UlITpiflllTtli Hajvačjf slovsnskl ▼ ZdrnŠeni] Vslja s* celo leto.........$«.00 b pol leU............. .$3,00 Za New York celo leto.....$7.00 celo leto....$7.00 GBAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. largest Slovenian Dally la the United SUM every day except Sunday! and legal Holidays, t* 75,000 Readers. "JM TELEFON: 2876 CORTLANDT. Kntered ss Second Glasa 1 [attar, Ssptsnbsr 21, 1903, at ths Post Offios at Ha m York, H. Y„ under tbe Act of Congress of Msrch 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 87. — ŠTEV. 87. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 14, 1921. — ČETRTEK, 14. APRILA, 1921. VOLUME tytv — LETNIK XXIX. ITALIJA IN NJENI VOJNI CIUI NEZADOVOLJEN Z NAGRADO, KATERO JE DOBIL V VOJNI, JE PRIČEL ITALIJANSKI NAROD IZIGRAVATI FRANCIJO PROTI NEMČIJI TER POSTAL PROTI-SLOVANSKI. Poroča Paul Scott Mowrer. PRIPRAVE ZA SKLENITEV MIRU Z NEMČIJO AMERIKA ODLOČNO PROTI ARGENTINI V ANGLIJI BO VENDAR GENERALNA STAVKA Nabiranje v Washington*! glede' Argentinski delavci nočejo rasla- Pogajanja delavske trozveze Paris, Francija, 13. aprila. — Moderna Italija je stara le glede Kulture. V političnem in ekonomskem oziru je se vedno zelo mlada. Človek bi celo lahko irdil, da ni pred vojno niti v polni meri ustanova svoje narodne enotnosti, kajti Sicilija in Pijemont sta si bila skoro popoln orni tujca, dočim jc bilo med tem*, dvema ekstremoma \ različnih drugih provincah najti neštevilne razlike v narečju, običajih In Aoeijalni organizaciji. Vojne in dušehlovni učinek, povzročen od vojne, pa sta pričela spajati italijanski narod in doseženje vsaj prvotne oblike aocijalne, politične in čustvene enoličnosti, tako bistveno potrebne za narodno . " ; a^uuz __- ... . . . . , .... , jinptonu m mogoče dobiti natanc- iuis!ih je bilo prvotnr izgrede v Italiji v veliki meri pripisovati temu, ker je smatral italijanski narod, da je osramočen in ponižan od strani zaveznikov. Nnto sledeče oslabljenje cele socijalne zgradbe je za nekaj časa onemogočilo vsako nadaljno misel na ekspanzijo in vsled tega nisem nikakor misli, da je ekspanzivnih aspiracij Italije konec. S povratno m notranjega zdravja se bodo te aspiracije zopet pojavile. 1 Ker je vsled slabega notranjega položaja nesposobna za vsako agresivno diplomacijo, je padla italijanska vlada nazaj na to, kar se lahko smatra za čisto defenzivno politiko. V splošnem rečeno je u. vzela ta politika obiiko nekako radikalnega liberalizma. Ker se Italiji ni dovolilo, da bi se razširila, naj se tudi druge zavezniške države ne razširijo. Vojna naj bo vsled tega čim prej mogoče pozabljena, Ravnovesje v Evropi naj se zopet ustanovi z uporabo doktri-i.e ekonomska solidarnosti in pogodbe naj se revidira v prilog sovražnih držav. Bolj v posebnem pa se boji Italija Francije, svoje mogočne tekmovalke v Sredozemskem morju, in Jugoslavije, svoje tekmovalke v Jadranskem morju ter nastopa na tihem na različne načine proti tem tlomnevaniin nevarnostim. V kolikor pride v poštev "balkanizirana Evropa", so ideje Italije one strogega oportunizma. Italija nasprotuje vsemu, kar bi lahko ojačilo Jugoslovane ter se zavzema za vse, kar bi jih lahko oslabilo. Nasprotuje restavraciji llabsburžanov iz -strahu, — ki pa po mojem mnenju ni upra\ičen, — da bi pomenjalo to le prvi korak k iokonstrukciji Avstro-Ogrske, ki bi vključevala tudi Jugoslavijo. — l.azentega pa je Italiia prav posebno nervozna vspričo oživljenja vseslovenskega gibanja, kateremu se skuša postaviti po robu na eni širini s tem, da išče prijateljstva Bulgarov, Čehoslovakov, Poljakov in Rusov, da na ta način lahko oživotvori drugačne kot izključno slovanske kombinacije. Na drugi strani pa hoče doseči s tem, da se približuje protislovanskiin narodom, kot so Angleži, Grki in Romun-ci. Glavna ideja italijanske zunanje politike v sedanjem času pa je videti delo za restavracijo Nemčije in za spojitev Avstrije z Nemci jo. Prednosti take zveze za Italijo so razvidne na prvi pogled. V pr vi vrsti bi taka zveza z oživljenjem pan germanskega čustvovanja postavila na noge mogočnega tekmeca panslovanskega razpoloženja. Na drugi strani pa bi omogočila taka zveza Italiji, da izigrava Francijo proti Nemčiji in obratno, vsled česar bi bila deležna ugodnosti od strani obeh. Če bi se dalo Italiji skupno mejo z Nemčijo, bi predstavljalo to solidno barijero proti francoski politični in ekonomski ekspanziji proti vzhodu. Končno pa bi bil s tem izvanredno ojačen položaj Italije v Sredozemskem morju. Nemški D rang nach Osten bi na ta način dosegel Sredozemsko morje v Trstu. Ne bilo bi le to priatsnišče, ki bi uspevalo vsled tranzita nemške trgovine, temveč bi imela velike dobičke tudi Italija, kot trgovski agent Nemčije v Sredozemskem morju. V splošnem reeno je vedno bolj in bolj verjetno, da bo padia Italija pol upliv Anglije. Zemljepisni položaj Italije na jugu Evro-]>c je precej sličen položaju Anglije na severu Evrope. Dejanski se je Italijo primerjalo aihalu. ki niha med vzhodom in zapadom. Taka Anglija kot Italija imata svoje interese na tem, da se zopet ustanovi ravnotežje med starima tekmecema, Francijo in Nemčijo. Tako Anglija kot Italija pa sta nadalje odločno proti vseslovauskemu gibanju. NA 4 c GLAS NARODA". ▼ SOL TKitigil ___ argentinska pristanišča nov ter federacije transportnih kot domnevajo j uživati polno varstvo. Kar se je "delavcev, koje članstvo se ceni na nekateri in da bo poteklo še dosti j zgodilo sedaj z "Martho Wash- '300,000 mož. Glasi se, da bo stav- ir.gton" nima primere v zgodovj-ika trozveze vzela štirim miljonom r: od noša je v med Združenimi dr- delavcev v Angliji zaslužek, žavami in Argentino. tednov, predno bo ta dežela v resnici v mirnem stanju. Pariz, Francija, 33. aprila. — Izvlečki iz kablov glede poslanice ameriškepra predsednika Hardin^a na kongres, so dospeli pozno včeraj zvečer semkaj ter so bili prekratki, da bi mogli jutrajni listi prinesti uvodnike, tikajoče se te poslanice. Kljub temu pa priča odlično mesto, katero so zavzemala ta poročila v jutranjih listih, o važnosti, katero se pripisuje tej poslaniei. Petinax, politični uradnik lista Echo de Paris, je "bil edini časnikar, ki se je izrazil glede te poslanice. Rekel je: — Noben dvom ne more še nadalje obstajati glede politike, katero namerava zasledovati novi ameriški predsednik s svojimi svetovalci. Ni se splošno pričakovalo, da bi dal gospod Harding ta- & VEDSKA BO AMERIŠKE M0RM0NE Transportni delavci in železničarji so se soglasno izrekli za stavko. J. H. Thomas, generalni IZKLJUČILA,tajnik železničarjev, je rekel po sklepu današnje jutranje seje: — Stavka se bo pričela v petek Stockholm, Švedska, 13. aprila, zvečer ob desetih. Številne druge Sledeč sklepu kronskega sveta, da junije so dale izraza svoji želji, da-se izključi mormonske misijonar- jse priklope stavki in c njih ponud je, se je obvestilo vse Hormone, bah se bo razmišljalo, prihajajoče 111 Švedsko z ameriškimi potnici listi, da morajo odpotovati v teku desetih dni. Ta akcija, ki je dolgo časa visela v zraku, se tiče deset ameriških misijonarjev. Ameriško poslaništvo tukaj je storilo vse mogoče korake, da jim pomaga, a brez uspeha. Trpko razpoloženje na Švedskem in Norveškem proti mormonizmu je pripisovati prepričanju, da Mor-koj izaza svoji želji, da se napra- moni še vedno prakticirajo poli- v> konec formalnemu vojnemu stanju z Nemčijo. Francija se je v teku zadnjih dveh let neprestano motila glede Amerike. Ali bomo poslali sedaj v Washington može, ki bodo v stanu pojasniti in braniti nas? Perinax dostavlja, d5 z zadnjim stavkom ne misli Viviani-ja, ki je poskusil vse. kar je bilo v njegovi moči. NADŠKOF MANNIX DOSPEL V PARIZ. gamijo (saj jo tudi) in da skušajo njih misijonarji na Švedskem rekrutirati mlade deklice. Mormoni imajo baje tisoč članov na švedskem, soglasno s Thu-nellom, ameriškim mormoncem. MADŽARSKI NIK JE MIN. PBED8ED-RESIGNIRAL. London, Anglija, 13. aprila. — Madžarski ministrski predsednik Paul Teleky je resigniral. Njegova resignacija je najbrže v zvezi z obiskom bivšega cesarja Karola. HARDING BO IZROČIL MADA-MI CURIE RADIJ. RUSI SO JEZNI NA KANCE. AMERI Pariz, Francija, 13. aprila. — Avstralski nadškof Mannix, ki se je mudil dalj časa v Rimu, je dospel v Pariz. Odtukaj bo odpotoval v London, iz Londona pa v Avstralijo. SAŠKI PRINC SE JE POROČIL. Monakovo, Bavarsko, 13. apr. Saški princ Ernest Heinrich, tretji sin bivšega kralja Friderika Augusta, se je danes poročil s princezinjo Elizabeto Luksembur ško. Važno za potnika. Kdor želi t bližnji bodočnosti potovati v stari kraj, naj m ob*> ne na nas, da mu polijemo vsa navodila, kako je mogoče dobiti potni list. Kdor is Ima jugoslovanski ali ameriški potni list lahko potnje kadar koča. Kdor p« spada ▼ zasedeno ozemlje, in ieli potovati t staro domovino, mn ie vedno lahko preskrbimo potni list, kadar prids v New tork. V vsakem ostra as obraits as tvrdkos Carigrad, Turčija, 13. aprila.— Ruski boljševiki so strašno jezni na Amerikanee ter jim ne puste zapustiti dežele, — je izjavila Anna Keiser iz Philadelphije, ki je dospela včertj semkaj. Prišla je semkaj s pamikom Rešid paša, ki je izkrcal v Odesi veliko število častnikov in vojakov, ki so preje služili v Južni Rusiji pod generalom Wranglom, proti boljševi-škim poveljnikom. Izjavila je nadalje, da je francoskim, italjan-skim in angleškim državljanom dovoljeno zapustiti Odeso. — Jaz sem odšla kot anglešk5 podanik, — je rekla. — Maloštevilni Amerikanci, ki so še v Ode si, ne smejo zapustiti mesta. Številni častniki Wraugla so bili ustreljeni, drugi pa odvedeni pred centralni sovjet ter nato poslani na farm?. Odesa je še vedno v rokah boljše vik o v ter vlada tam veliko pomanjkanje. Mesto je brez življenja ter primanjkuje jela in dela. Washington, O. C., 13. aprila. Na prošnjo podpredsednika Cool-idga bo predsednik Harding izročil Poljakinji madami Curie en gram radija v vrednosti stotisoč dolarjev. Cerimonija se bo vršila dne 20. maja v Beli hiši. BANDITI SO OROPALI BANKO ZA $15,000. Denver, Colo., 12. aprila. — Neznani bandit i so vstavili dva uslužbenca Stockyard National Banke ter jima odvzeli 15,000 dolarjev. Nato so pobegnili v avto- Straussberg. mobilu. Oblasti nimajo o njih no benega sledu. (RSaiRSSKMSS Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine za Vašo družino, sorodnika ali prijatelja. Pišite sa cene in druga potrebna navodila na najstarejše in skuše-no slovensko bančno podjetje: Pariz, Francija, 13. aprila. — Ministrski predsednik Briand je rekel včeraj v poslanski zbornici tekom debate glede nemške vojne odškodnine: — Čas za besede je potekel. Seuaj se moramo poslužiti dejanj. Ministrski predsednik je poklical v spomin svarila, katera se je naslovilo na Nemčijo od strani pariške in londonske konferenee in nato sledečo uporabo kazni ter dostavil, da je vlada upala, da bo remška vlada spoznala, da ne more še nadalje zavlačevati izvršitve ali izpolnjenja svojih obveznosti. — ^li pa vidimo, — je nadaljeval ministrski predsednik, _ da niso kazni proizvedle pričakovanih uspehov. Mi vidimo, da obstoja v Nemčiji še vedno razpoloženje, da se izogne plačilu. Dne 1. maja bo stala Nemčija liee v lice s celo serijo kršitev mirovne pogodbe, katero je podpisala. — Ponavljam tukaj z vso strogostjo, ki mi je na razpolago, da imamo mi npniki popolnoma postavno zadolžnico. Iztirjevalee je bil poslan v Nemčijo in če naš dolžnik še nadalje 11» bo hotel plačati, bo iztirjevalca ob naslednji priliki spremljal policist. — Ta proces je postavno postopanje kot med posamezniki v vsakdanjem življenju kajti isto velja tudi o odrošajih meti narodi. Nobena potreba ne obstoja, da bi se zopet pričelo z razpravo, ki je bila žc zaključena. Mi imamo v rokah zadolžnico, pravilno podpisano, ia če dolžniki nočejo pJačati, jih moramo prisiliti z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. — V polnem soglasju s svojimi zavetniki imamo dne 1. maja ' rendezvous" z Nemčijo. Francija ne bo izostala pri tem sestanku. M. de Lasteyrie, oficijelni poročevalec finančnega komiteja zbornice, je tekom razprave in rekonstrukcije reke!, da je plačala Nemčija le tritisoč m.lijonov frankov odškodnine, čeprav trdi Nemčija, da je plačala 21 tisoč milijonov frankov odškodnine, ker je v svoja plačila vštela nidi vrednost vojnega materijala, katerega je pustila za seboj. Nato je zaključil: — Francija mora biti plačana. Če Nemčija noče plačati, mora iti Francija tja ter izsiliti plačilo. To je vprašanje življenja ali smr- To izjavo je sprejela cela zborniea z viharnim odobravanjem. Pariz, Francija. 