CP »GORENJSKI TISK« — URtJUJF. URLDNISK1 ODBOR — CUVMl UREDNIK SLAVKO BEŽNI K - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIMN - TEL.: UREDNIŠTVO IN OPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 _ TEKOČI RAČUN PRI KB V   KRANJU    ŠTEVILKA 607-70-1-135
LETO xrv
KRANJ, SREDA, 27. SEPTEMBRA 1961
ŠT. ItO
IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK — OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDHIK — OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH — LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN, POSAMEZNA    ŠTEVILKA    10 DIN
G L A s I L O    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
Človek in merila
v novem gospodarskem sistemu
Na nedavnem občnem zboru Okrajnega sindikalna sveta v Kranju so največ govorili o uveljavljanju našcga novega gospodarskega sistema in o odnosih Jfied ljudmi. O teh stvareh je spregovoril tudi sekretar Okrajnega komiteja ZK tovariš Janko Rudolf. Zaradi aktualnosti tega vprašanja povzemamo iz njegovega lzvajanja nekatere misli:
Nekaj besed bi povedal o pro-temih, o kaiteriih ste tu govorni.
sicer o decentralizaciji delav-°^'a upravljanja  v  našem go-^j^arstvu, o delitvi na ekonom-7* enote, o iskanju novih oblik nieril za  ugotavljanje deleža r^fneznika pri skippniih naporih ° vprašanjih, ki so živrjenske-^ Pomena za nas nadaljnji raz-h Co bi <x<<njevali ta problem J" nekaj, kar je samo sebi na-^ potem bi seveda lahko zašli * »lepi °t>Uko. krat
» tir; lahko bi iskali samo pri tem pa bi morda doofi-Pozabljali   na  vsebino, na smoter naših prizadevanj. ft **too, da se moderna znanost /^ariizaciiji proizvodnje v zad-tJL~*n času najresneje ukvarja s ^*lem<vn   človeka   — proizv.i-n_^a in ga skuša na vse razne prkkJbirti   kot   subjekt v "hodnem procesu.
^ našem socialističnem družbeni!'? s'B'terniu so vsi naši napori vT*^5rfiQni zgolj človeku, njego-boljšemu življenju, zato da f'-lovt'k zaživel kot ustvarjalna ^**nost
rjali
Razumljivo je, da za-e teorije, ki puščajo v ozad-w ^°voka, pri nas nimajo mesta, '^»mo se s tem, da je orge-proizvodnje tehnološkega ^^sa znanost, toda taka zna-
Teden boja
proti tuberkulozi
Ue na hišnih vratih opazili Jt, predavanje o tuberkulozi?
}'v'deli izobešeni lepak? Gre za &rr f". boja prod tuberkulozi, ki ga }**izira Jugoslovanski rdeči križ £4 do 30. septembra
k
posledice tuberkuloze. _J>»ci»list!cnema družbenemu stote
'Iofc705f P* )e te'  bolezni krepko* h,L    n<* prste. K tem uspehom je
dvema vojnama /f bi
lo pri mrtnih
nost. ki mora pri nas računati z družbenim položajem našega proizvajalca, kakršnega on ima; računati mora z njegovo ustvarjalno inciativo in z njegovim družbenim položajem. Končno pa tudi vsaka organizacija zahteva sodelovanje tistih, ki organizaciji pripadajo, če hočemo dobtiti dobre ekonomske rezultate. Mislim, da moramo zastarela gledanja na to vprašanje čimprej odpraviti. Nosilci napačnih idej so ljudje, ki so zelo daleč od eksaktnega organiziranja tehnoloških procesov. To so ljudje. To so ljudje, ki samo v starem stanju vidijo svoje komandne pozicije, kjer so neomejeni gospodarji nad podrejenimi v tehnološkem procesu. Tu pa že lahko govorimo o anarhiji, ki je rezultat večje ah manjše sposobnosti ali nesposobnosti posameznika. Zato seveda ni razloga, da bi se bali anarhije takrat ko bomo zavestno usmerjen-proizvajalca vključili v upravljanje, t soodločanje in tudi v nadaljnji razvoj same organizacije proizvodnje in tehnoloških procesov. Ne smemo imeti pomislekov; nasprotno, z odprtimi rokami moramo iskati pobude, ki jih je dovolj. N*i naloga je, da te pobude oživljamo, da jih organiziramo, ker nam bodo le tako dale tudi ekonomske rezurtate.
Ekonomska nujnost nas sili
Ne bi oa tem mestu govoril o problemih samovolje in podobnih (Ipojavih, ki jih je v našem okraju (Iše zelo veliko, čeprav smo dosegli velik napredek. Se veliko je primerov, da imajo zaradi osebne zamere in ostankov malomeščanske miselnosti posamezniki poslo-Ace — da so odpuščeni ffl podjetja, da pridejo na slabše delov-. no mesto in podobno. To Je osta-\nek. ki je najbolj tuj današnjemu
Delo naj bo osnovno merilo
V zvezi s tem je še eno vprašanje, ki se nanaša na delovanje javnih služb. To je vprašanje meril dela. Kapitalizem je imel eno merilo, in sicer — lastnino. Ocenjevali so po načelu: kolikor imaš, toliko veljaš. V socializmu pa je osnovno načelo: kolikšen delež si dal skupnim naporom, toliko od družbe prejemaj. To naj bo tudi materialno priznanje posamezniku za njegov družbeni položaj. To se pravi, delo — delež, ki ga posameznik vlaga k skupnim naporom, naj bo merilo za vrednotenje njegovega družbenega položaja. V proizvodnji imamo vrsto klasičnih meril za merjenje tega deleža. Vendar so ta
pri   nas  prišteti  se pose
jo posveča družba človc-£?e*"< zdravju. Spričo takih uspe-d 't 'C umrljivost zmanjšala že ^Jp0/ P°l°v'co- Vmdsr "se nismo ht* vidnejlih uspehov pri pre-flnJV*n)\ obolelosti. Prav letošnje ^r ,'^rafiranje v našcu o>kr,iju ffd V V'' '   ;        ledi odkrilo kar 703 A
krepko\mxi- v katerem bi morala biti dejansko  načelna   kritika, načelno medsebojno reševanje posameznih vprašanj nekaj, kar je normalno, kar je lastno našemu sistemu. To vprašanje sem namenoma obravnavat ostro, in sicer no zato, ker bf bilo tega veliko, ampak zato, ker moramo s temi ostanki čimprej opraviti.  Razumljivo pa je, _ da tam, kjer ni pravega sodelo-J °^°'pr" 7(1 tuberkulozo, £.jr(|vanja, prostovoljne discipline, re dokaj   presenetilo   zdravstvene (lda   in   hkrati   tudi sproščenosti Večini obolelih je med .10., i tudi ekonomski rezultati raso ta ^ • Ittom starosti
P&dr   P^azuje, da nikakor ne gre hr9t'n,ev.ati  tuberkuloze in akcije K»'l!'*''        PniVeiovanm zdravnic 'b.dehucrv  in predstavnikov taJ)' *' ic bih v Kranju ob pripra-Teden boja proti tuberku-So *t°tovili, da je treba pred-S^- lft neposrednih stikov in po-htct.°b°lclim.   Družba   sicer daje
H" fjt'đ.sre^s'va 2/1 tn< d" >t "boli j/^' r*"'|o v bolnišnicah, da ima-,^ttT"'ian delovni čas in podobno; °V Tf . fe T:e? neposrednih sti-\v Pri**detimi ljudmi: već obi- A ^•fcot,"* ?0m> >'<l'-i je s poznavati, \ )»ti Vt> \'vh*nUke razmere, sveto-™*Ui »r*ditve
%p**bn
tr\? **ntre{  /.memar/ena tittdi Tj* pomoči, kjer ne gre 14 dr-{) l*,.yv^ z'< odnose, za člov
|lki, kot  bi bili lahko. T<■  p » ,
bi lahko podkrepil s n<«aimeznimJ l>rimeri. ki jih sami dobro poznate. Torej ne samo spremenjen odnos do človoka, ne samo spre-mnajli socialistični odnosi med ljudmi, ampak tudi sama ekonomska nujnost na« sili. da s temi stvarmi čimprej prekinemo.
