Tudi gobe prinašajo dolarje
Izvozfti za 12 mllijonov dolarjev sa-dja, zelenjave in gozdnih sadežev ni kar tako, če vemo. da je v Jugosiaviji nit koiiko izvoznikov, kf si vsi prizade-vajo prodatl svoje blago na istih tržiS-člh, večkrat celo istemu kupcu. Tako si 2 nepotrebno konkurenco ne 8amo zmanjSujemo ceno, ampak s* celo za-pravljamo ugled v tujlni. V hudi konku-renci, ki vlada na trgu Zahodne Evro-pe, ima Mercator Mednarodna trgovina 5e vedno trden položaj, kar ji pomaga, da ustvarja tak letni izvoz kot ga načr-tuje, Sloves in ugled si je pridobita s solidnim delom In kvaliteto izvoznega blaga. saj reklamacij skorajda ne poz-najo.
»Skoraj tretjino Izvoza usfvarimo v Italiji, kamor izvažamo gozdne sadeže ter sadje, zlasti viSnje, hruške in jabol-ka. Razen v Italijo pa izvažamo še v ZRN. Nizozemsko. Francijo in ZDA,» nam je povedal Alojz LeskovSek. direk-tor sektorja fzvoz Mercator Mednarod-na trgovina- Vzrok, da med 500 do 600 tonami gozdnih sadežev In 10.000 to-nami sadja ter vrtnin praktlčno nima nekvalitetnega In pokvarjenega blaga. je predvsem v dobri organizacijl prl od-kupu in pripravi blaga. Še najvefi rekla-macij je zaradi slabe embalaie, na kar pa izvoznik žal težko vpliva.
Cetudt )e v zbiranju In Izvozu gozd-nih sadežev še nekaj rezerv, pa menijo strokovnjaki Mercatorja, da je zeto po-membno tudi sovfaganje v nasade vi-šenj. malin, robid, bezga, jabolk in hrušk, ki so v drugih republikah, zlasti v Bosnl in Hercegovlni ter Srbiji. Tako si Mercator zagotavlja poleg zadostnih količin tudi stalne dobave, da lahko bolje planira izvoz. Trenutno imajo okoli 200 hektarov višenj, 100 hektarov Črnega rlbeza, 20 hektarov robid, 50 hektarov malin. Brez teh plantaž bi da-nes kaj težko uspevati na svetovnem tržršču. Vrednost sovlaganj v te znaša že biizu 400 milijonov dinarjev.
Zanimivo je, da se v mnogih predelih Jugoslavlje {odkupnih centrov Merca-tor nlma le v Črni gori) posamezniki in DO radi odločajo za prodajo svojih pri-delkov iz gozdnih sadežev, kar pome-ni. da tmajo pri Mercatorju dobre po-siovne partnerje, predvsem pa redne plačnike.
Človek bi ob vsem tem pomislit, da Mercator z izvozom sadja in zelenjave ter zlasti gozdnih sadežev, ogromno zasluži. Transportni stroški so 8 do 12 odstotkov višji kot v tujini. Pa tudi em-balaža je mnogo dražja. Poseben pro-
blem pa povzroča pomanjkanje deviz-nih sredstev na domačem trgu, kar povzroča izvozne apetite tudi DO, ki za izvoz določemh vrst blaga niso speci-alizirane. Tako s preveliko vnemo ku-pujejo različno blago in nepotrebno vi-šajo odkupne cene.
Da bi btla zmeda z izvozom in do-hodkom, ki ga z njim ustvarimo, še vefija, lahko vsak izdelek izvozimo na več načinov, pri čemer je vsakič dru-gačna raCunica. Zato ima DO pri ena-kem poslu, pač glede na način izvoza, lahko dobiček ali pa celo izgubo. Tudi stimulacije, katerih plačilo običajno za-muja, za naSe izvoznike niso spodbud-ne, saj cene na tujih trgih \z leta v leto padajo in vse težje je najti ustreznega kupca. Vsemu temu moramo dodati še visoke obresti za obratna sredstva, ki jih mora sektor izvoza piačevati za za-toge sezonskega blaga, ki ga izvažajo ne le v sezoni, ampak skoraj celo leto (zmrznjeno. suho itd.).
Kljub vsemu temu pa si v Mercator Mednarodni trgovini - tozd Slovenija Sadje ZT, sektor izvoz prizadevajo za povečanje izvoza, ker se zavedajo, da je najdrazji tisti dolar, ki nam uide iz rok in ki ga torej nimajo, čeprav ga Še kako potrebujejo.
A. TIHEC