13. aprila. — Komisija glede reparacije je za-vrSila danes popoldne en mesec trajajoče zaslišanje nemških izvedencev ter se glasi, da se bo končni ali zaključni račun predložilo Nemčiji dne 30. aprila, en dan pred potekom časovnega roka, ki je bil določen, v mirovni pogodbi, sklenjeni v Versailles. Nova komisija je mnenja, da se morajo nemški predlogi, stavljeni pred prvim majem, tikati le metode plačevanja. Vsoto pa bo določila komisija sama. Številke, katere so sestavili zavezniški izvedenci, kažejo, da je Nemčija brez dvoma v stanu plačati odškodnino, katero se zahteva od nje. Notranji dolg Nemčije znaša 4178 mark na glavo, oni Francije pa 5353 frankov na glavo. Zunanji dolg Nemčije znaša 40 maik na glavo, oni Francije pa 2102 franka na glavo. Nemški zunanji dolg je vsled tega skoro brez pomena. BIV&I NEXJ&W CESAR MORE ITI NA MEJO. NE FAŠISTI SO UNIČILI DELAVSKI DOM. Haag, Nizozemsko, 12. aprila. — Nizozemska vlada ni dovolila bivšemu nemškemu cesarju, da bi spremljal truplo svoje pokojne soproge do nemške meje. On in bivši kronprinc bosta spremljala truplo samo do mesta Maarn. V BROOKLYN TJ SE JE POJAVIL TIFUS. Zdravstveni komisar Copeland j"1 včeraj izjavil, da se je včeraj pojavil v Brcklynu en slučaj tifusa. Zbolela je Mrs. Rebeka VELIK POŽAR V GEORGLJT. DENARNE FOftlLJATVB V NA GORltKO IV Izvršujemo denarna izplačila popolnoma ssnesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gariikem in tudi ms Notranjskem, po oaemlja, ki js »medeno po itsljsnski armadi. Včeraj smo računali sa pol Ijatve itsljsn»lrih lir po slsdstih _ I 60 Mr____$ 2.80 * 100 lir----$ &20 300 lir____$15.00 500 lir .... $24.00 1000 lir .... $48.00 Vrednost densrjn sedaj ni stal na, mesnja se večkrat nepričakovano; is teca razloga nam nI mo got* podati nstan?na sens m PWJ. Mi rafcmam* pO M btsfs ffri^ ko nam poslsnt *** ▼ roks. Denar nasi js podati najbolj ps Domestie Postal Money Orda* aH pa New Tosk Bank __^__ Talbotton, Ga., 13. aprila. — Požar, kojega izvor še ni pojasnjen, je tekom pretekle noči uničil pet poslopij ter povzročil $200,000 škdde, predno je bilo mogoče spraviti ga pod kontrolo. Rim, Italija, 13. aprila. — Med socijalisti in fašisti so se zopet vršili vroči spopadi. V Arezzo in Toseaio sta biii dve osebi usmrče-ni, pet jih je bilo pa ranjenih. Fašisti so uničili delavski dom. Tudi v Polite Lago Scure so se vršili vroči boji. PRIZNANJE IRSKE REPUBLIKE. Washington, D. C., 11. aprila. Panes je predložil senator La Fol-lette iz Wiseonsina senatu resolucijo, ki zahteva, naj Združene ctržave priznajo irsko republiko. Resolucija se glasi: — Senat in poslanska zbornica Združenih džav zbrana v kongresu, naj skleneta, da Združene države priznajo irsko republiko. Resolucija je bila izročena odboru za zunanje zadeve. oskrbajs druge = ZANESLJIVO IN HITRO- DENARNA IZPLAČILA v stari domovini la spravlja Frank Sakser State Bank a2 Cortlandt Street Ne« York banke, ki ca varstvo Rojaki, poslužuj ta so vseh zadevah te slovenske js pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima $100,000.00 glavnios in $50,000.00 rezervnega siklads. Frank Sakser, predsednik. Včeraj smo računali a pošOjatva jugoslovanskih kron po sle> li&k eenah: 300 kron .... $ 2.35 1,000 kron .... $ 7.50 400 kron----$ 3.10 5,000 kron____$37.25 500 kron .... $ 3.85 10,000 kron .... $74.00 Vrednost densrjn sedaj nI stalna, menja te večkrat nepričako. rano; is tega razloga nam ni mogoč« podati natančna eene vnaprej. Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dospe r roks.__ Js podati najbolj-ps PinHi Mamj Or*v, a& 9« al I^M IF|* S** B»k 12 fcriaritSM, MtvYor \ GTjAS NA&ODA, 14. APR. 1921 "GLAS NARODA" CSLSVUNIAN DAILY) PTOLISHINa COMPACT U Mrporatlon) LOUIS BCNCDIK. T» N«w York City. N. Y. "OIm Naroda** tHiaia Mdall In prunlkov. Za In Za (Ml lata York za cato IUI Za Inoaomstvo za colo flJO__P« VM VM »LAS NARODA (VMoo of tha Paoarfol _ Oay «n«pt Sundays am Subscription yearly M Oi D natal braa podata* la ooaba ■m« pa Mom t OrtNr. Pri tndi i>r«Jtr.Jo ao no ptriobčujcja. Denar nal oo blagovoli po- ibi kraja narotalko* prr«lin. da. mm. MB da hitreJa najdemo natiovnlka,_ QLASNARODA of Manhattan. Naw Yortu N. V. Tolaptiono: Cortlandt Samodoločba na Tirolskem. F na izmed najmanj opravičljivih določb mirovne pogodbe. — sklenjene v Versailles. je bila ona. ki je onemogočala nemški Av-siriji združiti sr z Nemčijo, če bi prebivalci Avstrije želeli kaj takega. Ni mogoče si misliti nobene jasnejše kršitve samodoločbe. kot je Kila objavljena in sprejeta v štirinajstih Točkah. Ta določba je bila mogoče videti pre«l dvemi leti kot del zaslužen«; kazni za avstrijsko »emrstvo. čeprav je piišlo to- cesarstvo v zgodovino s podpisaHjem Mirovne pogodbe. Resnični motiv pa je bil strah, katerega so občutili Francozi fin zelo razumljiv strah, kar je treba priznati), pred vsa-k in korakom, ki bi povečal moč Nemčije. Avstrija, uveljavljena z l.iirovno pogodbo, ima se vedno približno deset milijonov prebival-«iv, povečini nemškega izvora in simpatij, ki bi deloma nadomestili izgul>e, katere je pretrpela Nemčija. Vkl j učenje Avstrije v nemško ozemlje bi imelo tudi za posledieo da bi bil za pad ni del čehosiovaške rejmblike oinian od treh strani od nemškega ozemlja. To bi poinenjalo veliko nevarnost v slučaju nove vojne, v kateri bi češka republika .stopila na stran Francije. — l)a se francoska potoka v t« ni oziru ni izpremenila. je razvidno i/ protesta, katerega se je dvignilo v Parizu preti ljudskemu glaso-\:pati North Broadway, in sicer nek j,' • lu«k' * za dotični pregrešek. pristnega kranjskega hudiča, ki;sto Koi,eivje pa ,M ^^ ^ zad_ jeZt 111 * ta,n sta S1 morala lzKOPan njega Slovenca___ blizu Ruby ceste, kjee sta ga zve-| Frank Besednjak. 102 Davis prav po dolanjsku zavija, zala z vrvmi ter mu zagrozila, da | Ave.. Rockdale, je moral plačati j * * * ga vržeta v vodo. če ne bo molčaL1 j^lolje in broške, ker je pre-! Radovedni rojak jo je vprašal. '"Slovenski Narod'' dostavlja jamo in svinčenke so jima končale življenje. .. Tako so mi pravili domačini, ki so z bližnjega vrha Oropala st-a ga ure in $24 ter iz- več hitro "o-nil svoj saniotlrč. Dopisi kdaj bo zopet centov drink. Na vprašanje mu ni mogla odgovoriti, češ, c:a nima dovolj vere. Malo špasa mora biti. Pred mesecem dni konvencija J. R. Z., se- Brooklyn, N. Y. j Dopisnik se drgne tudi ob Slo Cenjenim Slovencem vljudno j vensko mladeniško g<»dbo. Mi smo pa ipiritistiene seje poročamo, da prirtde člani Kluba ponosni nanjo, ker zna igrati že. . • , , , i i i i i * , i C levelandc-ani, dober tek! Slovenskega Naroda sponiladan- dobro po zaslugi neumornega vrnl-i ^ ^ sko veselico z lepim v sporedom, je in učitelja Mr. liombača. j * kateri bo vsakega zanimal; vspo-j Da se je na zaduji farni ^ Hardingova nota ne ugaja niti red bo čisto in pristno po domači|sklenifo, da se poš fa. da zahtevajo nazaj . k Kočevski listič naj bo le opasanra]« strahotni dogodek. — Kinkus po pet lepo tiho o sredstvih, saj p redo- y samotni gorski tihoti je tuj bro poznamo "poštena" sred-j groj)> jzmed tisočerih, ki po- stva, koterih so se posluževali krivajo neznane vojne žrtve, za-Xemci v pokojni Avstriji pri stoivj pričakovane v domovini, ljudskem .štetju. " t Za notarskega namestnika v Lo-Javna varnost v Prekmurju. | g^aten P«en roparski napad so izvr- je im4»n0valo deželno sodišče v šili neki lopovi na cesti med Bel- Ljubljani notarja Frana Tavzesa tinci in Cakoveem. Hlapee trgov- v Idriji. To imonovanje i>ozdrav- ca Fridriha se je vračal po orne- ijaj0 z odkritim veseljem, ker se uavadi, kot je občinstvo že vaje-' no. Ne pozabite priti dne apr. na veliko spomladansko zabavo lie moževo š£T Francozom, niti Angležem, niti ^ V ^ Proti do" j- « tem dalo notarju Tavzesu. ki A ' Italjanom ; V Zmi ( ren»°v Xll5a naselbina bo kljub' - Nimam treh centov, da bi se JoJm zLapadic, tajiuk. njegovemu babjemu jeziku napre- peljal preko Cleveland, Ohio. ^ala, tako tndi naše oleani pljučnicL Kako je . , ,. . , . bil pokojni med rojaki priljub- 0<>P'»»* ^ nadalje zgleduje, ljen, je i>ok«al njegov pogreb. ker ^mAve KaJ ima ---------------------- ----------------, _ .... ™1 fL o" ona tiskovina opraviti s pomota- jugoslovrnske armade je pri- r.noeudiralo v tem ali enem slučaju, kjer nasprotujejo določene meje rokoJ"! ,v»i * Hi mi, ki jih je napravil slikar? Po- bil slovenski poslanec Sušnik na-/eljam visokih in ilefinitivno nastanjenih skupi::. Noben princip ni I*tev- 264 S-NPJ. ves cas, odkar je ,— 4 _ ---- - - . vo privezali ob ročico ter mu iz- to. kar je v zadnjih letih pretrpi-praznili iz denarnice 12.000 kron Pod avs-trijs-ko vlado je bil med gospodarjevega denarja. Po izvr- vojno zaradi svojega odločnega šeuem ropu so ^apodili konje in slovenskega mišljenja vtaknjen v j je bil nesrečni hlapec rešen šele vojaško službo, vsled bolezni ne-i s pomočjo črenšovskih * orožnikov sposoben, v Idriji pa se je zdel iz mučne pa položaja. Roparjev kot notar Lahom sumljiv, zato so niso izsledili, pač so pa našli na odgnali in imeli šest mesecev mestu, kjer je bil izvršen napad, interniranega v Siciliji, prazno denarnico. Nov občinski gerent pri D. M. v Če si tukaj ali tam i0^®11 od rimskokatoliške vere. Polju. « * I Slovenski klerikalni listi poro- Namesto dosedanjega gerent a Pred posebnim odborom v Bel-I*8^*1 Je ^u§t^ra visokošol- Ignacija Mercine je imenovan za gradu, ki se bavi z demokratiza-'^ t P?l0V,C° da31°V ^renta pri Dev Ma- j.prestopilo v pravoslavno vero. ,nji v Polju Fran Kavčič, naduči- bil v tej deželi pa, ki bi lažje zag«i liost vojne, če se ga krSi. leg Ave Marije sem naročnik še slednja dejstva: Izgredi v Ljubljani Od klerikalne strani se poroča: j tej v pok. in posestnik istotam. Iz gozdarske službe. boljše sprejet kot oni samodoločbe in tudi ni princi- jbilo društvo vstanovljeno in je bil -DL.