Sekretar OK Z K Kranj Janko Itudolf
merila bolj aH manj količinska. Samo tam, kjer so ta meriila dobro postavljena, nam kolikor toliko ustrezajo. Z nadaljnjim razvojem, r. uveljavljanjem ekonomskih enot, s postavljanjem vseh proizvajalcev, vceh zaposlenih v enakopraven položaj pa prihajamo v položaj, ko nam ta klasična merila ne zadoščajo. Ne zadostujejo nWi za merjenje deleža posameznika, ki dela v neposredni materialni proizvodnji. Zato smo pred tem, da moramo iskati nova
razmere, sveto-,| •<••• «  .'•   11 niihovn mor,:l A
■ttacijo in podobno. Mar-,\
»       S rt   m » • • '
to^      nantrec   zanemarjena tista V. ^* Pomoti, kjer ne gre za </i <trtjrtc'1 f,i odnose, za človekt '  '.    lina  'tvar  je spoz.na-{) .Prebivalstva s problemi glede
't i^tPrtk»vaitivs s
m:n!-.Na Jesenicah, v Bohinj-r'c'. v Kranju in po
so predvidena
I
"števil-\\
• •»•j s svojci f okviru te skriji
?«loj Hi>lri)i organizirali pisanje Wf      trt bolezni, ponekod so na
% da bolo o'rok
\;b"rkHloti
UF.obhk
«0
Pn
bodo /,
pone
sestre alt om govo td.  Vse te in pi bodo uspešne le te-udrm razumljive in
Popevke, ki
jih organiza-i ..••»I   '.-,/•:«. .'••»•/
x a bat ere objekte so name-trd, ,>m burnu po kottčani ak-H.^***H točne račune. Zats> je **t] y ''i akciii čirmtč konkrrt-l'»t^irnnoiifn'"tt tn vutkdo bo ^ ">°i delti, K. M.
8 leje okrajnega odbora Pionirskih iger
Pred delom
v zadnjih obdobjih PI
TREBA HO IZDELATI DOBRE DELOVNE PROGRAME IN OHRANITI ZBRANO GRADIVO
Kranj.  26. «rplcmhra   (M. S.) -
Na s«-ji okrajnega odbora Ihomi •Aih iger, ki Jo bila v Kranju včeraj popoldne, so Mnni tega odbora im predsodniki občinskih odborov FI govorili o dosedanjem delu v o deru v pri-
i   oboleli'- |hOdnje    prejeli    ho   ve* r
predvsem v zvezi I \»reditvlJo raznega gradiva, ki so ga zbrali pionirji.
O prvem obdobju Pionirskih Iger Moj kraj včeraj In o akdji gorenjskih pionirjev Spoznavaj svoj kraj v NOB smo *c veliko pisali. Tedaj smo tudi ugotovili, da Je prvo obdobje uspelo proti vsem pričakovanjem, soj so pionirji r.brali izredno veliko gradiva o n»r<xln<>-oavobodjlnom gibanju na Gorenjskem. Ker bi bila velika »koda. če bi se to gradivo Kodsj poruzgu-bilo, so na ponedvljko-vi svji «kh
pregledale. Najboljše prspovke bodo zbrali V zbornikih. <xstalo pa »hranili na primernih mestih.
Na seji so sprejeli sklep, da bodo pionirji Se naprej »birali fotografije o svojih krajih in kraje tudi aami slikali. S temi fotografijami bodo potem lahko uredili albume, ki bodo prikazovali razvoj posameznih krajev.
Drugo in tretje obdobje Pionirskih iger Moj kraj danes in Moi kraj včeraj postavljata pred okrajni odbor PI In občinsko odbore ter pred pionirje vrsto novLh zahtevnih nalog Za delo so že pripravljeni prvi programi, vendar so na seji ugotovili, da niso dovolj konkretni, zato ho okrajni odbor Pionirskih iger priporočil pionirskim odrodom, da svoje programe izpopolnilo. Pionirji se bodo m'M-ali dobro seznaniti s sedanjim dodajanjem   v   svojih   krajih   in s
merila, ki naj adekvatno odražajo delež posameznika v skupnih naporih. Strinjamo se, naj vsek prejme adekvaten delež, skladno z njegovimi vloženimi naperi. Naj bodo razponi v mejah socialističnega pojmovanja. Toda, če se približamo temu vprašanju, ugotovimo, da nimamo ustreznih meril. Ker teh ni. so anomalije seveia logične in normalne. Toda s tem se ne smemo zadovoljiti. Ali lahko trdimo, da so norme, akordi itd. preizkušena merila? Ne moremo! Iskati moramo nova kvalitativna merila.
Premajhna materialna osnova
Ce že govorimo o težavah pri uveljavljanju tega sistema, o merilih, ki jih poznamo, potem lahko ugotovimo samo to, da smo tu ^rišli do" meje, ki smo jo danes ^nosobni doseči in da je treba ta
stem naprej razvijati. Enako velja tudi za naše gospodarske orga-lvjzacije. Strinjam se, da bi kakršnokoli forsiranje sprejemanja novih prav:ln;kov o deliitvi či^e-.^a dohodka in pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov lahko pomenilo, da bomo te stvari naredili bodLsi formalno ali šablonsko. Ne moremo pa se odreči nestrp-ne/sti v tem smislu, da 6 sedanjim ■stanjem nismo zadovoljni. Sedaj smo sede zaoral i v področje, ki je popolnoma neobdelano, kjer imamo razen napotil klasikov marksizma sanV) lastne izkušnje. A na teh izkušnjah se učimo. Nestrpnost fki * tu in tam včasih pojavlja, je tudi nekoliko' nezdrava. Ves ta proces moramo kanalizirati v proučevanje lastnih izku-■"**nj. vsakega posameznega kolektiva. Naši ljudje se morajo zave-
(Nadnljcvanje na 2. str.)
Problem informacij na Gorenjskem
I POSEBNI PLENUM OO SZDL O TISKU IN DRUGIH
I SREDSTVIH INFORMACIJ — NOV NAČIN UREJANJA GLASA
Na prvi seji po poletnih počitnicah, ki bo v petak,
H 29. septembra, bodo člani plenuma okrajnega odbora SZDL
I razpravljali predvsem o slanju tiska in drugih sredstev v
S okraja.  K-misija za tisk je  za sejo pripravila obsežno
H gradivo, ki vsestransko analizira podatke o razširjenosti
g posameznih listov, radia in televizije na Gorenjskem.
