Platina, najdražja kovina
Letos praznuje ta najdragocenejša kovina stopetdesetlletnico, odkar so jo odkrili. Našli so jo v  18.  stoletju v  pesku ameriške reke  Pinto,  ko  so izpirali iz njega zlato, in sicer v obliki drobnih zrnc,  ki so bila  podobna srebru, samo da so bila mnogo mnogo težja. Po tem je tudi platina dobila svoje ime, ki pomeni v španščini »srebru podoben«, ker se srebro imenuje »plata«.
S samim odkritjem te kovine pa niso dosegli dosti, ker kovinska zrnca niso bila kemieno čista, temveč so jim bile primešane še različne druge snovi in kovine. Zato so učenjaki-kemiki potrebovali mnogo časa in poskusov, da jim je uspelo dobiti čisto platino, ki so jo lahko kovali v paličice kakor zlato. Ta poskus je uspel ravno pred stopetdesetimi leti, v začetku Ieta 1781.
Kakor smo že rekli, je bilo samo odkritje platine brez pomena, ker v začetku niti učenjaki niti obrtniki niso vedeli, kaj početi z njo. Šele, ko je Anglež Wollastan našel način, kako se more platino kovati, taliti, zvarjati in predelavati, je dobila ta bela kovina svojo znamenitost in visoko vred= nost. To je bilo okoli leta 1830., torej pred sto leti.
Pa še takrat je niso dovolj cenili, ker niso bila znana odlična svojstva te kovine. Velike množine platine so našli v sredini preteklega stoletja v Rusiji, toda lahko bi rekili, bila je vsakomur napoti. Zato je sklenila ruska vlada, ko so v takratni prestolici, v Petrogradu, nabrali okoli 450 pudov (približno 180 kg) te težke kovine, da bi iz platine kovala denar — samo zato, da bi se na ta način  rcšila te tistikrat še malovredne kovine. Za te
platinove novce je pa še napravila izjemo, da jih ni bil nihče dolžan sprejeti. Zato so Ijudje sprejemali ta denar z velikanskim nezaupanjem. Leta 1845. ga je Rusija potegnila iz prometa in le nekaj komadov tega denarja je ostalo v zasebnih rokah. Ti so po nekoliko desetletjih postali velika redkost in njihova vrednost je bila kmalu večja kakor zlato. Šele od 1. 1858. dalje se je pričela vrednost platine dvigati.
Danes uporabljajo platino v mnogih industrijah, katerim je nad vse potrebna in bi brez nje sploh ne mogli obratovati. Pred vsem je to kemična industrija. Platina se namreč ne topi v nobeni kislini, ki načne in raztali vsako drugo in tudi zlato. Paleg tega ima platina zelo visoko tališče (1755° C) in je treba posebnih pripomočkov, da jo raztopiš. Zato napravljajo iz nje razne lončke za kemične spojine in za talitev drugih kovin.
V prirodi se nahaja platina skoraj vedno pomešana z drugimi kovinami, posebno z železom. Pretežno količino platine dobivajo iz Rusije, z Ufala (največji kos čiste platine, težak 22 kg, so našli leta 1830. pri Nižjem Novgo* rodu), potem iz Kolumbije, Kalifornije in Kanade ter z otokov Bornea in Nove Zelandije. Najdišča teh platin so po navadi v olivinskem kamenju in ko se ta krhki kamen v vodi razdrobi, dospejo platinova zrnca v pesek, iz katerega jih izpirajo na sličen način kakor zlato.
Kakšna je platina, gotovo vsi veste; njen sijaj je nekoiliko temnejši kakor srebro, je pa veliko težja od zlata. V draguljarski industriji jo upo= rabljajo za podloge za drage kamne, izdelujejo pa iz nje tudi zapestne ure, ovratne verižice in podoben nakit.                                                                  '