(in- - . i- y v0%etal p^kojni je bil douia ^ ze dolgoleten naročnik Gla^a Na- bi slovenski vojak petindvajset Sokoli hodili po ljubljanskih uli- fakultete inženir Pranje Sevnik ■ Hlevna pri Dolenjah na Gori- J*™' ^^ * časopisi kaj batin po podplatih ali pa po zad-fcah ter napadali duhovnike in na-; je imenovan za začasnega gozdar • škem Tukaj zapušča soprogo in knvi Pn tem? nji plati. še pristaše— celo ženske — z be-jskega inženirskega asistenta pri ! komaj 8 dni starega sinčka ter Pripomnim naj še, Jvar se tiče Za veeje prestopke morajo sta-Isvaka in svakinjo, v starem kraju žuPam* našega mesta, da nam je t*, do pasu v vodi ter gledati v i pa stariše, tri ftrate in eno sestro. bil dosedaj še vedno naklonjen in solnce. Vprašanje potnih listov. Pogreb se je vršil po katoliškem nam je Poma«al že v več slučajih.j Srbski častniki dosledno omalo-obredu na Calvary- i>okopališče. lTudi tovarna, koje uradniki so važujejo slovenske _______ častnike ter Poročevalec. ime,i za(b«vo v naši dvorani, nam jih nazivajo s fSvabi je že dosti pomagala posebno v fi-j ((epartmentut da j** po njegovem tolmačenju "Pcss»>ort Control A« t" (kI maja 1918 vsled skupne resolucije kongresa od 3. marca, postal nepravoruočen, v kolikor se tiče ameriških državljanov, odhajajočih iz Združenih držav oziroma zeiucev, odhajajočih iz Združenih držav. Vendar pa Department priporoča nameriških državljanom, ki nameravajo obiskati inozem-jsu Naroda dne 6. aprila t. 1.. v ka- štva v časopisju, pokaži se vsem, ski- dežele, naj povprašujejo pri dotičnih diplomatskih ali konzular- Iterem je skušal diskredrtirast^ ozi- da ljudje poznajo, kakega junaka itih oblaatih, da li zakoni dotičnih držav zahtevajo, da m< rajo pred- roma postaviti ves napredek med imamo v naši naselbini. John Ujčrč. predsednik društva Domovina. vsaj tisočinko odstotka švabskega sedami: Dol s farji, farški pes,'gozdnem oskrbništvu na Bohinj-habsburški petoliznik itd. Urad-j ski Bistrici, nika Grampovčana, ki je šel mirno po cesti, so napadli, ga pobili Nova jugoslovanska podjetja v na tla in ga ranili. j Mariboru. j Na Koroški ce-ti bo kmalu do-Ivan Hribar poslanik na Reki? grajeno novo podjetje "Blektra" V Beograd je prispel poslanik (tovarna za električne žarnice. V Neki veleum. katerega ime nam J Opravi jhrec, na dan z inienom! razuma v sebi bi gotovo ne delala SHS v Prasi' hiy*[ tfutbljanafci ža- Bistrici pa se gradi na mestu bi v- ' ' P®0 Ivan Hribar. Imel je konfe- še nemške tovarne za cikorijo to- rence z raznimi ministri. Posetil varna za akumulatorje in kovm-... . . . . , Je predvsem ministrskega pred- »ke izdelke za svetilke. Obrat v Dogodd se je slučaj, ko so slo- sedllika iu mijlistra ZUIianjLh de! |"Klektri" se bo" pričel že v maju, a prihajajočih v nje, in ino-jje znano, se je .obregnil ob naša Kaj se skrivaš? Ako imaš korajžo x žav. Vendar pa Department naselbino s svojim dopisom v Gla- blatiti našo naselbino in naša dru- ložiti vizirane potne liste, ako naj se jim dovoli vstop. j nami v blato. Takoj v začetku se "Vsled popolnega prenehanja pasportne kontrole odhajajočih zaganja v slovniene napake neka-potnikov. Department of State ne bo več izdajal odpotovaluik do-lterih °^lasoV in »aP^v, katere je voljenj onim iuozeu.ccm, ki ue morejo dobivati potnih listov ali siir.Jdalo tukajiije droštvo Domovina itih dokumentov od vlad onih dežel, kamor spadajo. Ncsvetuje se, liaj Ijmlje povprašajo pri diplomatičnih ali konzularni: oblastih o- Inapraviti na vratih svoje društvene dvorane in na zagrinjalu gle- Birchton, W. Va. Eunice Mine. Dne 8. aprila se je odigrala tragedija v tukajšnji naselbini Eunice. Mož, črnec, je imel mali pre- ........ ...... „ , , i daliakega odra v dvorani. Ne bi ,.,h dežel, ki jdi nameravajo obiskati, kako dokumente _ ce sploh ^^ R<> w ^^ tudi ^ k.,ke priznavajo v nadomestilo rednih potnih listov." Ivedal, koga krivda je, da so tam pir s svojo ženo, beseda je dala \ dodatek Department of State obvešča : 'napake. Lahko bi bil pronašel. da I besedo in mož malo vinjen se je "Zakonodajna odstranitev utesnitve glede potnih lislov bo le v krivda ui bralca Ave Marije, am- razsrdil ter oddal še* strelov na jako malem obsegu spremenila potrebo, da si vsak, ki p, Ulje v ino- pak človeka, ki je oglase na .{Jat-1 svojo ženo, kateri so vsi zadeli, zemstvo, priskrbi po» ii list. r>očim ameriška vlada ne zahteva odlno pisal in kateri ne razume na-|Mož je po storjenem zločinu ute- venskega vojaka privezali na križ in ga polivali z vodo, da ni mogel omedleti. Ta dejstva jc pribil Sušnik ter Nikolo Pašiča, s katerim je imel iv "Akumulatorju" pa meseca ju-dolgotrajno posvetovanje. Kakor bja. "Elektro" so zasnovali Da-se čuje, je ponudil Pašič Hribar-.vorin Štuciu. dr. Babnik in ravna-ju poslaniško mesto, ki se nanovo!tej Praprotnik. "Akululatorja'' kreira pri vladi republike na Re-|J»a ŠSucin, Pod-gornik. Domicelj jih z dokazi podprl. Vojni mini- Pašič hoče imeti na Reki spret- :n Mavril Meier. tvojih državljanov, da imajo potni lisi. Oni, kaKor tudi inozemci bo- šega jezika. Ko bi dLtičai znal' d«i našli ob prihodu v inozemska pristanišča, ca je {«otrebno imeti (brati tudi angleško, bi bil lahko take dokumente. Zdrožene države ne zahtevajo več dokumentov od videl, da so napake tudi rv r-gla-strani vseh onih. ki odhajajo, niti od Amerikaiwev, ki prihajajo, aa»-| -»h. kateri so pisani v angleškem ] .jk večina inozt-mskili držav, bo še vedno zahtevale vizirau potni list j jeziku, ki pa ne bi smele biti, ker cd onih. ki prihajajo iz Zdruaenih držav. j delal jih je Amerikanec. Da se v "Inozemci, prihajajoči v Združene države, morajo tudi nadalje dvorani večkrat pleše kot igra, biti preskrbljeni s potnim listom". jdopknika ne briga; naj pa vssta- • m » .novi dv^aiatični klub v tej nasel- Jugoalovanaki konzulat v Hew Yorkn izjavlja, da vsaka oseba, il)ini- 1» bo«o večkrat igre, ki potuj« v državo a H. 8„ mora imeti potni l»t, drugmea jim bo ^ kar nm ho tudi eela naselbina v hribe, katerih je veliko v tem kraju. Policija ga zasleduje. Jakoli Svelc. vhod v državo prepovedan. Slovenske novice. hvaležna. Seveda, psu lajati je prirojeno, tako tndi menda dotič-nemu dopisniku, ki ne pozna drugega. kar pa ni gotovo nič v korist naši naselbini. — Dalje piše .... j omenjeni dopisnik o neki prire- Ely, Mirni j Joliet, HL jditvi v naši dvorani, katero so pri- Dne :I0. marca je bil na katoli-' Vile Rojenice so se zglasile pri redili neki superintendenti in žu-škem pr»kr«pal£«hi v Ely pokopan družini Franka Senica na North oan. Vsako društvo in tudi naše Peter Žalec, kateri je umrl v umo-1 Broadway in v dar mu pustile je odvisno od svojih financ, da pa b treba re-ikwn, I*'Koči pri Triglavskih jezerih".jšiti po koncu vojne, rešena, je po- Na zadnjih sejmih na Čehoslo- Po kratkem odpočitku -te bo pačtstalo Giolittiju 'potrebno, Ui emrtnln: JOHN MOVEHN, 03« N. 2nd W. ttoloth. Dr. JOB. ?. G BAH EX, 843 E. Oblo SL, N. 8., Pltutrarfh, P*. MAX KERŽiSNIK, Baz 872. Bock Spring*. Wya MOHOR MLADIČ. 2003 8a. Lswndal* Ave, Chlcafo. DL FRANK fiKRABEG, 4822 Washington St., Denver, Colo. LEONARD SLABOr>NIK, Bos 480, Ely. Minn. OREUOR J. PORENTA Box 17«. Black Diamond. FRANK ZORICH. G217 SL Clair A re., Clevelind. 0. VALENTIN PIRC, 810 Meadow Are, Bocadale, Jotlet, UL PAULINE ERMENC, 038 — 3rd Street. La Salle. I1L JOSIP STEELE, 404 E. Meat Avenue. Pueblo. Cola ANTON CELAEC, 706 Market Street, WauHegan, DL ■- Jedootlno ara dno glasilo: /GLAS NARODA", r^- Vae Stvari, tikajoč® se nradnlb sadev kakor tndl denarne tro naj se poSlJtJo na sUrnega tajnika. Vse pritožbe naj m pošilja na predsednika porotnega odbora. Proteje sa »prejem novih Banov la bolnlfika spričevala naj se pošilja na vrtoovne^a *dravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota »e priporoča vsem Jugoslovanom ss obilen pristop. Kdor ftell postati član ta organlxadje, naj se cglaal tajnika bljlžnega druitva J. S. K. J. Za uatanorlter norih drniter se pa obrnite na gL tajnika. Noro druftvo se lahko v stanovi a 8. člani ali Sanicami. Iz urada glavnega tajnika J. S. L J. BODOČNOST J. S. K. J. Bodočnost J. S. K. J. je sedaj bolj razsvitljena kakor je bila kdaj poprej. Poleg dobre urejene finančne podlage, nam nudi naš Mladinski oddelek vse pogoje za nadaljni napredek in trajen obstoj. V pretečenih treh mesecih je premenilo 35 članov (ie) Mladinskega oddelka svojo zavarovalnino v odrasli oddelek To je jako lepo število za kratko dobo. Ti mladi člani pomladujejo našo Jednoto, zato se moramo zanje tembolj zanimati. Čim več imamo novih in mladih moči tembolj postajamo moeni. Druitva, oziroma stariši ali reditelji e'anov Mladinskega oddelka, bi morali paziti, da naredi vsak član Mladinskega oddslka prošnjo za v odrasli oddelek, še predno do-polne starost 10 let. Pravila Mladinskega oddelka določajo, ako član Mladinskega oddelka ne naredi prošnje za prestop v odrasli oddelek pred ali na svoj 16-letni rojstni dan, se ga ne sprejme v odrasli oddelek brez zdravniške preiskave. V Glasilu je že bilo sporočeno, bleti ter mu jo dala. Naslednjega jutra je bil otrok mrtev. Smrt je v obeh slučajih zakrivLa cisto navadna brezbrižnost V naslednjem,hočem navesti slučaj nekega mojega bolnika. Tomaž mu je bilo Ime, in ledice so ga bolele. Pa tudi v križu je imel bolečine. Jaz sera mu dal dve steklenici zdravil. Eno zdravilo bi mo-,ral piti, z drugim naj bi si pa mazal hrbet. Navodila so bila pisana I v slovenskem jeziku. Natančno sem mu povedal, kako je treba uporabljati zdravila. Žel je domov ter se pričel zdraviti. Namesto, da jb' se z zdravilom drgnil, ga je pil. Namesto, da bi drugo zdravilo I pil, se je drgnil žnjim. Mazilo je bilo precej pekoče, pa ga je vseeno zavžival. Izpil je celo steklenico. In naslednji teden je zopet prišel ter zahteval novo. Po natančni preiskavi sem dognal, da je napravil napako. Tomaž je bil lahko srečen, da mazilo ni bilo strupeno. Za svojo prvo dolžnost smatram bolnika natančno poučiti^ kako je treba uporabljati zdravila. Pa še to naj povem. Nobena ženska naj ne hodi s kako mlado deklico k zdravniku, da bi ji služila za tolmača. Zdravnik bi ji morda stavil kako vprašanje, ki bi za mlado deklico ne bilo primerno. In nazadnje tudi mladi ljudje ne znajo molčati. Po par dneh bi gotovo vsa naselbina vedela, kaj vam je. Isto je z mladimi fanti. Oe je le mogoče, naj bo bolnik sam pri zdravniku. Celo moža ni potreba poleg. Žena se ga mogoče ustraši ter noee povedati, kaj jo pravzaprav boli. Zdravnik pa mora vedeti vse, da dožene, kakšna bolezen je pravzaprav. Ker sem že ravno pri tem, naj omenim radovednost sosedov. Ko se vračam od kakega bolnika, me vstavljajo sosedje, posebno pa sosedin je ter hočejo m vsak način izvedeti vse podrobnosti bolezni. Taki ljudje me strašno razburjajo. To jih vendar nič ne briga. Pravi zdravnik za nobeno ceno ne izda ničesar. Ali bi šli k takemu zdravniku, ki bi po celem mestu pripovedoval o vaši bolezni. Najbr-že ne. Zakaj se pa potem zanimate za bolezni drugega? Kar izve zdravnik od svojega bolnika, je največja tajnost. Bolniki kličejo tedaj zdravnika, ko so bolni. Če vaš sosed pokliče zdravnika, veste, da je kdo v družini bolan in to naj vam popolnoma zadostuje. Dr. Joseph Grahek, 843 East Ohio Stret, N. S. Pittsburgh, Pa. Medsebojn o bratstvo. Dokler ni bila uveljavljena centralizacija pri J. S. K. J. so imela nekatera društva jako slabe čase. Blagajna je bila skoraj prazna, šievilo bolnikov se ja pa rajši večalo kot manjšalo, in tako je bilo društvo v neprestanih škripcih. Društva z velikim številom članstva so bila ponavadi na dobrem, ona z malim številom pa na slabem. Odpor proti centralizaciji je bil precejšen. Posebno velika dru-da so pravila Mladinskega oddelka nekoliko premenjena. Otroke se(*tva in društva z močno blagajno so nasprotovala, češ, vsak naj za namreč sprejema v o tresli oddelek brez zdravniške preiskave. zava-.se skrbi- Slednjič je bila v imenu pravega in resničnega bratstva ta rovati se pa za m < »reje samo za $500.00 posmrtnine in $1.00 dnevne j glavna ovira odstranjena. Sedaj izplačuje Jedrnata direktno podpo-bolniške podpore. Ako pa želijo višjo zavarovalnino, se