Podatki so ™^lo zanimivi. I« nWh zvemo, da je v kran.j-
§ skem okraiu  trenatno 30.884 radio aparatov oziroma da
H pride pevpre-no 1 radioaparat na 4,4 prebivalca. Največ
■ radijskih sprejemnikm' je na Bledu, kjer pride 1 radio-
H aparat na 3.6 prebivalca, najmani pa v Sorici, in sicer
§§ na 8.1 prebivalca 1 sprejemnik. TV sprejemnikov je v
£j olcaju >e 773. Od časnvigov se v okraju proda največ ted-
— nikov, saj kupi porpnv-no vsaka tretia družina po enega.
— Od pnsameznih č?':spisov je v okraju najb:>!i razširjen H Gla«, ki ga kupnte vsak 11. prebivalec, nato TT (na 12,5 H prebivalca 1 izvoc"), Drlo (na 20,7 prebivalca 1 izvod), od I revij pa Naša *cna (na 14,1 prebivalca 1 izvod), itd.
Vendar se elani plenuma ne bodo zadržali le ob ugoji frtvljaaju pedaikov o razširjenosti vseh sredstev informacij g v »kraja, marveč bed > sku?;ai; na osnovi obsežnega gra-g diva predvsem ugotoviti, kal bi bilo treba še storiti, da se g izpopolni infrrmativna služba v okraju. S tem v zvezi =s bodo £e Zlasti pravorili o vsebini in načinu urejanja lokal-§ n!h glasil S7IDL. ki so se v nekaterih občinah — zlasti v Ej kranjski — v zadnjem času močno razširila. Razpravljali sj bodo tudi o vseMttt, pomenu in namenu tovarniških listov, 3 ki jih je tren ^ m v okraju (tipkanih in ciklosliranih) kar I 20. /aradi vsi': <?sa ^levila radijskh sprejemnikov — saj M pride povprečn l radijski sprejemnik na 1 družino — bodo g rzzpravlj«?Ii iti:1! o m-ifno^tih za izgradnjo nekaterih g lokolnih radijskih postaj v ok-aju.
" O nekaterih spremembah v t>osip!sni dejavnosti v okraji jn je razpravljal na svoji za'inji seji že Izvršni odbor jI Okrajnega odbara SZDL. Na tej seji je bil potrjen novi H koncept urejanja Glasa, tako da bo odslej naš list redno g na pcs-V'5^ sttaC:"h o"-, ir.'': v ~ pn ■•i-^-.bnej^e novice g iz vseh kp "in v oki*afn. Na ta način hoda prebivalci p v posamcTnih občinah sproti seznanieni z vsemi domačimi š dogodki. Doslej so nekateri občinr;l:i cdbori (Tržič. Skofja I I>oka) izdajali svoje liste, ki oa so izhajali štirinajstdnevno g ali celo mesečno. Zafo inrc"T»a"iv'e v njih niso mogle biti H aktualne. ra?:rn te^a pa je bil 'ak način obveščanja dosti § drr "'.
; r^ir"n/a številka Glasa je že urejena na osnovi pri-
p po---  i  -   -:lnje seje Iz\T.šnega odbora, s tem, da bomo
g skušali v prihodnje časopis še bolj popestriti in izpopol-
i§ niti. Odslej bo list izhajal tudi v povečanem obsegu.
i!ili:inHI!l!Rini!ill!!lii!!!IHItll!!ini!li^ lltlllll)illl!llllill!!!i;J
S sejne dvorane OLO Kranj
Polletni uspehi gospodarjenja
so ugodni
Kranj, 26. septembra — Danes so sc tu po parlamentarnih počitnicah spet zbrali odborniki obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Na skupni seji so soglasno potrdili poročilo o delu Zavoda za prosvetno-pedagoško službo okraja Kranj in poročilo o realizaciji okrajnega družbenega plana v prvem polletju 1961. Na skupni seji so razrešili odbor za Izgradnjo turističnega smučarskega centra na Velem polju in imenovali Boža Bencdika za direktorja Zavoda za Izgradnjo Velega polja.
K razpravi o poročilu dela Zavoda za pros-vetno-pedagosko službo okraja Kranj se je javU samo eden. Ta Je razpravljal o pouku na večernih šolah, predvsem na ekonomski  srednji  šoli. in o fi-
nansiranju oddelkov za odrasle. Poudaril je. da je pouk na večerni KSS pnvej neroden. MeniJ je, da se ta šola ne bi smela preveč razlikovati tako v učnem programu .kakor tudi načinu pouka od redno šole. Prav tako je govoril
tudi o tem, da ni pravilno, da morajo slušatelji oddelkov za odrasle sami plačevati šolnino. Predlagal je, da bi tudi tem omogočili študij pod enakimi pogoji, kakor ga imajo redni dijaki oziroma študenti. Na njegove predloge in vprašanja je odgovorila prof. Sla-vica Zirkelbach. Po njenih besedah povzemamo, da se bo pouk na večerni ESS normaliziral, čim bodo rešili nekatere kadrovske probleme, ki nastopijo vsako leto
TOKRAT V SLIKI
ob začetku pouka. Glede pripombe o finansiranju oddelkov za odrasle pa je tov. Zirkelbachova pripomnila, da je večina naših šol v bolj ali manj kritičnem finančnem položaju.
V razpravi o polletni" realizaciji družbenega plana okraja Kranj v prvem polletju letošnjega leta je sodelovalo nekoliko več odbornikov. Razprava je pokazala, da so kljub materialnim pomanjkl jivo-fitim polletni rezultati gospodarjenja ugodni. Td pa je v precejimji meri zasluga prav novega gospodarskega sistema. P. J.
Kranj, 26. septembra — BMBM dojx)ldne je bila v prostorih Občinskega sindikalnega sveta v Kranju seja predsedstva OSS Kranj. Na sestanku so razpravljali o zaključkih konference, o programu dela komisij in o nekaterih vprašanjih okrog delitve dohodka v gospodanskih organizacijah.
dnih,'da ga bodo posebne komisije picdvideium
Radovljica (M. S.) — Kmetijsko posestvo Poljče za žetev silazne koruze že nekaj let uporablja silokomba)n, ki koruzo jaožanje, obenem pa jo tudi zreie in tako pripravi za siliranje. Zmogljivost silokombalna je zelo velika, sa| lahko v vnem dnevu pripravi skoraj 100 ton 'e. Leiog so pri kmetijskem posestvu v Poljčah s to krmo posejali okoli 30 hektarov zemljišč«. Foto: F. Pcrdan
II1I|||IIIIIIIII|||<M||||||,||||||U^
o» al s
Ljudje in dogodki
Matija Verdnik — Tomaž
28. septembra 1916 je bil na Jesenicah rojen Matija Verdnik-To-maž. 7.C z 18 leti starosti je postal član SKOJ in leto kasneje član KPS. Bil je ves vnet za revolucionarno Ribanje in zelo sposoben organizator. Zato je postal rudi sekretar SKOJ v Železarni. Bil je preganjan od jugoslovanskih režimov in od okupatorja. Kot ilegalec je v dolini vodil politično gibanje. Na njegovo željo so ga premestili onstran Karavank — med koroške Slovence. V Rožni dolini je organiziral odbore OF in pripravljal teren za partizanske akcije. Ob napadu na štab Zapadno-koroškega odreda v februarju 1944 je bil ranjen, izkrvavel je in umrl. Pokopan je v Svečah na Koroškem. Zaradi izrednih zaslug pri organizaciji osvobodilnega gibanja in oboroženega upora in še posebno zaradi njegovih naporov za sožitje obeh narodnosti na Koroškem je bil proglašen za narodnega heroja.
