vsem potrebam.y i CENA SAMO X •— (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V , VSAKEM DOMU ~ Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem io p redno najdete, kar iščete, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELrJEVTDU lahko natančno ugotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, hnn je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se nče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole je 38, širok pa 25 inčev. Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se na* hajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem -so vse železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi PacifiČnega bce&na, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na to. Če že imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo » teden imeli, ga ne boste dali niti za pet dolarjev. NAROČITE GA PRI: SL0VEN1C PUBLISHING COMPANY szcortwt vas velike važnosti. Ko ga boste ea St., New York, N. Y. 28. februarja: Thuringla, Hamburg 27. februarja: Leviathan. Cherbourg 28. februarja: Stuttgart. Bremen 1 marca: Aquitania, Cherbourg 2. m pre a: lie de France. Havre America, Cherbourg Albert Ballin. Hamburg, Cherbou^-g Pennland, Cherbourg, Antwerpen Conte Biancamano. Napoli. Genova 7. marca: Dresden, Bremen, Boulogne Sur Mer 8. marca: Berengaria Cherbourg 9. marca: Cleveland. Hamburg. ChertxHirst New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoli, Genova 13. marca: President Harding, Cherbourg 14. marca: Muenchen, Premen 15. marca: Paris, Havre (Velikonočni izlet) Olympic. Cherbourg 16. marca: Arabic, Cherbourg, Antwerpen Veendam, Boulogne Sur iler. Rotterdam Conte Grande, Napoli, Genova 19. marca-Westpfcalia. Hamburg 20. marca: Leviathan. Cherbourg 21. marca: Presidente Wilson, Trst Berlin, Bremen 22. marca: Aquitania. Cherbourg 23. marca: President Roosevelt, Cherbourg Deutschland, Hamburg. Cherbourg Augustus. Napoli. Genova 26. marca: Columbus, Bremen 28. marca: Stuttgart, Bremen. Boulogne Si:r "Mer Volendam. Boulogne Sur Mer Rotterdam 29. marca: He de France, Havre Berengaria, Cherbourg » 30. marca: Vulcania, Trst Hamburg. Hamburg. Cherbourg Pennland .Cherbourg. Antwerpen Ryndam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 1 6 DNI PREKO OCEANA! Najkrajia In ittjbelj ugodna pot u! potovanj« na ogromnih oarnlklh: Paris 25. jan.; 15. februarja. He de France 1. febr.; 1. mar. (Ob polnoil.) Najkrajša pot po 2elemnlcL Vsakdo je ▼ posebni kabini m vsemi modernimi udobnosti. — Pljafia in slavna francoska kuhinja. Iaredno nitka Vpralajta katsrsa^koll •oobl*M«n«t*A(<>t* ali FRENCH LINE U Stoto (Mm«, Hew York, K. T. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v sta* ri kraj. Je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih Stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml zamoremo dati naj- bolJSa pojasniia in priporočam* vedno le prvovrstne brzoparz.lke. Tudi nedržavljani ram ore j o potovati v stari kraj, toda preskrbeti si moralo dovoljenje all permit la Washlngtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington. D. na generalnega naaelnilkega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 3L julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora ltl Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlškl u-rad ali pa ga dobi ▼ New iTorku pred od potovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na trojo lastna odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAEEGA KRAJA Od prvega julija Je v veljavi nora ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti troje iena ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke trojo mole t katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene. Izven kvota. Jugoslovanska kvota znaša še vodno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so opravičeni sta-riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili In po-ljedelci, oziroma žene ln neporo* čenl otroci Izpod 21. leta onih no-državljanov, kl so bili postavno prlpuščenl r to deželo za stalno bL ranje tu. Vsi ti Imajo prednost r kroti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, nečakinj *itd., ki spadajo r kvoto bret vsake prednosti' r lstt pa as Bi sprejema nikaklh prošenj aa ama-rikantks rlaaje. IISAKSER STATE BApiC IS CvUsbA Btntl NXW X0BK ^