morajo dati rc in sioer 12 sklada, v katerega prispevajo člani v obliki asesmen-zdravniško preiskati Medtem ko je mŠa dolžnost delovati r.a to, da pridobimo kolikor mogoče članov Mladinskega oddelka v odrasli oddelek, moramo pridobivati tudi mladino za Mladinski oddelek. Vršimo torej te dolžnosti in bodočnost bo tembolj zagotovljena. Pogoji za mladino so jako ugodni in asesment je dovolj nizek, tudi se ni za bati, da bi bil asesment v tem oddelku povišan, ker Mladinski oddelek je nadsol-venten. V Mladinski oddelek se sprejema samo otroke od članov in članic naše Jednote. Vsaka družina bi morala imeti zavarovane svoje droke v Mladinskem oddelku. Razlogi za to so: prvič, ker je za-vorovolnina poceni in ker je zavarovanje potrebno, drugič pa, da se v mladi bitje vcepi bratska ljubezen, da bodo pri volji ko dora-siejo, nadaljevati z našim započetim delom in kooperirati v medsebojno podporo. Bratje in -estre! Če delujemo dobro za bodočnost Jednote, delujemo obenem tudi za svojo bodočnost, kajti čimbolj je spopolnje-i.a organizacija te m večje podpore lahko deli svojim članom. Bratsko zavarovanje se je povspelo do viška, tako da nimamo nikdar preveč te zavarovalnine ali preveč društev. Seznanite Vaše prijatelje-nečlane s pravilima Jednote in z njenimi nepristranskimi načeli. Zagotovite lahko vsakega, ki pristopi, da mu ne bo žal, ako bo naš č!an, *e se bo ravnal po pravilih. Preteklost naše Jednote je bila v zvezi z težkoeami. Največja težkoča je bila izboljšati naše finain-no stanje in tago zagotoviti trd-r.o bodočnost. J. S. K. J. je bila prva izmed slovenskih podpornih crganizacij, ki je uveljavila **National Fraternal Congress*' lestvico. Vse druge so prišle pozneje. Ker je bila J. S. K. J. prva v tem oziru. je bila v začetku precej oškodovana. Nekateri člani so odstopali in pristopali drugam, ne vedoč da jih v drugih organizacijah tudi čaka starostna lestvica. Pozneje so se nekateri bivši člani povrnil, ko so sprevideli da so na pravi poti. Napredek se pokaže edino pri aktivnem delovanju, samo vpitje C napredku brez pravega delovanja ne hasne nič več kakor pena na vodi. Zato tembolj marljivo delujmo in agitirajmo za našo dobro bratsko organizacijo. Edino z aktivnim delovanjem bomo dosegli najlepše uspehe in zasigurali lepo bodočnost naši organizaciji, sebi ir svojim dragim. Joseph Pishler, gL tajnik. Iz urada vrhovnega zdrav nika J. S. K. J. VPRAŠANJE Veliko je ljudi, ki se ne brigajo za navodila, katera dobe od svojega zdravnika. Nekateri tudi ne znajo citati navodil na steklenicah in vsledtegs ne morejo pravilno zavživati zdravil. To govorim iz svoje lastne izkušnje. Gospa X. je bila jako nevarno bolna. Dobila je dve steklenici zdravil. Eno za notranjo, eno pa za zunanjo uporabo. Neke noči se ji je zdravstveno stanje jako poslabšalo. Obe steklenici sla bili na stolu poleg njene postelje. Hotela je nekoliko olajšati bolečine ter je segla po steklenici. Ne da bi pogledala na steklenico je izpil«. žlico zdravila, ki je bilo namenjeno za zunanjo uporabo. In ženska je bila eno uro kasneje mrtva. V nekem drugem slues j n je imela mati otroka na nočni orna- tablet. Otrok je ponoči zbolel. SegU je po ta- meh, 1996; 21156; 900; 34. tov potom svojega društva, Sempatam se pripeti pri kakem društvu, da ima par desetakov in morda tudi stotakov v blagajni. Kam s tem denarjem ? No, denar st že obrne semalitja toda poglavitna stvar je, da se ga obrne v pravi namen. Nekaj prinesejo veselice, pikniki in druge prireditve. S tem denarjem je treba modro gospodariti. Deželi se bližajo slabi časi. Slabe delavske razmere vsepovsod in še slabše obetajo biti. Veliko je članov z družinami, ki nimajo že po tedne ali mesece dela. Takim je treba pomagati, oziroma jim posoditi iz društvene blagajne toliko, d*. plačajo svoj asesment. Gledati je treba v prvi vrsti na to, da se pomaga resnično potrebnim. In če je enkrat tej stvari v polni meri zadoščeno, je pri marsikaterem društvu kak član, kateremu je podpora, potekla, pa je še vedno nesposoben za delo ter ne more skrbeti za družino. Tudi tak je vreden podpore, seveda, če je društvena blagajna trdna in če je večina Članov za to. Marsikatero društvo je že dobilo v zadnjem Času iz starega kraja prošnje za zvonove, narodne dome, orgije itd. V starem kraju mislijo, da se tukaj v ziatih dolarjih kopljemo, in vsled tega je Ame-rikanec pni na vrsti ko je treba pričeti s feht.irijo. V take namene naj ne gre nitf en dolar iz društvene blagajne. Društveni člani lahko privatno pomagajo, če že ravno hočejo, dočim je društvena blaprajna za vse kaj drugega namenjena. Medsebojno si iti na roke ter se medsebojno podpirati — to naj bo vaš vzor in vaša sveta naloga. Občina je veliko lažje brez orgelj in zvonov kot pa je brezposelni in boian član brez bolniške podpore. Urednik. Društvo iv. Alqj^ja, iter. 13. Bag^aley, Pa. j Zopet sprejeti: Frank Kolene, 1574; .">496; 1000 ; 32. Mari Ko-lenc, 85; 111/75; 500 ; 24. Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 15, Pueblo, Colo. Suspendirani: John Rudolf. 1866: 6371; 1000; 41. Anton Stra-žišear, 1876; 1176; 1000 ; 25. I Društvo Sv. Cirila in Metoda, št ev. 16. Johnstown, Pa. j Zopet sprejeti: Joseph Kovan, 1877; r»S82; 500: 29. John Klučar 86; 15864; 1500; 33. Antonija Omer/u, 65; 8576; 500; 41. Društvo sv. Alflgaija štev. 18, Sock Springs, Wjo. Pristopili: John Sever, 1S92; 21188; 350; 29. Mary Kntely, — 1905; 21174; 500; 16. Suspendirani: John Magrovac, 1883; 10516: 1500; 33. Frank Putz, 1876; 11527; 1000; 33. Prestopil k društvu sv. Alojzija, št. 127, Kenmore, Ohio, Antop Klančnik, 1883; 20674 ; 5000; 37. Društvo sv. Alojzija, štev. 19, Lorain, Ohio. Pristopila: Johanna Ursieh, 1905; 21176; 1000; 16. Društvo sv. Jožefa Štev. 20, Gilbert, Pristopili: Anthony W. Indihar, 189"»; 21178; 500; 27. Frank Rozman, 82; 21177; >00; 33. Suspendiran- Joseph Luzar, 1895; 17276; 1000; 18. Prestopila k društvu Sv. Ana. št. 133. Gilbert, Minn. Ana Kuš- lan, 1896; 19309; 500; 21. Društvo sv. Jurija, Štev. 22. So. Chicago, HI. Zovet sprejet: Pujo Naglich, 1S70; 12G78; 1000 ; 40. Društvo sv. Ime Jezus, štev. 25, Eveleth, Minn. Pristopil: Frank Shirok. 1902; £1127; 1000; 19. Suspendiran: John K ožja k, 1876; 106-0; 1000 ; 32. Društvo sv. Štefana* štev. 26, Pittsburgh, Pa. Suspendiran; Martin Dežel an. 1874; 19540; 1000 ; 35. Premenil zavarovalnino iz $50C na $ 1000 -Jacob Saver, 1887; 20148; 1000; 35. Društvo sv. Jožefa, štev. 29, Imperial, Pa. Pristopili: John Pagon, 1878; 21139; 1500 , 43. .John Mandel, 98; 21138; 1000 ; 32. Mike Hecmovich, 92; 21137: 1000 ; 29. Premenila zavarovalnino iz ^5C0 na $1000 Alice Sustersieh, 1888 10090; 1000 ; 33. Društvo sv. Jožefa, štev. 30, Chishoim, L— Pristopili: Rudoloh Kochevar, 1883; 12140; 240; 38. Anton Ifenigman, 1893; 21141; 1000 ; 28. Teresa Mehle, 1894; 21126; 1000: »» £t. Suspendirani: Pavel Levstek, 1875; 17S95; 1000 : 39. Louis Lev-stek. 190; 20817; 1000; 16. Zopet sprejet: Joseph Mihelcich, 1S70: 15943; 1000; 42. Droštvo Marija Zvezda, štev. 32, Black Diamond, Wash. Pristopili: Sam Zinter, 1879; 21125; 500 ; 42. Antonia Kravagna 82; 21124; 500; 39. Agnes Wieltehnig. 76: 21123: 250: 45. Suspendiran: Anton Kromar. 1834; 1S4S2; 1000 : 32. Zopet sprejet: Anton Maljevae, 1885: 1680.-; 1000; 28. Premenil zavarovalnino z $1000 na $250 Frank Kos, 1892; 14319 250; 23. Društvo sv. Barbare, štev. 33, Tretle, Pa Pristopili: John Kiren, 1881; 21179; .">00; 39. Ljudmila Kiren, 1S93; 21180; 500; 28. Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 35, Lloyd ell Pa. Pristopili: Josevh Arhar, 1895; 21190; 1000; 26. Joseph Franc-tieh. 1891; 21191; 1000: 30. Društvo sv. Alojzija, štev. 3d, Conem&ugh, Pa. Naznanila. Cleveland, Qhic. Vsem čianera in članicam društva -sv. Janraa Krstnika štev. 37 JSKJ. se naznanja, da se zagotovo vdeležite vsi brez izjeme društvene seje v nedeljo 17. aprila, ker na dnevnem redil imamo zelo važno toeko za r»«iti. namreč, koliko so bo naAe društvo zavezalo, da kupi delnie Slov. Xar. Doma, ki se mudi v kratkem postaviti in bo res narodna last. Zato vas še enkrat prosim, da se vsi vdeležite te seje, da ne bo pozneje kakega oporekanja, da se članstvu ni dalo vedeti, za kaj gre. Sedaj imate i čas, da izrazite svoje mišljenje, pozneje bo prepozno. Vaj* bratsko pozdravljam vaš tajnik Frank Zorieh. 6217 St. Clair Ave. Greensburgr, Pa. Opozarjam člane društva sv. Rešnjega Telesa št. 77 JSKJ.. da se se vdeležili po- Prestopila k društvu Napredek, št. 132, Euclid, Ohio, John Gor- greba in darovali vence, v szadnji še, 1875; 7481; 1000; 32. Frances Gorše, 1879: 9886; 500; 28. Društvo sv. Štefana, štev. 58, Bear Creek, Monk Suspendiran: Frank Oberstar, 1884; 18663 ; 500; 32. Društvo sv. Florijana, št. 64» So. Bang«, Mich. Suspendiran: Michael Muhvich. 1874; 12372: 1000 ; 35. Društvo Isus Prij. Malenih št 68, Monessen, Pa. Suspendiran: Martin Sivec, 1892; .18124; 1000; 22. (Nadaljevanje na 4. strani.) poadrav. Tebi pa, neporabljeni soprog. Ibodi lahka žemljica m «v miru počivaj ! Žalujoča ostala: Frances Malovič, soproga. P. O. Box 247, Helper, Utah. (HjAS NARODA, n. APR 1921 Premembe članov in članic za mesec-marc 1921. (Nadaljevanje s 3. strani) Društvo "Zvon", Hov. 70, Chicago, EL Žensko obleko je moda izpremenila v erotičen problem. Namen ženske modne obleke ni lepota harmonije, nego potenciranje ženskih Pristopili: Joseph Piber, 18^3; 211:20; 250; 37. Ivana Piber, 86; telesnih mikov. Nase opozarjati, demonstrirati, provoeirati in po-2' 119; llMJO; 3T> Joseph Gavich, 92; 21118; ">00; 29. jtenoirati svoje dražesti, — le na to misli modna ženska. Zbujati po- >nsp< ndiran: Knink Baskovieh, 1895; 19546; 100; 22. >zornost. zanimanje, in če "mogoče občudovanje želi vsaka ne preveč Društvo sv. j&neia Krstnika, iter. 71, Oottsiiaod, O. j stara ženska. ZopH sprejeti; Joseph Kosec, IkiSl ; 18996; 1500; 36. Frank J To ni očitek, nego je naravni produkt naravnega zakona. Že £ aim i<-h, M0; fc7>; 1000; 27. . j majhno punce hoče biti lepo. In obeša nase trakove, peresa, se češe Prestopil k drušiMi Napredek št. 132, Euclid, Ohio, Peter An- na vse mogoče načine ter natika najbolj smešne stvari. V tem oziru * l o I st- k, isti! lf»134; HK)0; 4 o. ii med divjakinjami in kulturnimi damami bistveno nobenega razloč Društvo av. Besnega Telesa, štev. 77, Greenaburg, Pa. j ka. Gre le za obliko. Nobena noče harmonije, ki se ji zdi pnsta in fi- Pristopili; Willia.'i Drame!. 19(M; 2118C; 500; 16. Marv Dramel,' listrska. Moda ur ravnost stremi za disharmonijo, za naglašanjem po-W7 ltll>7; 500; 4H. ^ssmeznih telesnih vrlin. Če teh vrlin ni, če jih narava ni dala sploh aH premalo, si jih ženska, divja ali kulturna, kmetiška iii mestna, isaredi umetno sama Eli jih vsaj izdatno poveča. Ideje leta 17£9. so zmrgale po vsem svetu in svobodomiselni revolucij on ar. ki je ubijal vse tradicije, je vsilil svetu tudi svojo uniformo. se predno ga je osvojil materijaino. Nenadoma kot izbruh objestne kaprice je prišla revolueijonarna moda ter je zagospodovala , povsod z neodoljivo vehemeneo. Kakor bi bu&knilo morje čez vse ev-iropsko kopno, je poplavila pariška moda vse Človeštvo. I Bevolueijonarna moda je pomenjala gospodstvo svobodnega dr- ljati in naskakati iz hleva nbeglo teletce. Iztreznjenje bo sledilo gotovo, čeprav morda še ne kmalu. V minulem predpustu je bilo v Ljubljani mnogo velikih plesov. Koliko jih je bilo manjših, neza- Jugoslavia irredenta. _ ,j=_ij i. ter otok Pag, 5. aprila okraja Ši-benik in Benkovac. 