V Poljanski dolini
Nekega dne v septembru 1941 je bilo drugo posvetovanje vseh aktivistov iz Poljanske doline. Zbrali so se pri kmetu Krivarju na Krivem brdu. Razpravljal: so o odnosu   prebivalstva   do oboroženega
upora v tej dolini in o osvobodilnem gibanju sploh. Na osnovi zaključkov tega posvetovanja je zatem dobila Druga kranjska četa
nalogo, da so premesti iz Selške v Poij&nskĐ dolino in tam pripravlja možnosti za splošno vstajo, kar je potem prišlo do izraza zlasti v decembrskih dogodkih.
I. internacionala
28. septembra 1861 je bila v Londonu ustanovljena Mednarodna zveza delavcev, znana pod imenom T. internacionala. Glavni pobudnik in voditelj te organizacije je bil utemeljitelj znanstvenega socializma Kari Marx. Njegovo najbolj znano delo so tri knjige »Kapitala-«, ki so še danes osrednje napotilo za revolucionarno gibanje.
Zboljšanje odnosov?
Merilne naprave so pokazale 1 manjši premik v odnosih med H Vzhodom in Zahodom, ki kaže. i 4» po -pripravah topništva« nali poslrd le stopamo v obdobje poli ga j anj in pripravljanja temeljev H za poraianja o vseh najvažnej-g| sih mednarodnih vprašanjih. — 9 Uvodni koraki, ki so jih prejšnji fj teden napravili v Mo-kvi in v 3 VVashingtonu, so vzbudili pozor-B nost spričo splošnega vtisa, da 5, nobena stran ne želi iskati re-S šilve v vojni. Stališča obeh nv S sprotnikov so se nekoliko orol-I lila in prihodnost ni več v takšni aj meri negotova kot je bila v za-§j četku berlinske krize. Za pre-|j cejšnjo razjasnitev stališ« imajo Š razgovor bivšca predsednika g francoske vlade Paula Reynauda, g ki se je v Meskvi nekai ur mol 8 štirimi očmi pogovarjil s Hru-=| ščevom In se v Pariz vrnil z s| »ruskimi vrednostnimi papirji-. I Z mirnejšim oasmehem se je iz I Mosvc vrnil tudi nekdanji prvi
mož Atlantska zveze Spaak, ki je v dobri telefonski zvezi z Belo hišo.
Hruščov je ob neki priložnosti takole označil sedanji spor okoli Berlina. »Dva milijona in dve sto tisoč prebivalcev Berlina je kapljica vode, ki ne more premakniti onega od obeh krožnikov na tehtnici.« Ravnotežo na bcrlinki tehtnici bo moč ohraniti samo s pripravljenostjo /\ pametne in dobro pripravljene razgovore, nikakor pa ne s kopičenjem orožja in vojaškimi okrepitvami na eni in na dru~i strani Brandenburških vrat. Zakaj ravnotežja ▼ po (rojih -krvavega obračuna* ne more biti.
Najvažnejše je vsekakor dejstvo, da sta zunanja ministra obeh največjih držav na svetu, .•».meriški državni sekretar Drtan Rusk in sovjetski zunanji minister Andrej Gromlko. na sedežu Združenih narodov že navezala
stike, kjer pripravljata teren za poznejše razgovore. Mnogi opa-zovalci se sprašujejo, če se s štiri in pol urnim razgovorom že niso začela pogajanja. S tem vse skrbi glede resnosti treiinlncjfa mednarodnega položaja še niso odstranjene, zlasti ker v dosedanjih izjavah primanjkuje pobud po katerih bi se lahko ravnali za okroglo mizo. Potek dosedanjih priprav kaže, da bo nujno potrebno razgovore pripraviti s skrbnimi proučevanji.
Vedno bolj namreč dozoreva spoznanje, da preko zgodovinskih dejstev in nasledstva zadnje vojne ni mogoče preskakovati. V zahodnih glavnih mestih so zaceli treznejše gledati na «'o dejstvo in poluradno se širijo glasovi, da je' z dvema Nemčija-ma treba računali.
Povsod na svetu, razen v Parizu so prišli do prepričanja, da so  razgovori   neodložljivi, zalo
nc gre precenjevati de GauUore-ga nasprotovanja, ki hoče prizadevanja v tej smeri zavirati m zavlačevati. Generalu najbrž ne gre v račun, da bi onstran Atlantika odločali o usodi Evrope in da bi o vprašanjih, ki se ž'v" Ijenj.sko tičejo Francijo in Evrope, razpravljali dve skoraj neevropski državi, Rusi in Američani. Spričo tega je de Gaullova trma, ki se razen svoje velikosti nima z ničemer postaviti, zaskrbljujoč« ne za mir in vojno, P»* pa za ugled Francije in francoskega poglavarja.
Bonnski veljaki postajajo zaradi razlik t zahodnem zavezništvu kar brez glave. Nc sanw> da ne vedo, koga naj podpirajo in za koga naj se opredelije, **■ za de Gaullovo nepopustljiv*1 ali pa za anglo-ameriško zmee-nost, ki več obljublja m todi *** žrtvuje, ampak postajajo v sV°~ jih političnih dejanjih vedno bolj otročji.
^:i!!lll!lllfl!li!llffll!inilllllinilHll!IIIM
Urbanistična podoba Kranja
SE BO V PRIHODNJIH LETIH MOČNO SPREMENILA
Prvi
program za urbanistični nač.rt Kranja je bil zasnovan leta 1954, hkrati pa je bil že izdelan generalni urbanistični načrt mesta s prometno mreži. Spričo naglega razvoja po vojni pa so se na pod-
Občinsko posojilo
Družbene organizacije na ob-I področjih, predvsem pa so pot rebrno.' ju   tržiške   komune  so  brez ni razvedrila.
prostorov, v katerih bi se lahko 6es'ajali njeni člani. Klubskega življenja skoraj ni, kjer pa že imajo prostor za klub, nimajo sredstev, da bi ga opremili. Iz občinskega proračuna pa tudi v prehodnje ne morejo pričakovati dotacij v tolikšnih vsotah, da bi lahko rešili ta problem. To je razumljivo, ker so sredstva potrebna za dograditev pomembnih objektov, kot sta zdravstveni dom in nova šola. Vse večji problem je, kako bi zadovoljili prebivalce tržiške komune, ki hočejo aktivno delati v prostem času na raznih
Prav o tem problemu je že julija letos razpravljal občinski plenum SZDL in takrat ' ,di sprejel sklep o ustanovitvi komisije za vpis občinskega posojila. Kako pa bi organizirali delo komisije, so se pogovorili včeraj.
Gre za to, da bi sleherni občan ali gospodarska organizacija prostovoljno za dobo petih let posadil toliko sredstev, kolikor je pač v njegovih močeh. In čim več bi bilo zbranih teh sredstev, toliko prej bi lahko rešili nekatere probleme, ki ovirajo dejavnost družbenih organizacij.
B. F.
ročju urbanizma pojavila nekatera nesorazmerja. Industrija je namreč pritegnila v mesto nove proizvajalne sile in neproporcionalno investiranje na škodo stanovanjske in komunalne izgradnje je povzročilo dokaj te*.aven urbanističen problem. Gradbeni organi so se tako sreča1 i z neodložljivim vprašanjem: kako vskladiti nestala nesorazmerja in odpraviti pomanjkljivosti v urbanističnem načrtu.