1. maja pa za-drski okraj. Itaijanska delegacija je te dni posetila Trogir, vodopad Gubavico na Zavarju in Omiš. Raznoterosti Društvo iv. Alojzija, štev. 78, S&lida, Golo. Suspendiran: Frank Brezo v ar, l*f>4; 18383: 1000 ; 34. Prestopil k d ruši vil >v. Jožefa, št. 21. «l>eijver, Colo., John Plut, lOOO; 17. Društvo sv. Andreja, štev. 84, Trinidad, Colo. Pristopili: Jot Smith, 19(M; 21144; 1000; 17. John Softieh, 1882; 21145; 1500} a9. John JSelak, 74; 2114*i; 250; 4C. Suspendiran: John llorxat. 189č»; 15G90; li»00; 17. Društvo sv. Jošefa, št 85, Aurora, Minn. Siisveiidir; n: Anton Snuj, 1895; 17455; 1000; 19. Jacob Snoj, žavljansts-a in padec fevdalstva. Nova forma življenja je zahtevala 87 10702; 1000 ; 21. Pretopila k društvu sv. Jožefa, št. 20. Gilbert. Minn., Matt Si mono vir h. 1^77; ls]j:;: 1000; 3*. Katherine Simonovich, 1691; — 20184 ; 1000 ; 28. Društvo sv. Alojaija, štev. 87, St. Louis, Mo. nove vsebine. Ker p;- je prišla prenaglo in ni bilo niti časa za iska- Umora je bilo obtoženih 5 italjan-skih vojakov, beleženih, ve le Bog. Mani j a ple-.ki so bili lani v oktobru obkolili sanja je divjala tudi po francoski gostilno v Bitežu. kjer se je vršil |revoluciji in divja zopet danes po ples, ukazali, da mora ples nehati. |vsem svetu. V Parizu ne preneha-■ m ko so ljudje prestrašeni bežali. ;jo letos plesati niti v postu. In zo-!je bil ustreljen domačin Benedi-pet prihajajo vesti o novih gle- čič. Obsojeni so bili t Eugenio Ula-daliških in plesnih toaletah, ki so^no in Gaetano Careione vsak na si jih izmislile šivilje umetnice 3 ltfta težke ječe. Fuzio. Adami j _ 'francoskega Babela. Te toalete i- in Tiscione pa vsak pogojno na majo namen prav nediskretno 2 leti zapora. Da se je izrekla ob- Pretep ** annajsM univerzi, akeentirati vse dražesti ženskega sodba pri razpravi pred vojaško j dunajski univerzi je došlo telesa,—pišejo francoski listi. — sodnijo v Gorici, za to je moralo j do zelo burnih prizorov. Socijali-|A originalne so vendarle: niso biti že dosti vzrokov. Slovenski stični dijaki so hoteli v mali uni-namreč sešite, nego le ovite in dra domačin je bil zopet žrtev divja-tverzitetni dvorani proslaviti spomin marčnih žrtev, pri čemer naj bi nastopili kot govorniki bivši državni tajnik dr. O. Bauer in profesorja dr. Hartmann in dr. Gruenberg. Dvorana je bila na-; tlačen op olna. Ko je hotel dr. nje, ni menda niti biiO originalne ktajdljivosti, je segla Parižanka, stoletja merodajna difctatorica v modnih vprašanjih, nazej v staro-klasično dobo — grško in rimsko. i Revolucija je imcia moč in odvažnost, razbiti stari svet in čez Pristopili: Anton Mrzljak. ls9C; 21151; 500 ; 25. Anton Nabr-(n°č ustvariti novega, modemi državljanski svet: odpadli so vsi oko-poj, M5; 21150 500; 26 Frank Kudelja, 9G; 2117; 500; 26. |v> države, cerkve, plemstva, privilegijev k človeštvo se je pomladi- Suspendirau : Niek Beba. 1>94; 19278; 500 ; 23. j-° pojeklilo. Da se to izrazi tudi zunanje, so se oblačili moški tako Druftvo sv. Jožefa, štev. 89, Oowanda, N. Y. so kazali čim močnejše mišice in ženske so po vzoru rafiniranili Premenila zavarovalnino iz $500 na ^1000 Jera Becon, 1881; Kimljank iz Nerpnove dobe razkrivale čim največ svoje lepote. — 3-1967; 10*10: 40 (Razkrivale niso le prsi in meč, hrbta in rok, nego tudi še druge čare Društva Orel, št. 90, New York, N. Y. jženskega telesa. Pravijo, da je živelo v tisti dobi v Parizu slučajno PrHopili: Frank Kontur, 1«!»!»: 2113; 500. 22. Frank Serdoch, ive<" h'nsk' km\ KO bile resnično klasično lepe. No večina pa je bila za-211 r Nose 1S77; 16193; .jOO; .35. Fsr-uces Odlazek. 1885; 19.50; 500^ 32. Društvo "Jugoslovan", štev. 104, Chicago, HI Odstopila: Paula Berger. 1887; 19089; 500; 30. Društvo av. Martina, štev. 105, Butte, Mont. Suspendiran: Jolm Frankovieh, 1889; 20286: 1000 ; 30. Drnštvo sv. Antona* štev. 108, Youngstowm, Ohio. Suspendirani: Anton Pisler. 1889; 10407 1891 ; 16135: 500; 23. Društvo Slovenec, štev. 114, Ely, Mina. Pristopila: Hilda Kochevar, lfK>4; 21135; 500; 16. Premenil zavarovalnino iz *250 na $1000 Matt Krebs, 1891; — 18919; 1000 ; 29. Društvo sv Jurija, št. 118, Cokedale, Colo. Pretopil-. Ivaji Rajkovich. 1893; 21115; 1000 ; 28. Drnitvo sv. Marija Čistega Spočetja, štev. 120, Sly, Minn. Pristopil«-: Katherine B. Grahek, 1895; 21153; 500 ; 25. Suspendirana: Frances Ferjancich, 1885; 18987; 1000; 32. Društvo sv. Frančiška, štev. 122, Homer City, Pa. Pristopili: Bernard Junci. 18M ; 21197; 1CKK); 40. Mar>- Gori-cban, lf>93; 21196; 1000; 28. Annie Me Kenica, 1904; 21198; 1000; sute prste in obročk v vsi realni, plastično vidni resničnosti, ženskam pa dekoltiranje zgoraj in dviganje krii spodaj kmalu, ni zadoščalo več. Zato so reducirale pojm obleke na košuljico, ki pa je morala biti čim ožja in čim pvozornejša. Parižanke so baje dosegle v tem pogledu umetnost biti docela oblečene, a obenem pravzaprav popolnoma gole. S tem so do-, segle le ideal tega, kar je bolj ali manj že odnekdaj namen vsaki j ženski modi. Svoboda, zmaga nad vsemi predsodki ali filistrozno^mi. prezir vseh dotlej veljrvnih bontonskih načel, grška naivna ljubezen do lepote, rimska vzvišenost nad beraškim asketstvom krščanstva, vse to je moralo biti izraženo v najsvobodnejši obleki. Elegantna Parižanka. — na pr. gospe Recnmier, Hamelin, Vis-conti. Tallien, Hainguerlot in druge — ie imela tazen biserov in zlatnine na sebi prozorne nogavice, namesto hlač svilen triko voltnaste •00; 19. Ivana Pisler, barve in podveze, preko tega le še košuljo, ki je visela na golih ra-jir-ah le na dveh ozkih m tenkih trakovih ter je puščala zgornjo polo-jvico života skoraj nepokrito. Ko so začele v vročem poletju Parižanke opuščati še nogavice in trikoo ter so se oblačile le še v muslinaste košulje skoraj prozorne tenčice ter so nosile na bosih nogah sandale, je bil vrhunec klasično&ti dosežen. Seveda so se mogle tako " oblačitile zarc? brezhibno krasne, 'najbogatejše in v družbi navplivnejše dame. Tekmovanje med nji-tmi se je gibalo le za enim ciljem: katera pokaže več izvrirne predrznosti, najklasičnejše naivnosti in lepote. Prirojeno žensko sramežljivost so smatrale za reakcij ona rno, za neinteligentno in naravnost nedostojno. Tako so nosile nekatere odprte rimljanske sandale ter na prstih nog in na gležr»;>h ter celo okoli kolen z demanti in biseri po- 16. Marv Kocijan. 1905: 21195; 1000; 16 Zovet sprejel: Matevž Frbanija. 1889; 20515; 1000 ; 31. Društvo sv. Alojzija, štev. 123, Ironton, Minn. Suspendiran: Loid^ Tomazich, 1881 ; 18810; 500 ; 36. Društvo "Danica", štev. 124, La BaDe, HL Pristopila: Ana Kuzmicz, l.sS5; 21116; 500, 35. Društvo "Soča", štev. 125, IseHn, Pa Suspendiran: Jov.'vli Tmsnik, 1882; 30655; 1000 ; 38. Društvo lt. Jožefa, štev. 12*. lfew Deny. Pa. Pristopili: Jakob Skofic, 1880; 21199; 500; 1. Marko Jurmano-vieh, 18117; 21200; 1000: 24. Suspendiran: Joseph Vadas. 1883; 19641; 500 ; 37. Društva "Slovenski bratje" štev. 130, De Pne, 111. Suspendiran: Andrew Gerlovich. 1874; 20627 ; 350 ; 46. Društvo Napredek, št. 132, Euclid, Ohio. Preprostejše ljudstvo je seveda le v glavnih potezah sledilo re-; volucijonarni modi. saj za ekstravagantnosti visokih in težko denarnih dam ni imelo niti časa, niti sredstev, nit lepote. Pač pa so — ka-;kor vselej in povsod — posnemale najuglednejša dame vsi ženski iz-vržki, tako da so bile najboljše in najslabše ženske enako oblečene. Razločka v moralnem oziru med njimi itak ni biio nobenega. Modne 1 kraljice pa so bile vendarle brez izjeme le najvišje zastopnice takratne francoske bnržnarije, žene in metrese fahrikantov, vojnih dobičkarjev, armadnih dobaviteljev, generalov, ministrov i. dr. t Ko je zasedel francoski prestol [prav hitro sledile Nemkam oziro-tNapoleon, so morale na njegov u- ma Francozinjam. Saj v modi ni-kaz nositi dame zopet tudi spod-i so Ljubljančanke — po teh pa o-|njo obleko.. Vendar niti Napol'e-jstale Slovenke — nikdar daleč za-on revolucijenarne dobe v bistvu ostajale za ženami "du monde". »a}Hbu<.a, at. x«M, xiuluu, v/uiU. I . . , . * , Pristopili: Frank Andolšek, 1904 ; 2114 ; 500; 17 John Bolden,-m Tudi napoleomzmu, Že Valvasor pripoveduje v XI. 3<99 21148- r>00- 2° P®*5 rreba moči in mišic knjigi: — V obliki se nosijo Lju- _ ' _ - ___ _____ » tr V a lr o lrni* nn n inm o L>1 m ' Vilionoen lr a 4n !r yl «-J«/v li.1« /v Društvo Sv. Ana, št. 333, Gilbert, Minn jprav tako, kakor po njem zaklju- bijančanke tako dostojno, lično in Pristopili: Božali ja Ambr^h.' 1888 - 21181- 1000*33 Marv Ba- ^ui mAronui nadaljevani perijo- čisto, da ne zaostajajo niti za mero veha n, 94: 21194: lOOO; 27. Marv Musieh, 89; 21182; 1000; 31. — If J? ^ P-°_Nem?lL Jrani-es Kternislta. 21183; 1000 ; 43. s9; 21149;1000: 32. Katherbie Vranesich, 78; *k1ih. T0^! J!ikdfr . moreta Plemiči hodijo oblečeni po nems- izhajati, zakaj cele industrije bi ko ali po francosko, v čemer jih — ;morale propasti v istem hipu, ko posnemajo tudi hčere in žene naj- OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke snaiijo-.!^ p0sta!f f1?** ^metne. odličnejših meščanov. In ker je i letn roistVA. ^r+if^n*^ it^iiv« tretja zavarovalno /jmaf?0Vlt0st kapricijoznega zen- ženskam ljubezen do razkošja ne- Piahler al tajnik sn"a °nigi člani, o- Vsak zna oziroma bi moral vedeti, koti, podveze, frizure, nojeva pe- P° pariških in dunajskih vzorih glejte si pravila, če se takim kri- da mora plačati in poravnan svoj resa ali široki trakovi v laseh. modelih. Gole prsi, goli hrbti, viea godi. V tem slučaju je nje- mesečni ase>*ment do 25ga v me- pompadurje . . . vse, vse so po«- roke, eela. obleka pravzaprav gova krivda. Izgovora, saj zdrav- nik ve, kdaj sem zbolel, se ne more vpofetevati. Obenem -opozarjam vse zunanje člane, če še kateri nima zdravni- seeu. Lahko se pripeti slučaj, da, nemale ženske po^parilkih damah pičla košnlja, — skratka moda iz ko pridete, tajiwka ni na domu. * "pfazoro pokritih golotah" vour revolncijonarne dobe, toalete či-Lahko se tudi pripeti, da abotžš faire naitre des desirs. — . sto po vzoru — a žal brez sika ali celo pozabiš in ti nimaš plača ) In kar nič ne dvomimo, da so f1^6® 111 iepote nekdanjih — nega ase* men ta ne pri društvu in tudi takratne ljubljanske dame "mervelieuses" se vračajo i znova ške kartice, naj se ogla«i (pismeno' tudi ne pri Jedneti. Nastfednji danl^-—- ter razb^rjajo baje le filistre in pri tajniku društva, kjer jo lahko'tajnik izpolni mesečni a«esme»t in'pristopli član ali članica -plača le ~ ®1Tstri'is^e !kofe- ZePet ^^ de ti si suspendiran ter nisi onravi- _ „ ^ revolucije, zopet se svet dobi in si jo naj dobro hrani. Ako t' 51nn sam kaj zakrivi, zvrne pona-'č vadi vso krivdo na tajnika. Z bratskim pozdravom Martin Jurkas, tajniki suspendiran ter nisi opravi- redno mesečnino, čen do podpore za 30 dni. Med zavaruje. Ali se tem časom se za kolikor se raduje svobode: oboje pa mora « „ , . . . .... ie roja^om ,ze kajpada zopet najti izraza v žen- - ka I- ' xaKa priURa, «da se ravaroje- ski obieki, _ Tako se ponavlja Bntte, Mont Tem potom opozarjam in ol> provum člane društva Obenem X#ristop za vam novo čalT^rJ'"^' Kd° ? S,T,?a;i a!i vedno isto v sWfiS Si ELr^^i fa K vsemu prihajajo še današnji k sejam mplačaj. da se ne bratje in sestre, ko pre« t ate te&^'no^ ^ivj^ki bos kesal ali pa krrvU tajnika.