Obstoječi načrt je zato zahteval temeljito revizijo — korekture in dopolnitve, kar velja tudi za prometno mrežo. Oboje bo končano do konca leta. Ker pa urbanizacija ni samo stvar arhitektov in gradbenih organov, temveč so pri tem neposredno zainteresirani vsi občani, bodo načrt in prometno mrežo obravnavali tudi na zborih volivcev. Zdaj pa si oglejmo, kaj nam obeta nečrt po korigiranem in dopolnjenem urbanističnem načrtu v prihodnjih letih.
Težišče gradenj - tu so mišljeni predvsem stanovanjski objekti — bo poslej na Planini, in sicer na zazidalni   površini   med Novim
domom in bloki tovarne Iskra. To lokacijo so izbrali predvsem zaradi novega mosta, ki bo po najkrajši poti spajal Planino z mestnim centrom. Zazidalne površine na Zlatem polju in ob Golniški cesti pa bodo v prihodnje izven zazidalnega načrta. Z gradnjami na Planini bodo začeli  1963. leta.
Po novem urbanističnem načrtu bo rudi središče Kranja ob Vrhu Tcl^novca klanca doživelo v prihodnjih letih spremembe. Porušil l bodo Rossovo hišo in, ves kompleks vključno z Rohrrrmnovo hišo. Enaka usoda bo doletela rudi dvoriščni del Stare pošte in Gorjančeve hiše. Na teh površinah bodo zgradili trgovsko hišo in sejemsko dvorano — vsekakor dva aelo velika objekta. O podrobnostih teh dveh gradenj bomo spregovorili kdaj pozneje. Ti gradnji pa nista stvar daljne prihodnosti, temveč je uresničenje zelo blizu. O tem lahko priča razpis nateča.a za zazidalni načrt tega področja, ki bo objavljen že prihodnji mesec.
O delu Občinske športne zveze na Jesenicah
Na Jesenicah IZ milijonov
ZA TELESNOVZGOJNO DEJAVNOST
Občinsko športno zvezo so na Jotcnicah ustanovili že 1. aprila letrv<, to^a ta občinski športni or^an je doslej na Jesenicah le životaril, ker Ho ni imel točno opredeljenih nalog.
S 1. septembrom so zaposlili pri Občinski športni zvezi na Jesenicah stalnega tehničnega sekretarja .ki bo v približno dveh mesecih izdelal analizo o trenutnem stanju telesne vzgoje v Jeseniški občini. Seveda bodo pri tej analizi pomagali tudi ostali člami odbora O.SZ.
Ko bodo dobili jasno sliko, koliko ljudi je sploh včlanjenih v
telesnovzgojne organizacije s področja jeseniško občino, bodo lahko tudi bolj smotrno delUi sredstva posameznim telesnovzgojnim organizacijam. Do,slej je bilo prav pri delitvi sredstev največ te>.av. Pojavljala so sv namreč nesorazmerja, ker je eden dobil preboj več kot drugi. Sedaj pa bo prav Občinska športna zveza to Vtkla-drihi.
Po netočnih podatkih dela *e-daj na področju jeseniške občine
GOSPODflRSHBUSSTI
V Tekstilindusu Kranj izdelujejo česano oziroma potčcsano prejo. V začetku avgusta so pričeli v predriilniei tovarne Tekstil-indus Kranj izdelovati rudi česano in polčesnno prejo. Proizvodnja tovrstne preje je za to tekstilno podjetje pomembna tako z ekonomike kakor tudi proizvodne plati. Potrebe svoje tkalnice bodo v Tekst ilindusu krili z lastno proizvodnjo.
Največji proizvodni uspeh v zgodovini Jeseniške martinarne. V avgustu so v jeseniški marti-nai-ni dosegli največjo mesečno proizvodnjo - ,10.0f,n ton. To Je največji proizvodni uspeh v zgodovini jeseniške martinarne.
Aprila prihodnje leto bo prvič sejem -Alpe-Adria*. Prihodnjo pomlad bo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani prvič organiziralo sejem -Alpe-Adris-. Sejem bo specializirana razstava laedelkov, ki jih izdelujejo Jugoslovanska, avstrijska in italijanska podjetja. Namen togo sejma Je, da ae poživi blagovna izmenjava med avstrijskimi in italijanskimi območji, ki mejijo na našo državo. Sejem  bodo prirejali vsnko leto.
1.000 ton avinea Iz Utijakeea rudnika. V soboto Je pričela obratovati v Sltarjevcu pri Litiji nova flotacLJa svinca. V novi notaciji bodo izločili iz rude svinčev koncentrat In ga pošiljali v MeifaO, kjer bodo iz njega ;i -dobivali či**ti svinec. Strokovnjaka menijo, da bodo na ta način pridobili lotno 1000 ton sv
i .kr.i tovarni rHkijml. naino-vaa uestaiti naprav
IMA) bo izdelovala tudi avtomatične signaino-varnostne naprave. Delovna kolektiv omonjo-negs podjetja Je osvojil proizvodnjo novih električnih naprav, med njimi tudi avtomatične signal r^vvarnostne naprave za urejanje prometa.
okoli 22 športnih društev in klubov ter Si) -Jesenice-, s svojimi 13 klubi. Računajo, da bodo imeli 7.a športno dejavnost na razpolago pri OSZ okoli 17 milijonov dinarjev. Menijo, da bodo ta sredstva odlo.no premajhna, da bi bili vsi zadovoljni. Za področj« s 40 državnimi reprezentanti « različnih športnih panog je potrebno precej več sredstev.
Tega problema se športni de* lavi i na Jesenicah ne bojijo preveč. Menijo, da jc glavno, d« se bodo vsa sredstva, ki so namenjena za sport, s+ekala v OSZ. od ne jih bodo zares smotrno delili mod športne organizacije.
M. Zivkovič
Premajhna materialna osnova
Hkrati z urbanističnim načrtom pripravljajo tudi projekt za ureditev starega dela mesta, ki naj bi ohranil vse arhitektonske zna-' čilnosti pretekle dobe. brez vseh' modernizacij. Nekaterim stavbam, ki so medtem doživele adapta:: i z modernimi oblikami, bo Vrnjena, prvotna podoba.
S. 8.
URF.DITFV CFSTF,
PRI UPNICI
Upnica (M. S.) - Pred približno mesecem dni je hudournik Lipni-ca spodkopal večji del okrajne ceste, ki pelje proti Kropi. Ta Odaste te dni popravljajo delavci Vodne skupnosti za Oope.n ;sko in Uprave za ceste OLO. Prvi bodo ojačali obrežni zid in uredili strugo hudournika ter mu tako onemogočili spodkopavanje cesle. Drugi bodo potem popravili cestišče. Popravljeno cesto bodo asfaltirali selo spomladi, da se bo cesta dobro posodla. Asfaltiranje so morali odloriiti na pomlad tudi zaradi tega, ker jesenski čas za ta dela ni primeren.
(Nadaljevanje s 1. strani) dati. da s tem ne ustvarjajo boljšega sistema delitve samo sebi, ampak da hkrati dajejo s tem tudi prispevek skupnim izkušnjam.