------- J —• - - današnji — ,__, stridiovito vrvice, povejte o tem prijatelju, svobodni in pravzaprav neverjet-da je sosedu m enanen, kako priliko to nesramni. Človeštvo, stoletja k dru- »udi gori imenovano drnitvo. znova uklenj>li tribuno. Šipe so venov in našo zahtevo, da se Ju- P°ltale drobn<- Ko Je PrišIa na P° moč policija, da napravi red, so na cijonalisti tudi njo napadli s pa- goslovenom v Italiji omogoči svoboden in nemoten razvoj v nacio- v. . , . inalnem. kulturnem in ekonom-.Hcami. Bila je namreč brez vsake-coskim moštvom ne vlada enotlu- , , , T_ , , ... . '„. xr„ ______. .. šnost, kajti francoski listi kar mr- skfm Kadar ~pade Ua?J°"a gole od inser.itov, ki priporočajo If11"' b<> ^ V Ju»oslavlJl ^^ od^varfb s kl1" različne pomade in tekočine za|bre^a s0seda- se skoro izvrži f'J: so 'mperijalisti, ki so huj- lpohie prsi". Iz tega sledi, da ie Evakuacija (umaknenje). Za Lo- skali na vojno!" 4 « - -Pomladanski večer je.. "D? ne. h i vpisala nikoli več nič lepega taka mehka roka!" Od tedaj so mi še dražji taki Ali ljubite pomladanske veče-Pondadauski večeri, tiki in skrivnim ob akne. V daljavi gori re? Kake ljubite! Ali tihe in mir-'110^*". kakor je tiho in skrivnost - nov Kriza v sovjetski Rusiji. V Rusiji ima sovjetska vlada Sapnikov sindikalizem odstra- .1 gorami nebo v kr^avordeecm ne, kakor je tiho m mirno v duii'»o v duši novorojenega otroka.»f°pet. \ežk<> krii0" K*P?tflistieno nastoPiI Lenin odločno pro- /aru; sobice *e je pogrezjiilo ir za novorojenega otroka! — Glejte, ^ dražji mi, ker mi je prišlo »šopu* ™e*a sveta vriska in se ti mdustrijelm militarizaciji Troc-vrliove; *enee legajo na doline in take pomladanske večere ljubim njih -veliko spoznanje, in sem1^''' ^ na"aja na gore, i^oatc m gostejie, teiine iskreno tudi jaz... m tenmejie. | \ povejte, prosim. zakaj jih lju- Mir plava nad vasjo, in jo boža bite? Ali vsa opominjajo morebiti i mehko roko. Po krajini vlada kako ste stali ob takem t litina Kakor v sovjet- koga. Večina komunistov je ne-storil ob njem nov veli korak ska Pred propadom, dvomno za Lenina. Toda prepir k daljnemu cilju I Komunistične agenture pa poro- med obema diktatorjema je vedel • ^ • jčajo, o stvari kakor bi bila le ma- do ostrih razprav v strankinem Ali ljubite pomladanske veče- leokostna, upor par sto mornar-(časopisju in zborovanjih ter je kakor v cerkvi po službi dragi at bitjem ob mlinu za me-'re? *n kake ljubite! Nemirne mo-jiev* 140 naščuvali tuji en- zrahljal železno disciplino stran-i /ji ko utihnejo orgle in odidejo stoiu, za vasjo? Molčalo je vse na-'rebiti in viharne, ko ječi v strahu!tcntni agenti. Popolnoma ne mo-jke in znatno opogumil ne^ado-\si molile i... M*lo poprej je šlo|0k0li in je sanjarilo, molčal in 'bolesti vsa priroda, ko stokajo'r«no verovati ne tej ne oni ve- voljneže med delavstvom, pod oknom luimo dekle. S P«U» n}aril je celo ndin. Počivala so ko- šume stoletne, in padajo drevesa fsti. Sovjetska vlada ima oblast; Zaradi zmanjšanja krušne raci-je sla ill j.* pela mehko, otožnohesa. kakor ob največjem prazni-P0*1 neusmiljeno roko viharjevo, trdno v svojih rokah, ker se opi- je so nastale stavke, najprej v večeru z p* sci t e lc še p« mod i A izgubili so se zvoki, drh- fcu v p _ , . 'i „ ne I,,ore sovjetska vlada Ooo t .lie Tlim mislim, ko jejbolj modre njene oči, ne še bolj moči. Čudite se še danes, kako da dobavili žita, ker so se razdelili • ■/račje polno balzama in polno, lovite ? __j ni izkrvavelo popolnoma, kako da nežnih sanj. N« lah ko se zibljejo! 4 ]zmi tt.. ; ----'še živi in ni omagalo in umrlo ob A kaj mar to vam? Kaj vam mar ves svet? — Ob tihem pomla-lonfm v'harnem večeru stojite z dragim'^e^enL bitjein za molčečim in sanjajoč i m pomladanskem skoz odprto okno k nam v sobo,; at neslišnimi koraki prihajajo k Rimskem našim srcem in jih božsjo mehko in nežno in nam hude stotero lepih misli, stotero ljubih sanj. — Ljubite take večere? In ljubite one večere, ki so nfr! Aonfclo... Saj pomnite še' V Hej. divjala je saeiu čudovitega vonja vijolio«*-^ yaju je zadela vsaka teh le 'burja in vam je sekala rane in ga 1 Oin V t in v»e stvarstvo m vaše srce čudovitih zvokih slavčevih? ni Jasno je, da sovjetska vlada potem ne more preskrbovati žita, i.jih ,-hak *pev de k I ičji, ki v«, > VHtavil kok>. Bog ve, o čem pač njajjo velikih viharjev in hojev, kiWiirevoluerjonarci pa hočejo iz-^pala najodločneje Tovaraa kjer d.hl. v doni se dolgo kakor tih od- sanjariA nemara niti ni v iuli> divjali ob njih v vaših dušah l\nhiti s voje ramenc, na katere na-jso je poj. vil upor je zaprla, de- so hodili od tovarne do po 2000 do 3000, in zaustavitev obratov. Ti nemiri so pričeli 2. februarja najprej v delavskih delih Petrogra-da, pozneje dne 25. pa tudi v notranjem mestu. Tndi del vojaštva veliki kmetijski obrati kmetom, ji-i bil zanesljiv, ki ne čutijo potrebe, da bi pride-; To gibanje se je raztegnilo na 1 ovali žita za prodajo, "vsaj jim ni jKronstadt. Turn so se uprli mor-treba plačevati ne davkov ne na- narji. Na čelo gibanja je stopil I Zavoljo viharjev in bojev so jemnine in slabega denarja ne po- general Koslovski, ki je hitro na- * I' ......C (stot- Po- dieo, da kmetje še manj pridelu-jstal je general, bil nekaj časa pojejo in postajajo bolj nezadovolj- veljnik Petregrad. Sedaj se mu je zdela ugodna prilika, da izrabi nezadovoljnost delavstva in mor-uboge kraje in severna mesta sjnarjev, se postavi na čelo ter pobrano ter mora zaraditega zmanj- stane opirajoč se nanje, Bonapar-ševati krušne racije. Delavstvo te ruske revolucije. Stvar je pa strad^ njega nezadovoljnost je menda ponesrečila. Sovjetski vla-naperjena proti sovjetski birokra-jcii se je posrečilo poslati v Petro-eiji, češ. da je ta kriva vsega zla.ijrrad zanesljive čete; in tudi pe-Mezadovcljnost pa pod diktaturo trograjski delavci, če so še tako vas ljubun še z',ne more dobiti legalnega izraza, nezadovoljni-, se ne bodo dali zlo-ker ni ne tiskovne, ne društvene, rabi jati cd vojaškega usurpatorja. ne zborovalue svobode, marveč so i Domnevati smemo, da so sovjet-postali tudi sovjeti, v katerih je ski vladi posreči, da se ubrani te-izpočetka sicer odločevala volja'mu bonapartLstičnemu napadu, delavstva, ki je pa tekom vojne Napravila bo konec s Koslovskim prišla ob vpliv, prava birokracija, prav tako kakor ga je napravila ki delajo popolnoma nekontroli- z Deuikinom, Kolčakom, Judeni-rani. kakor se jim zdi. |čem. Toda z zmago nad uporniki Nezadovoljnost je nastala nzj- kriza še ne bo rešena. Zakaj pravi prej med boljševiki. Voditelj ko-j vzrok krize je liasprotstvo med vinarske zvezs Šlapnikov ji je bil .diktaturo birokracije, ki pravi, na čelu. Naplavil je program, ki;da vlada v imenu proletarijata, in bi bil popolnoma odpravil sovjet-^med proletarijatom samim, ki se sko birokracijo v celotnem gospo- teJ diktaturi pira. In to nasprotje darstvu ter je zahteval, da se u- se da odpraviti le, če se ruski viad- popolnoma spremeni, je bila potreba vojne; , , . " '»J« J*- . min«! .v.. 'v | večere ljulnte, ko drhti pjh m vendar :.utena in vas je pripogibala k tlom, a zma v/duh in s.ma zemlja in nebo|umevana y sree se ,Tisala vsa. galei ste izšli iz boja vendarle... ka, globoko, neizbrisno. In vsak t Ali so dragi taki večeri tudi pogled je našel skrivno pot do sr-W te večere seiu ljubil tudi (>a ^ yi[sDll y ^ in| Ob viharnem pomladanskem Ja/. nekdaj - Večere polne nuru jzra/ito In smehljaj ^ je večeru sva si stala naprpti. Po- ju skrivnostne -----------— ne božajo<*'ega >.anj, večsre polne vijolii nja jn spevov slavčkovih. tišine, večere pol-j dotaknil srea >m ga je f>ohožal slavijala sva se. balzama in tajnih'|nehko in nežn0 trepetalo je in' "Odpusftite mi vse..." liie vijoličnega vo-)je zadrhtela nomirno in valovito,« vam na-i odpustim? — Da V Go_ kakor w ne bi moglo umiriti v ve-!ste me Uubili ? Saj sem ljubila večer — saj tudi jaz vas in H sem hodil, da sem poslušal v U vp- Cudorit .iivni okolici goriški pesmi slavč-J])0mnite ^t "ivsem srcem in z vso dušo. In rada In ona bela mala roka — kako ^ bil* Va5a do groba 111 le vaša> mehko se je oklepala vaše in kako! *'" toplo! Toplota njena je lila v va-l Zakl,la Sl ^ <«i m ni izgovo- kov, drhteče hre- v ljubeziu ni v peiletiju . . . \v te večere sem ljubil morebiti z isto, morebiti z močnejšo ljubeznijo, kakor jih ljubite vi.— In tako mehko mi je bilo ob teh večerih, in tako poLno odpovedi je bilo moje srce ob takih večerih, da mi je prihajala cestokrat misel: Prijetno je bilo leči ob takem večeru iu v miru in s&njavo- sti takega večera zasnuti v veke... • • • ' Lahko bi se umrlo ob tdh čudovitih pomladanskih večerih. A v to tiho misel nam še žile, k srcu noter s? je zlivala, da vam je bilo vroče ob mlačnem večeru... Saj pomnite še, onih mehkih pritiskov nehke roke? Molče sta stopala ob potoku. Molčal je mlin. molčal je gozd nad mlinom. Le bele breze ob robu lesovem so zadrhtele včasih in brez rila. "Povejte, prosim." '4... ko bi bilo mogoče greha.'' Povesil sem glavo. V srcu mi je divjal vihar, hujši kakor oni tam zunaj... Vzemi, saj je tvoja..." *4 Ne, nikoli! Ali jo ljubiš tako !'' so stresle veje nalahko in za treBoS> zdaJ ^ ^ moči!..." nutek. Kakor bi se hotele predra- "Da> to Je> ^ &to*1 med nama : miti iz težkega sna, a se niso mo- £reh * * 1,1 ker ne maram 111 ne gle. Zasnule «o spet in so stalevaše čiste in svete erova zdravila vidr/ujejo zdr.ivje v drunnjh. . p" ■ /io.-*iiuir wn JJ1 »u -si-aitr - — ... -nT ..nanat ^•^.mirno kakor začarane, okameneleJ^1 ne lastne duše' morata »ajmi,prava ^roci strokovnim orgamza- J" aParat . še. •Dn-jir i____ __. -. , . i . 'noti daleč narazen___" Icijam. S svojim programom je pa 1'iKtatura j druua jasnejša: "Ne bo še, pri-]v w je zavzdihnUo zdajzdaj —'Poti daIe£ narazen* - P'^la res, teo-a nLste slišali- Zaglab-t Bo& vihar bil to ^ b°j! Vi"'Y komunistični stranki propadel, vedno povsod je bila vojna, ki fljali štete globoko v tihesvojedel sem niene m bolečine ker mu je Troeki nasprotoval, vedla do teroristične diktatu- voril minit iu v mehke dražestne sanie stoterih ran seui «util v srcu- Ueš, da je treba samo rusko gospo- **t, vedno in povsod pa je bila ne- »•mi' _ ' J *l '> U~------- K..1.:__ T>-------: i , ... . , . mrmrxZa .".im on nnvi-nil mtr To. jatelj! iVdgo življenje je me teboj..." ♦ >b takem večeru sem govoril' J^j m y Ulejlke ^ražestne sanje. slOTerin rau sem cutu v srcu* iCeš, da je tretji, samo rusko gospo- nekdaj dragemu bitju e tajui Pr^lesteI1 večer — saj pomnite' "Ker vas ljubim... Bog a vami darstvo spraviti v red, železnice mogoča, čim se je povrnil mir. Ta- slutnji, da bo kratko moje življe-jna vaših potih!" jn industrijo pa militarizirati ter ko je obstajala v francoski veliki nje, in da ležem mlad v grob. Oro- .........__=1 V viharni in Šumni pomladan- zaposleno delavstvo posta\-iti podrev<^uciji tereristična diktatura, t Kaj ne, te večere ljubite, dragi ski noči sem se vračal k domu. n , |Kaka je bila ta »pot — ne vpi>a-^ jšajte, prijalji. Če ste hodili kdaj sile so se ji oet, ij roka ji je drh-. , i .. . i so vam? — tela, ko je sliHiula mojo. I •Ne. ne... Dolgo življenje je' Dra«i 80 tudi meni-še (pred vami, in mnogo l«pega,mi nekd*j zavoljo lepih »spo-j^ stvarite ie..." jminov, ki je bila popisana ž njimi! ^ Prišli so uilačni in mehki po- m°ja A n«?koč sem sedel v| mlad an ski dnevi, in ležal sem bo- ~ zunaj pa je bil- lan. Bolan sem bil in zapečen... pomladanski večer.; > t J ^ V molčeči samoti sem se zamLsld1 >oa veste' ««Jta jo taka pot... in sem si ar ljubim zdaj take ve- Videl sem jo vso popisano ker ** dra^ ^ mehkimi in lepimi besedami, ugo-!0111 m težkl pomladanski neomejeno diktaturo in s tem dvigniti intenzivnost in produktivnost dela. S tem se bo omogočila minov, ki je bila popisana ž njimiiSami take ^ koLste f** v zadostna zamena industrijskih svetu vse, kar je bilo do tedaj !pridelkov pri kmetih za žito. Za- ,drago vašem« srcu, iu ste se od- radh a se mora avt0nomija stro- meuKimi in lepimi beseaanu, ugo-, ^ ' . ^ J zopet povzročiti nezadovoljnost teboj, jmHjatelj... " ^In doHti lepega stvarite še." Ležal scnn bolan na smrt in čutil seat, da sem žrtvoval mlado življenje za ono lepo, ki sem ga stvaril do tedaj. Vzel sem ga lastni duši in sem ga dajal tujim dušam. In kaj sem imel od te žrtve? Na smrt bolan semležal v čudovitih pomladanskih dneh. — Kaj sem imel od svoje žrtve? Nemirno srce, češ. morebiti sem pohujševal k da jč ista in sveta srca. — Kaj sem imel od svoje žrtve? Osamljen sem umiral m zapuščen — ah, saj je bilo vedno samotno na mojih potih, kako naj ne bi bilo ob smrtni urit In ob tihstn pomladaimkem večeru sem obrnil oko nazaj v prežite dni. In v»e moje življenje se sadu brezvestno čez 'oao, kar naju je ločilo, čez greh, "Dolgo življenje je še pred va lili." Vedel sem, da je bolezen ^ smrtno nevarna, in čutil sem, kaka zmota so bile heeade, ki jih je narekovala ljubeeen. Prevara je '"la d.Vrm si j.ih g"voril Proti Prepovedanemu ko mojo dušo so se vpisale vea--c darle: neizgovorjene sem jih ču-^ nisem P0«^11 dvoic duš. til. slišal, videl, unwl... InA'daui'v "Bog z vami na vaših portih! topli pogledi so bdi vpisani v mo- mi j« drag še spomin na koga, jo dušo; jasno so se vtisnili v njo'nii Je gotovo na vas, na vse sveto in globoko, kakor za vso večnost.!"1 čisto. In vem, tudi vam je drag Vsa je drhtela še nemirna moja spomin name—" duša od nežnih pritiskov male ro-j Res, neskončno drag in ljub mi ke ob tihih, mirnih nekdanjih po- je oni viharni šumni pomladan-mladanskih večerih. Kipela je še ski večer, ko sem premagal sam vsa od lahkega božanja svilenih sebe in sem se odrekel vsemu in las, ki so mi božale liee ob tihih in sem pretrgal zadnje vezi. kovne organizacije, ki ovirajo to neomejeno diktaturo, odpraviti. Strokovne zaupnike naj imenuje oblast. Taka diktatura je morala lepih pomladanskih večerih. Vznemirila se mi je duša ob tem in mi In zdaj ? Kaj zdaj, ko živim po- je vzkipela. Radostno vznemirje- Vsem samoten samotne pomladan na je ostala sem do tega tihega Bke večere? pomladanskega večera... j ^ ^n. Vedna Z dolgim, zamišljenim po^le- 0tožno«t vam zrekoči, trpek plač dom sem pogledal v dušo, vso po- je vaš smeh, in vedna žalost pla-pisano s timi lepimi spomini. In ka menda v vašem sreu." mi je zazdelo neizrecno majhno.^10 mi J« teiko ^ ^^ ^ Molčal sem ob tem mehkem oei-neznatno iu slabo. Nič nisem bil ponosen na vse ono, kar sem stva-ril k njem, in nič tolažile nisem črpal iz vsega onega. "Kakor izgubljeno..." Bridko je bile to opoananje in organiziranim lavstvom. Zavaditega je, ko je bil _ ^pe1.rai jf leglo tesno, kakor tajliu ^^ agtec in nkem ^ se nikoli ne do tedaj ob takih ti- odgovoriti. hih in aanjavih večerih. I . _ VT . J I A vam povem: Ne varajte se, Kaj mi hoče to? — Brez po- prij^^ij ^ smejem « vamL 1 «■ TN3/V nmA* IrrMBM^ i * ' . - -- . _ _ mena vse, brez korist L' me nihče kakor Vsevidni, ne tožim nikomur kakor vsevednemu. Kaj komu mar... saj se smejem z vami! In otožnost v mojih očeh ? Ne motite se, bratje! Ne zro tako zamišljeno, ker hrepene po svetu in njegovi sreči. Ne! Saj sem jo imel ob sebi — korak še, iztegnil bi roko in imel bi vse. A onega pomladanskega večera sem se odrekel vsemu in sem krenil na novo pot. Ni lahka ta pot, priznavam. Le poglejte tja nazaj nanjo — ob vsakem koraku križ, ki sem križal na njem svoje srce in njegove že- Ije in njegovo hrepenenje___ In če pogledam naprej, vem: križ ob vsakem koraku. — A tudi zavoljo tega ne zro tako zamišljeno moje oči. Zamišljeno zro, zato zamišljeno, ker zro s hrepenenjem .po daljnem cilju. In bojim se venomer, da ga izgrešim morebiti še. Bojim se neprestano, da mi zaide noga še kdaj na port, ki se je odpirala dokler je trajala koalicijska vojna ; po sklepu miru se je zrušila. Tudi v Rusiji se je mogla obdržati diktatura sovjetske birokracije, ker je zahtevala vojna z entento in z najetimi protirevolueijonar-nimi generali najtesnejšo združitev vseh sil. Ko nastane mir, se ruski delavec in kmet ne bosta "dala vladati cd neomejene in nekontrolirane birokracije. Kriza sovjetske republike in kriza revolucije. Toda je pa kriza vladajočega sistema, ki ga je rodila vojna in je bil za vojno prirejen, pa se sedaj, ko Rusijo od zunaj nihče ne ogroža, mora spremeniti i7. teroristične diktature birokracije v demokratično samovlado delavskih in kmetiških množic. i V mojem srcu, ru___A kaj komn.pred menoj ob onem »m jam%o kakor še ni- mar moje meet Kaj komu mar, ie lepo obenem. Bridko, ker mi je koli ne do tedaj. In posegel sem mi pride včasih, če ae ne morem porušilo mnogo, kar sem cenil tedaj. Lepo. ker je bil prvi veliki korak k daljnemu cilju. Zavoljo tega spoznanja so pomladanskem večeru: me pač k sreči, a k sreči kratki in s trdo in močno roko med lepe in premagovati vee, 4e mi teži srce,fnestalni, odtujila pa bi me daleč mehke spomine in aem jih izbrisal da ne morem noaiti vee! Kaj ko- in morebiti za veke mojemu veli- vse do zadnjega. Izbrisal sem i mu mar, de nasloni« kdaj vrodojkemu eilju... Bojim se vedno, one najsledaje in najlepše, ki mi glavo sredi dela nasašso in sopUr **to mi ar6 odi tako zamišljeno in no. Motit* zame i pomladanski večeri. I jih je vpisala v dušo najdražja mi kam 1 * a ■ Iroka. tfenof Kaj komu marf — Ne vadi viharnem vodila bi bratje. koine Motni mo nnocoknt neprenesljlve. Pokilejo s« v obliki pordel«k« kole. mohurjev. izteklin la kar ]t ujntphjttnejle — ti luki ne-Wiiiifciiai arfaa. dnlljo la povzročajo po-koto MDzaeijo, ki primera bolnika, da m snikt u prizadetih masti, kar j« pa ie »khfct N« trpita tega. Potlailtas« , Severa's (prej* 8«wuw Mazilo za kožo) -»"iti-Uril« za srbafo in vneto koio ia kmalo boste dosegli zaleljeno odpomoC. To mazilo Tiiva zaupanje pri tisočih ljudeh, ki so ga poskusili proti srbečni kotni bolezni različne vrste. Ti so iznajli t njem izvrstn« uspeh* — tako boste Izoaill tudi tL Na prodaj pri vsili dobrih lekarjUi. Cena S0c. VV. T SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Rad bi izvedel, kje se nahaja MARIJAN VLAH. Pred enim letom se je nahajal v Wampum. Pa., zdaj pa ne vem. kje je. Prosim cenjene rojake žirom Amerike, če kdo ve za njt»jr,,v naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali pa če sam eita ta oglas, da se takoj javi svojemu prijatelju: Ignace Lipič, 15ox 1^2. West \Yinfield. Pa. (14-15—t) Dražavno pravni položaj Vzhodne Galicije. V Parizu zborujoči svet Zvezo narodov je preciziral državno-pravni položaj Vzhodne Galicije in določil: 1. Določbe mirovne pogodbe o pravicah narodnostnih manjšin na Poljskem se ne morejo uveljaviti na teritoriju Vzhodne Galicije, ker leži Vzhodna Galicija izven mej Poljske. 2. Določbe o izvrševanju mandatov in kontrole Zveze narodov nad mandatarji se v Vzhodni Galiciji ne morejo izvrševati, ker Poljska ni bila z nobenim mandatom poverjena, da uvede v tej deželi svojo upravo. Ji. Oljska je zaea liad bi izvedel, kje se nahaja Jl~-"KIJ RODK, doma iz Predgrada. občina Stari trg pri Črnomlju ali pri Kočevju. Ako kateri rojakov ve za zgoraj imenovanega, prosim, naj mi naznani njegov naslov, ako pa sam čita te vrstice, naj se mi sam oglasi, ker mu imam sporočiti zelo važne reči od njegovega očeta v stari domovini. Že vnaprej so zahvaljujem vsakemu, kdor mi naznani njegov naslov. — Paul Bižal, :J12 West Spruce St.. Chishohn, Minn. (13-14—4) veznikov). [eera prežalostno vt«oleg mene prav tako Poljska nima pravice žalujočega soproga in 4 nedorastna tem ozemlju rekrutirati niti lih otrok .e enega brata v Cleve-kasirati zakonov, ki so bili tu v landu, Ohio; en brat je umrl lani veljavi do poljske zasedbe, ne marca v Clevelandu, Ohio. PS>-sme razpuščati oblasti ali vzpo- greb se je vršil olj veliki vdeležbi stavi jati nove. ne snie premeščati prijateljev in znancev 16. marca uradnike na poljsko ozemlje, ne''»b pol 10. uri s črno sv. mašo, ka-sme dohodkov .iz Vzhodne Galiei-jtero je opravil naš domači župnik je vporabljati za potrebe poljske Rev. Ambrož Kopitan. države in ne sme državljane' Dolžnost me veže, da se na tem Vzhodne Galicije klicati na odgo-Jmestu najsreneje zahvalim vsem vornost, ako le-ti kršijo držav-,darovalcem krasnih vencev. Prav Ijansko pravo Pol.iske. lepo se zahvaljujem vsem člani- Potemtakem ima Vzhodna Ga- cam Marijinega oltarnega dru-licija odslej svojo legalno (po-'štva, ki so jo spremile s svečami stavno) podlago in Poljska ne j OA —, - m PLCŠ6 V V«BH GRAMOFONE VICTOR KAVDiSfK, 331 Greets St., C0NEMAU6U, F = VOJNA. DlBIfc £3 (Nada 1 jevan je.) — Kakorbitro se bo pojavilo v tem hodniku vee kot šest mož, — je rekel proti seržantu, — potem jih najprvo pozovite, naj se umaknejo. (> se ne bodo umaknili, prižpite vrv. Sod se bo zvalil navzdol mednje ter eksplodiral tam. Seržant je vzel plamenieo v roke. Oba vojaka sta ostala na lieu n-esta, osvetljena, od rdečih refleksov, dočim je ležal pod njimi uso-depolni nod s smodnikom. Vsaj na eno stran pomirjen se je vrnil Canolles v svoje sobe ter videl Nation, ki je ravno prišla iz svojega stanovanja ter se z začudenjem ozirala na zev, ki se je odpirala pred njo. — Moj Bop, — je rekla. — Kaj pomenjajt) ta vrata ? — To so vrat- hodnika, skozi katera moraš bežati, moja draga Nanon. Ti si mi obljubil, da te moram zapustiti le v slučaju napada, moj dragi. — To li obljubljam še enkrat. — Vse je videti mirno krog otoka, prijatelj moj. - Kaj ne, krog forta je videti vse mirno? Kljub temu pa stoji et korakov od naju sod s smodnikom in poleg njega mož z l akljo. Kakohitro se bo približal mož sodu, i.e bo ostal niti en kamen i a kiimenu od celega gradu. Bodi mirna, Nanon. Mlada ženska je obledela. — Ah, v>4i -te tresem, — je vzkliknila. Nanon. je rekel Canolles, — pokličite svoje ženske, ki bodo odnesle vaše skrinjice ter vašega služabnika, ki bo prišel z vašim denarjem. Mogoče sem se tnotil ter se ne bo tekom sedanje noči ni-<"* je »poznal v njem glas kapitana Ravailly, ki je navduševal fcvoje ljudi, naj primejo Canollesa. — Udaj se, Canolles, in deležen Um ixvrmtne kapitulacije. — Ah. ti ti, Ravaillv! — je vzkliknil Canolles. _ Mislil sem vendar, da um ie plačal dolg prijateljstva. Če nisi še zadovoljen, potem Čakaj... T i "B -i < ; nolle« je skočil pet ali test korakov naprej ter vrgel sekiro, Mero je drsal v roki s tako ailo proti kapitnn Eavailly, da je padla na tla poleg slednjega, potem ko je prebila črepinjo nekega meščanskega častnika. — Sto hudičev, — je vzkliknil Ravaillv, — ali tako vračaš ugodnosti, katere ti nudimo? Sploh pa bi se moral navaditi tvojih manir. Prijatelji, on je blazen. Streljajte nanj! Na to povelje je bilo čuti močan ogenj in pet ali šest ljudi je padlo poleg Canollesa. — Ogenj, — je vzkliknil tudi Canolles. — Streljajte! Na njegovo poveije se je odzvalo le par strelov iz mušket. Presenečeni v trenutku, ko so kaj takega najmanj pričakovali, so izgubili vojaki Canollesa pogum. Canolles je u videl, da ne more ničesar več storiti. — Pojdite noter, — je rekel proti Vibracu. — Pojdite noter in vzemite svoje ljudi s seboj. Udal se bomo šele potem, ko bodo zavzeli našo postojanko z raskokom. — Ogenj, — sta zaorila dva nadaljna glasova, namreč ona d'Espagneta in vojvode Laroeliefoueaulta. — Spomnite se, da zahtevajo vaši mrtvi prijatelji osveto. Ognjena toča je zopet pričela padati krog Canollesa