To je toliko važnejše za druga družbena področja. Proglasili smo načelo udeležbe na skupnem dohodku za našo materialno osnovo nadaljnjega socialističnega razvoja. Brez dvoma je to načelo, po katerem bo naš razvoj potekal. Vidimo pa, da je uveljavljanje tega načela težko že v sami materialni sferi proizvodnje, kar je vendarle relativno lažja stvar. Zaradi tega je razumljivo, da skoraj povsod srečamo idealiziranje tega sistema v gospodarstvu, in sicer od tovarišev, ki delajo v ostalih družbenih dejavnostih. Materialna osnova za razvoj takih od-! nosov v šolstvu, v zdravstvu, prosveti, kulturi je veliko premajhna. Ce pogledamo diskusije o finansiranju šolstva, zdravstva itd., in če pogledamo na prosvetno dejavnost, na razne diskusije o tem, ah je oblika finansirnnja fiilmske proizvodnje primerna ali ne bo šla v komeroializaeijo itd., vidimo še veliko zastarelih odnosov.
Reš je. da 5 odstotkov variabilnega  dela  v  prosvetni shižN
pomeni zelo malo. Ce pa pomisli-
imeJi delavski svoti v naših jetjih pred 10 leti. pa lahko jjF
Vetr t*
tovimo, da so imeli še manj dar smo prišli do tega. da se zadovoljujemo več s tem, daJ^ri jo   materialno   osnovo centra*0
delavski sveti, marveč bi J° ral imeti vsak delavec. Tod3_ je proces, v katerem je potr0^
da r pet
mnogo prepričevati ljudi, stvar  pravilna.   Kjer tega pračanja ne bi bilo, tam tudi _ more bi/ti napredka. Tudi v f našnjih časih, ko že go\orifl*> plačevanju po učinku, zahteva _ eializem veliko kiealiema. S »J ustvarjamo take  pogoje, da vsak  dobil  to, kar mu priP^ Prav nič nI hudo. ker se vsakj** je današnji čas 9k°n^
sli-v. da ciaziral človeka
da vsak išče
T3
mo, koliko materialne osnove sone napore.
norano zaposlitev in podobno težnja; težnja po napredki!. *\ nja po izboljšanju življenskih P^ goje v itd. pa je tisto, kar J* vsej zgodovini bila, da tak<>. čem,   -babica«   vsega na^yr\^\ Brez materialne zairiteresiira^ ni napredka. Mi pa smo v <**Z tih  letih  naredili  tak naprej da danes že govorijo o jug0* van.skem čudežu in ne več o ^ perimentu. Imamo vse pogojni t ta  proces še pospešimo.  Zdi -mi, da nam morajo biti prav sedam ji  uspehi  moralna  mo<' f nadaljnje zavestne in organi*!
Nov zdravstveni dom na Jesenicah
Jesenice (M. Z.) - Potreba P° novem zdravstvenem domu na Jesenicah je vsak dan večja. Sf4a nje ambulante so raztresene po v»eh Jesenicah in Je s tem delo prce j ovirano.
Toda za zdravstveno službo M
Jesenicah se obetajo lepša časi. Pred kratkim so začeli z gradnjo temeljev za nov zdravstveni dom v naselju Plavž nasproti stolpnic. Računajo, dn bo zdravstveni dom gotovo do 19fi3. leta. Zanj bodo porabili okoli 400 milijonov dinarjev.
Mi   i«> i
rinca. (is vsa i
ALI JE TO POTREBNO?
Vprašanje, ki ga načenjam, bo mogočo pri tistih, ki so jim te vrstice namenjeno, povzročilo negodovanje, češ da Šovinistično ocenjujem zadevo, ki bi je mogoče zares ne bilo vr<v|r>o omenjati, <v ne bi bil prizadet naš nacionalni ponos.
V mislih imam nekatere nepravilnosti, ki se dogajajo verjetno boli iz površnosti iti zaradi premajhnega čuta odgovornosti do našega jezika, kulture in družbene stvarnosti kot namernega, premišljenega hotenja.
Letovanje poletje s^m bil česio nel)ubo pre<?enečen. ko sem v nalih turističnih krajih vzdolž Jadranske, obale pn tudi v Slovenskem Pri-Itmrjti naletel na rrostineo, ki po-rnbljnjo, da je treba s tujci postopati sicer vlhidno. nikakor pa ne strjenj*kn. Resnici na llubo )« »••<■ bo povedati, da takšnih primerov ni mnogo, so pn &e in znt<> tembolj boleči th naše po* t en. • In zavedno ljudi, ki moralo takšne stvari ona-zovati. Bil bi zares |i skrainl čas, da vsi naši ljudje, ki imnio kakršenkoli službeni ali privatni opravek s tujci, s takšno prakso prenehajo.
Poznan mi je primer, ko j* .m starček v Ljubljani, ki jo zaveden Slovenec in pri 7-n ^ priljubljen kot velik šaljivo^- ^ stal na pločniku in po nc»■ . sam sebi godrnjal, da se n« ijj
»tovi stanovanji banki na 11»,žu u» Jcsontoa*
Urejevanje cest,
trgov in pločnikov
Jesenice (M. Z.) - Poseben problem predstavlja na .Jesenicah urc»-Jcvanje cest, trgov In pločnikov Za ta namen so v prvih o*m:h mesecih let«** porabil) to 7fi milijonov dinarjev. Od 1o«n m največ porabili m cesto nn TtiMmlcth, M katero Jr bilo potrdimo 1.10 milijonov dinarjev. Plmanlh Je I« 70 milijonov dinarjev. Prav r.ir.K« omejitev sredstev ni na rnzpol.Ko dov<»lJ denarja za vwn planirana d«la. kot Je bilo to predvideno v družbenem načrtu. Prav tako šo n;so pričeli r. urejanjem Tomšičeve in Tavčarjeve eeate. Z deU nn
Tavčarjevi ee*i Uxlo pn,,li že v prihodnjih dneh, medtem ko i« vprašanje ureditve Tomšičeve rc-ste prav tako aktualno in Jo bodo znčcl! še letos preurejati. Po pravljonje Cutejeve ceste in ceste rui IUejHko DObraVO bo kmalu <k>biln pfeeej večji pomen In nlcsr zaradi premestitve pokopallMa na Rajsko Dobravo. Ko 1» dograjen most na Javorniku, bodo v«w promet do pokopališča preufBn<vrtli preko most*.
prečkati ceste. Službujoči ^'^v* - prometnik, ki je slišal šaljiv ^ tožbe, po je v dobri veri, d* ^ Opravka z Nemcem, pristop ^ nJemu, in ga v nemškem ie ^ vljudno povabil, da ga bo «PV^|-ČCZ4 cesto. Ko sta dosegla ntfi^^ ni pločnik, pa se jc hudo111 starec zasmejal in dejal: jj -Prlsrcmo se vam zahval*^' ^ pomoč. Saj nisem Nemec! shCfnt ne:- sem! Vedel sem, da m' $ pomagali brez nevarnosti Pni'f£* ceslo, ker ste vljudni do tu.J ^ Ampak povejte mi, ali bi 1111 pi tnegall prnv tako, Če bi ^r(fi kranjsko pridu šal, da ™\ čez cesto zaradi teh vražjih $ t"lj. ki Jih je vsak- dan vrC ogrožalo /IvlJcnJe pešcev!" uflll -Prav tako,-. s<> Je tia*1" M rrrillČjnk, ki starčku nI r!> šalo. ..Vseeno ml Jc. aH P°f^l domaČemu človeku aH n'^' ' J* je |>omočl potreben. 'T^^ moju službena in Člove?M f3v' nost.- Tn prometnik \-r;ekr.k<1
eno vpr-' ,m t
na prav.
Muči pa nv in Wcer, če ;
I Še
e zares po
„!<jV»r
taksno vnemo lan.«!rntl ^ 'p ^ akl svet nemSke popevke, nimajo nič skupnega 1 *• .„ J' umetnon jo. Vsetru obf«Man^<jji]J namreč \--er-ino ciejr,t\,o. f^hprr čas p« nn^lh kino dvorannn^««
predvajanjem filmov vrto ^ o]y .s tako imenovano iO'-'^:. ,p\\^' čnnn preko zvočnikov VatllJ* jV ml In le preveč soomlnj"^ ,'„4!«* nemška okupacije, ko s<> °' rat>l) in oškornjr.nl hitler|ev»W 'jpffl «ostra»evall s svojimi ^ naše ljudi. Taka glasba »i Ee larodl fch bridkih ^' t\$* Uglnltl s programn rabaV ]tfltiK eoke
bi prod pričel kom pre.le.tnvo.
Nikakor ni potrebno,
bnvale nemške J naj  jo besedilo teh
d«
»i
k orm J1' tta# bilo ^'S*t
Alfi
drugačno, kot j< ga Nem<i  tulili po med okupacijo! Ni nam takšna zabava, k-r J« IJudJ.   ki   so prlalU«^ takšno »zabavno« «,a*f-V n^ broxbrižn«»t pcaarsoova'J^^ *klh polivk žaljiva, » trf** naetonaku ponos.
K**
tocUej^KOMUNA
Proizvodno podjetje PIONIR v Bohinjski Bistrici
Učenci naj spoznajo proizvodnjo in upravljanje
IZDELOVALI BODO ŠOLSKO OPREMO, UČILA IN OPREMO ZA EKSPERIMENTALNI POUK
v* osnovni šoli v Bohinjski Bistrici sem nameravala povprašati, č« so za delo šolske zadruge v letošnjem šolskem letu pripravili "fiksne posebne načrte. Tovariš bister, upravitelj te šole, me je Presenetil z izrednim in edinstve-ni!ri konceptom novega pionirskega Proizvodnega podjetja, ki bo v naikrajšem času zaživelo v okviru te Sole. Naj kar takoj omenim, d* ima nekaj podobnoga le ena ^grebških osnovnih šol in bo tako bohinjsko pionirsko podjetje dru-*° v Jugoslaviji.
Podjetje Pionir bo imelo mizai*-**o delavnico, v kateri bodo de-učenci sedmih in osmih raz-J^dov po 2 uri tedensko. Podjetje P°do upravljal: pionirji sami. raj ^o jz svoje srede izvolili uprav-111 odbor, delavski svet, upravnika
in druge potrebno organe. -Le tako bo pri njih zares mogoča vzbuditi zanimanja za delavsko samoupravljanje in za procese proizvodnje, ko bodo sami pri tem sodelovali,« meni tovariš Fister. — (Prepričana sem, da je izredna zamisel o organizaciji tega podjetja njegova, čeprav sam o tem prav nič nc pove).
V mizarski delavnici bo pionirjem pomagal mizarski mojster Martin Znidar. ki že dalj časa zalo požrtvovalno pripravlja potrebno orodje in naprave, pri administraciji pa jim bo svetovala Francka Fajfarjeva. Pionirji bodo od časa do časa menjavali delovna mesta in razne zadolžitve, da bodo tako lahko kar najbolje spoznali gospodarjenje podjetja.
Marsikdo  bi   utegnil pomisliti,
Priprave na novo delitev dohodka v tovarni Plamen
Osnova - proizvedena količina
Dobre tri mesece je, kar smo Pisali o prvih poizkusih novega ^•čiiaa razdeljevanja osebnih dohodkov v tovarni vijakov Plamen u Krope. Člani kolektiva so se te-zedinili, cla z novo delitvijo d°hodkov poizkusijo, najnrej v no-yeni obratu in tako dobijo dovolj IZKusenj in trdno osnovo za sestalo pravilnika o delitvi osebnih dogodkov za vse člane kolektiva.
Večmesečne izkušnje so pokali0- da je bistvo poskusnega praska dobro, zato bodo njegove °*hove uporabili tudi pri razdelje-Vanju osebnih dohodkov v prihodek. Posebna komisija sedaj izdere analize delovnih mest; od teh j^iz so v veliki meri odvisni °°ri notranji odnos! v podjetju. Poprav smo o nekaterih osnovah ^^uanega pravilnika že pisali, 'J v ilustracijo navedem nekaj "Jcgovih značilnosti. Zaslužek de-*vc« je odvisen od količine pro-lov, ki jih v svojem delov-času izdela. Na poseben način stimuliran za to, da no izdeluje formiranih oziroma neuporabnih
&obra
turistična propaganda
Radovljica. (M. S.) - Turistično fužtvo Radovljica bo za prihod-W   turistično   sezono   v lastni J^U izdalo v 73.000 izvodih barv-^ Prospekt Radovljice z okolico, j0 bo ;•(> četrti prospekt, k\ ga jJJJJa to društvo: dva so Pfed vojno, enega pa po vojni. Radovljiško   Turistično drufttvo * br. v kratkom uvrstilo tudi med ^»čtoo tistih  .ugoniovanskih tu-^•Henih društev ki so za boljšo j^Pagando svojih  krajev izdala *rvn(. diapocil ve. Društvo je pri-^r°vil0 200 barvnih posnetkov, a ^a,<'rimi nameravajo vzbuditi za-^onjo za  Radovljico predvsem turisti iz ostalih Jugoslovanih republik.
da bo šlo v tem podjetju bolj za igrackanje kot pa za pravo proizvodnjo. Zato naj navedem še predmete, ki jih nameravajo tu izdelovati. Ker so imeli doslej v okviru pionirske zadruge tehnični odsek in so si tako že ustvarili določen sloves, jih čaka naročilo za 100 flanelografov in 10 peskov-nikov. Izdelati nameravajo tudi šolske mizice in stolčke za svojo šolo ter opremo za eksperimentalni pouk fizike, kemije in biologije. Menijo, da bodo s tako opremo in raznimi učili pomagali tudi ostalim bohinjskim šolam. — Potrebna obratna sredstva jim zagotavlja predvsem šolski gozd, iz katerega bodo dobili potreben les.
Čeprav v podjetju Pionir še niso začeli z delom, bi bilo o njem mogočo napisati še marsikaj zanimivega. Vendar prihranimo nekaj lega za poznejši čss, ko bomo že lahko govorili o prvih gospodarskih uspehih. Le-ti, to sem prepričana, ne bodo izostali.
Obenem bo na šoli v Bohinjski Bistrici še naprej tudi šolska za
izdelkov, saj se pri prvih njegov zaslužek zmanjša za polovico, drugi pa sploh niso plačani. Pri plačilu ne upoštevajo rednih zastojev zaradi čiščenja in popravila strojev, zato pa so kot normativ vzeli le 80 odstotkov maksimalne tehnične zmogljivosti stroja. Ce delavec zaradi svojih sposobnosti izkoristi stroj 70-odstotno ali celo 80-odstotno, je za to še posebej nagrajen. Naj poizkusim to razložiti na preprostem primeru: če je normativ delavca pri stroju 60 vijakov, za katere dobi po 2 dinarja, izdela pa jih 70, bo za 10 vijakov (razlika med 00 in 70) dobil po 3 dinarje. Ce pa izdela še 10 vijakov več, bodo ti plačani po 4 dinarje. S tem jo dana dobra stimulacija za iskanje najboljših načinov organizacije dela. Madtem ko določanje normativov na delovnih mestih z novimi stroji ni pretežko, pa ima komisija več težav pri analiziranju delovnih mest pri štorih 6trojih. Kljub temu vse kaže, da bo novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov pripravljen najkasneje do konca tega leta.