ter zopet z desetkovala njegovo četo. — Nazaj — je vzkliknil Vibrac. — Nazaj! — Naprej! — je kričal Ravaillv. —- Naprej, prijatelji! Sovražnik je pričel prodirati. DOCTOR LORENZ BDI NI aLOVBNBKO OOVOftKČI ZDHAVNI* ftPICMAUtr MOtKIH 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moj« stroka ja zdravljenje akutni* in kroniinik kolesni. Jas mm Še sdravim nad 23 1st ter Imam skuinje v vseh boleznih In kefl anam slovensko, sato v\s jnorem popolnoma rasumeti in sposna ti vaio belecen, da vas ozdravim in vrnem moč in sdravju. Skoči 28 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju tnoftil bolezni. Zato me morete popolnoma sanesti na mene, moja skrt pa je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridik čimprej«. Jas ozdravi« iMni^toM krt. aaastli in Nm p« —i—m. Mmi m arm. la-padanje las. boMIna » kMHi. stara rana. StvSna bolezni, -»label eat. tatom* * mehurju. ledcah, letreli la IiIiIim, imailii. revmatllaem. katar. aia*e Sila. Kita to* uraito ara m: V aaaSalJafc. arataa in Mtklk a« S. ara aivtraj Sa a k v torkih, totrtklh m aekotaa a« S. ura zjutraj ta h ara svatar. Ot nadaljak pa Sa a ara alpoMna. NS ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NB KXABITI IBS Dr. LORENZ N.JLOV. 644 Penn Ave. PITTSBURGH, PA Ntkctrl drual za ravniki ~zMjo tcimaSa. ta vaa raaumajo Jaa snem Pozor! Srbi Sldvenci, Hrvati in ki potujete skozi New York. Ne pozabite na /noj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj posfre-ženi. Ciste soiie z eno ali dvema poste-I jima, Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene. August Bach nSTJT CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Ccrtlandt St. PonSne knjiga. Hitri računar .50 Nemški abcednik -35 Nemško-angleški tolmač .60 Pravilo dostojnosti .30 Slo vensko-angleški slovar, trdo v platno vezan 1.50 Slovensko-nemski slovar (Janežič Bartol) 100 Slovensko-nemiki slo* varČek 1-00 Zabavne in rasne dragi knjige. Amerika in Amerikan- ci 5.00 Knjiga za lahkomiselne ljndi. spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplova 2.00 Doli z orožjem ,60 Zbrani spisi Jakob Aleiovee Kako sem m jas likal. Prvi del 1.29 Drugi del 1^5 Tretji del 1.00 Ljubljanske slike. Četrti in peti del 1J0 New York Ne v Ameriko. Sesti del Gledališka Igra. Revček Andrej ček Zemljevidi. Združenih držav Celega sveta Kranjske dežele Zemljevid Evrope Velika stenska mapa Evrope Zemljevidi: New York, 111., Kam., Colo., Mont. Pa, Minn., Wis., Wyo., W. Ya., Alaska vsaki po MotitvenikL - Rajski Glasovi, v platn ovezano v usnje vezano v kost vezano Sveta Ura, v platno 1.25 .50 .25 JO JO .30 2.50 .25 v nanje ▼ kost vezano Opomba: Naročilom je prik&m ▼ gut Pilili, poštni J* pet vrednosti aH poštnih - POZOR, SLOVENKE! Želim se seznaniti z dekletom v starosti od 27 do 32 let v svrho žen it ve, ki bi jo veselilo živeti v malem mestu. Jaz sem srednje ^ starosti. Katero veseli, naj mi piše in pošlje svojo sliko. Tajno«* jani-ena. Naslov: J. S. P., Box 227. Niagara, Wis. Kje je JAKOB URBANO, s ko-jim sva prišla skupaj v to deželo leta 1906.! On je šel naprej za delom in se nastanil pri Mrs. Kiss v Helena, Mont. Zdaj pa že dolgo ne vem, kje je, zato prosim rojake, ee kdo kaj ve, da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi. — Valentine Pajer, 350 South 3. St., Brooklyn, N. Y. PROŠNJA. Marija Pristav iz Višnjegore, Slovenia, Jugoslavia, to je sestra JOŽETA PRISTAV, kateri se je nedavno nahajal v Marianna, Pa., me prosi za Jožetov naslov. Kdor ve za njega, ali pa ee bi sam eital te vrstice, se prosi, naj piše sestri na zgorajšnji naslov, - Ivan Pajk. 24 Main St., Conemaugh, Pa. (13-15—-4) KAKO SE UČITI ANGLEŠKO Vzemite v roka engletko knjleo ali časopis. belažnlco (nota-took) In anQle*ko-alovenskl besednjak, ki g* J« sestavil dr. Kcrn. Vsako neznano anglaiko besedo poglejte v besednjaku, kake ee Izgovori In kak pomen Ima: zaplilte nevane besede v beleinlco In Jih veCicrat ponovne. V nekaj mesecih beete Imeli lep zaklad besed, katerih M na dali za stotina denarja. Jeeenkl In zimski veCarl ee kot naiaič za učenje. Vsaka slovenska hlia bi morala Imeti ta ta« sednjak. Naročite ga na si s deft I na. slov: Dr. F. J. Kern 6202 St. Clair Avennt CLEVELAND. OKO. Cena beaednjaku Je iS. — I stota m lahko naročite za S1.25 Zormano ve pesmi, ki vam bodo ugajala. Kje se nahajata JOŽE KOSMRL in ANTON MDOJLIČ? Prvi se nahaja nekje v državi Michigan. Skupaj smo prišli iz stare OGLASI NAJ SE LEOPOLD MAUGOJ, ki se nahaja nekje v Milwaukee, Wis. Pri nas ima pismo od svoje žene in otrok iz Kobarida na Primorskem. Uipravništvo Glasa Naroda. (14-15—i) KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLTJ-JEJO IZ NEW Y0RKA. BOURDONNAIS OLYMPIC FRANCE CANOPIC domovine pred par meseci in *axonia ... j . - ,, ZEELAND želim izvedeti za nju naslov.' ryndam Prosim, da se mi oglasita, ali bousillon pa če kdo ve, kje sta, da nii na- berengapia znani nju naslov, za kar bom chicagoEKDAM hvaležen. — Math. Košir, R. P. lorraine D. 1, Box 101, Colliers, W. Va. aql^taSia (13.14_1\ ADRIATIC V. tO It *) i NOCrtDAM ■---' wAF^YETTE - |LAPLAND Rad bi izvedel za svojega brata cretic ZIM CESNIK. Jaz njegov brat touraine Janez in sestra Pavla Česnik **yRETANiA ROCHAMBEAU mu imava nekaj važnega spo- Olympic ročiti iz starega kraja. Prosim'calTbria1^0 Dr- Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Koler Je najstarejši slovenski sdravnflt Specialist ▼ Pittsburzhu, ki Ima 2 4-letno prakso v zdravljenju veeb moSklh bolezni. Zaatrupljenje krvi sdravl s sle-•ovlttm SOS, k* ni Je Isumel dr. pro* fcrlich. Če imate inoaolje ali mehurčka po telesu, v grlu. Irpedanje Laa, bolečine v dietah, pridite In IzClatll vum bom kri. Ne čakajte, ker ta bo-fezen naleze. Vm mcike bolezni zdravim po o-krajiani metodi. Kakor hitro operite da vam prenehuje zdravje, ne čakajte. temveč pridite ln Jaz vam gm bom zopet pc .tnil. Hyroeolo all vodno kilo ozdravim r 16- urah In „lc6i" brez operacije. Bolezni mehurja ki povzročajo bolečine v krilu in hrbtu ln včaatti tndi pri puSčanJu voda. oadravlm r foto-vuetjo Revmatlzem. trzanj«, bol .čine o-tekllne srbečice, Ikrufle ln druge ko-La bolezni, ki n&stanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem čaau hi nI potrebno letati. Nokaterl druži zdravniki rabijo tolmače. da vaa razumejo. Jas znam Se Iz starega kraja, sato vaa laije sdravim. ker vas razumen slovenski. Uradna ura: ob delavnikih od I. So S. Ob nedeljah od • do S cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ako pa sani bere te vrstice, naj se pa sam oglasi svojemu bratu Janezu C'esnik. liox 569, M organ *own7 AV. Va. (13-14—4) CALABRIA LA SAVOIE AQUITANIA ZEELAND LA LORRAINE ARGENTINA AQU ITANIA PRES. WILSON ADRIATIC BERENGARIA OLYMPIC FINLAND LAFAYETTE ROUSILLON LA TOURAINE Iščem svojega brata FRANKA! Mauritania' TOMI C. Pred par leti je bival k^b^o* 1 " BELVEDERE v Pueblo, Colo. Prišel sem pred canonic > i - - . i kroovi.and kratkim easoin iz starega kraja, rf,U)IWBIA pa bi rad izvedel zanj, ker mu "-"^noaria : » i PRES. WILSON imam vec važnega za povedati Argentina od doma. Cenjene rojake prosim, ee kdo ve za njearov naslov, da mi ga naznani, ali naj se >pa sam oglasi svojemu bratu Ixmis Tomie, 1404 E. 53. St., Cleveland. Ohio. (13-15—4) SUHE IMPORTIRANE GOBE iz Kranjskega Z \vitek $1.25 poštnina prosta. MATH. P E Z D I R Box 772, City Hall Sta. NEW YORK. N. Y. BELVEDERE 19 aprila 20 aprila — 80 aprila 50 aprila 21 aprila — 23 aprila — 51 aprila — 26 aprila — 28 aprila 78 aprila — 30 aprila -30 aprila SS aprila 30 aprila 3 ma4a — 4 maja — 7 maja — 7 mala 7 maja — 11 ma'* 12 ma>a 12 maja *9 mala — 14 maja i* mata — "4 mala — 17 ma'a 21 maja «* mala — 28 mala — 28 maia 24 ma:a ma:a — 28. mala iuni. — iunl. — iuni. — iuni. — iuni. iuni. 7 iuni-a 9 luni. — 11 luni. — it |«tol. 17 lunija 18 luni. 7*1 jun. 30 iun. - <» ln'Ha ?1 l"l.ia 11 aua. — Havre Cherbouro — Havre — Genoa Cherbouro Cherbourg Boulogne Cherbouro — Mavre Cherbouro — Boulogne — Havre — Havre Cherbouro Cherbouro Cherbouro Bouloone — Havre Cherbouro — Genoa — Havre — Havre Cher*«ouro — Havre Cherbourg C herb" urn — Trst — Havre Cherbouro Cherbourq — H ?vr* — Trst Cherbourg — Trst Cherbouro Cherbourq Cherbouro Cherbourq — Havre — Havre — Havre Cherbouro Cherbouro — Trst — Genoa — Havre — Trst Cherbouro — Trst — Trst — Tr*t Glede cen ze veane iisttrs >** V I.—». -I>—>*. — .. » I rffc-ji FRANK SAKSER STATE St Cortlandt at.. New vaa eruoe BANK York Pozor rojaki in Od Alpentinktare Vam zrastejo krsaaJ lasje v 6tili tednih Od Alpenponiade zrastejo v 6tih tednih mofikim krame brke in brada- Revmatizem ali kostibol ae ozdravi popolnoma v Stili dneb. Od Rrnsltntinkture Vam postanejo «5vi .asje popolnoma natural kakor so bili v mladosti- Zdravilo za rane, opekline kraste, bule. turove, ca kurje očeea, bradovice, potne noge, ozebline. Zastarane želodčne bolezni se zdravijo hitro in poceni. Pišite tekoj po cenik ln ln krasen žepni Koledar in knjižico H .eto 1921 pošljem zastonj. Pošljite 6c marko za poštnino, knjižica, velja kemu v potrebi več kot $10. mož Jakob Wahcich Ave., N. K. NOVO! NOVO! ZNIŽANJE CENE; veljavne od 15. marca naprej. Gene za pristne glasne Columbia gramofone so padle od 13 do 40 odstotkov. Sedaj imate priliko kupiti pri nas gramofon za nizko ceno. Pi&ite nam takoj po novi cenik s novimi cenami ter si prihranite precej dolarjev. Ivan Pajk 24 Main Sfc^ Conemaugh, Pa. French Line C0MPA6ME GENERALE TRANSATLAXTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE BOURDONNAIS ............ 19. aprile FRANCE .................... 20. aprila LA LORRAINE .............. 30. aprila LAFAYETTE ................. 7. mala Direktna železniika zveza Iz F*rlza V vse glavne točke JuooslavlJe Hitri parniki s itirimt In avems vijakoma. Poseben zastopnlK Jugoslovanska vlade bn pričakal potnike ob prihodu rit* !ih parnlkov v Havru ter jih točno od-premll kan.or so namenlenl. Parnlkl Francoske črte so transportlraH tekom vojne na tisod»-.£ehosl3vaiklh vo> laov o rez vse neprlllke Za ilfkarte ln cene vpr?4ajte v DRU2BINI PISARNI, 19 Stati St,, K. t. C ali pa pri tokalulh aoentlh. V zalogi ga je le še sto iztisov! Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1921 s poitnino vred Naročite sedaj! Gosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) In Trst. ARGENTEVA ...... 24. maja PRES. WILSON ____ 28. maja BELVEDERE ...... 11. junija I lathes, laaaiim aa vaa J* v JuaoeftavlJI la trSLK. brazplaAne vina. PHELPS BROTHERS & 00 4 West sireST '"evr York iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimimmtawwia^ LLOYD SAOAUDO 3 Stats Str^t New Terk Prihodnji odplutje Is N T, parnlk na 2 vijaka (S. S. PESARO — 14. aprila. RE D' ITALIA — 4. maja. Izdajajo ae dlrefctnl vozni listki So vseh slavnih mest v JugoalavtJL Brezplačno vino potnikom S. predno se odloČite s svojo družino sorodnika al] prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da si gs potnik sam kapi, pilite najprvo sa tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK 8AKBEB STATE BANK 83 Cortlandt 8t. New Vortr .Ti AMERICAN LINE Diraktnaslužba NEW YORK - HAMBURG Vsllkl MONGOLIA moderni oamlkl oa dva vijaka. MINNEKAHDA (nov) MANCHUKIA samo tretji razred. 28. aprila 21. maja 2. junija Najkrajia In najbolj pripravna pot. Prevaža ae potnike prveza in tretjeza razreda. Potnikom tretjega razreda etretejo v veliki obednict steward! pri Jedi. Zaprte sobe rezervirane sa teneke in otroke. Voraiajt« pri kompanljslci pisarni • BROADWAY. NEW YORK all pri lokalnem agentu.