Obenem pripravljajo tudi pravilnik o delitvi čistega dohodka. Cisti dohodek tovarne Plamen se sedaj deli na osebne dohodke in .sklade v razmerju 55 : 45.
Prieetek pouka
v gostinskem šolskem
centru
Bled. (M. S.) - V Gostinskem "ol«kem centru na Bledu se bo pričel pouk 4. oktobra. Drugi letnik oddelka za kuharstvo in oddoika za strežbo bo letos oblikovalo iti gojencev, v prvi letnik pa se in Jj prijavilo 4V
Razveseljivo je, da se je za poklic gostinskoR.: delavca odločilo tudi več mladink in mladincev z Gorenjske, ko so do sedaj gostinske sole ob-'ovali p»edv*em gojenci iz pasivnih krojev Slovenije,
tj ^""rdju stike vidimo delavca in otovorjenega konj.i, ki ae vsak <U   <Kll>r"vit" na tri ure hoda dolgo pot na Votel In »krnita a« to, •najo delavci na vrhu potreben gradbeni material. Gradnjo tovor-0e *lčniee na Vogel Investira škofjeloško podjetje TranaStrrist.
Trgovsko In proizvodno podjetje »VINO« •Prejme takoj
ŠOFERJA C. kategorije.
Ponudbe poslati iui upravo podjetja
lllcd
Prodamo več mbljsnlh, dobro ohranjenih mizarskih strojev.
Otltd vlak dan do 14. ure.
Tovarna klobukov »SF.SIR« Škofja Loka
Bohinjska Bistrica (M. S.) — Mizar Martin Znidar se Je požrtvovalno zavzel za to, da bo mizarska delavnica novega podjetia Pionir res dobro opremljena in Je v svojem j>rostem času za to delavnico naredil skobelni stroj s krožno žago in vrtalno glavo, čeprav so njegovi prejemki odmerjeni le za osemurni delavnik, ga je mogoče najti v delavnici prav ob vsakem času: od jutra do večera. Še nekaj dni in v delavnico bo prišla prva skupina druga, pri kateri bodo delali učenci ] učencev. Skupaj z mojstrom se bodo spoprijeli s prvimi na-4. in 5. razredov. M. S.' nalogami. Foto: F. Perdan
i^lDELAVEC
Danes seja ObLO Škofja Loka
Obširen dnevni red
Škofja Loka, 27. septembra (J. P.) Irinarske postaje Železniki, čep^
— Za danes popoldne je napovedana četrta seja začasnega Občinskega ljudskega odbora Sk. Loka. Na skupni seji obeh zborov bodo razpravljali o poročilu o gospodarjenju v tovarni NIKO Železniki ter imenovali upravni odbor, ki bo razpolagal z občinsko rezervo gospodarskih organizacij.
Dnevni red ločenih sej jo zelo obširen. Odborniki bodo med drugim razpravljali tudi o predlogu odloka o uvedbi kanalske pristojbine na območju škofjeloške komune. Omenjeni predlog je ObLO Škofja Loka že obravnaval na oni izmed prejšnjih sej. Vendar je razprava na tej seji pokazala, da je treba proučiti Se nekatera vprašanja. Predloge odbornikov jo svet za komunalne zadeve in urbanizem upošteval pri sestavi novega osnutka odloka o kanalski pristojbini.
Na današnji seji bo svet za komunalne zadeve in urbanizem predlagal ljudskemu odboru tudi področja, za katera bi bilo potrebno izdelati urbanistične načrte. Ti so namreč predvsem v nekaterih krajih nujno potrebni zaradi smotrnega razporejanja gradenj.
Ob združitvi škofjeloške in železniške občine je veterinarska postaja škofja Loka prevzela vete-
se postaji pravno še nista združili. Zato bodo na današnji seji odborniki razpravljali o združitvi omenjenih postaj.
Med preostalimi točkami dnev-
niki predvidoma sklepali tudi o odloku o tarifi najemnin za lokale in razpravljali o potrditvi pravil družbenega sklada za šolstvo občine Škofja Loka. Na dnevnem redu so tudi nekatere organizacij-
nega reda ločenih sej bodo odbor- ske in zemljiške zadeve.
Kaj je z vodovodom
Pod brez je (R. C.) - Prod kratkim so na seji KO v Fodbrezjah govorili tudi o gradnji vodovoda. Z gradnjo so namreč prenehali, čeprav je le-ta napeljana skoraj do Srednje vasi. Vodovod je postal zlasti potreben za tamkajšnjo zbiralnico mleka in posestva kmetijske zadruge. Da bi stvar premaknili z mrtve točke, so izvolili posebno komisijo, ki bo skušala rešiti zadevo z vodovodom. Govorili so tudi o kanalizaciji ob cesti I. reda v naselju. Uprava za ceste je že pred časom obljubila, da bo uredila obcesno kanalizacijo v Podbrezjah.
Kaj bo z vrtcem?
Bohinjska Bistrica (M. S.) - V Bohinjski Bistrici so o bšoli uredili prijetne prostore za vzgojno varstveno ustanovo, v katero bi vsak dan lahko prihajalo 35 do 40 otrok. Vendar je letos prijavljenih le 15 otrok in zato vrtec verjetno sploh ne bo odprt.
Sicer je tudi v Bohinjski Bistrici veliko zaposlenih mater — vendar ima večina v svojem gospodinjstvu tudi sorodnice, ki skrbijo za otroke med njihovo odsotnostjo. Za varstvo otroka bi starši plačevali le 500 dinarjev, za dopoldansko malico pa še 200 dinarjev mesečno. Ta prispevek je res izredno nizek, zato je nerazumljivo* da nekateri starši menda prav zaradi varčevanja ne pošiljajo otrok v vrtec.
Priprave ( na veliko proslavo v počastitev 20- letnice vstaje in dneva JLA
Škofja Loka (P.) - V mesecu decembru bo v Škof ji Loki osrednji del velike proslave v počastitev 20-letnice vstaje in Dneva JLA. Pripravljalni odbor za to proslavo šteje 15 članov; od tega jdh je devet iz škofjeloške komune, trije so iz območja kranjskega okraja, trije pa iz ostalih krajev naše republike. Sedež pripravljalnega odbora bo v Skofji Loki. Osnutek programa za to veliko proslavo so že sestavili. Organizatorji pričakujejo, da se bo proslave udeležilo približno 25 tisoč ljudi, kar je glede na zimski čas dokaj visoko število.
Delavska univerza v Škofji Loki
v sezoni 1961-62
Delavska univerza v Skofji Loki
je tudi letos organizirala številne šole^ tečaje, seminarje, predavanja in podobno. Nedvomno pa p'-avknr navedena dejtltv* preskromno označujejo dejavnost Škofjeloške DU, ki uspešno deluje že več let.
Pri DU Škofja Loka je letos kar sedem oddelkov Tehnične šole za strojno stroko v Ljubljani. V tej šoli, ki jo obiskuje 325 slušateljev Iz v.seh krajev Gorenjske, se izobražujejo le odrasli. Največji problem TšST v Skofji Loki pa so prostori. Tehnična šola strojne stroko Ljubljana — oddelek za odrasle v Skofji Loki ima premalo učilnic. Slušatelji te Sole imajo pouk na Vajenski soli za razne stroke v Skofji Loki.
Pretekli teden se je pričel po-
uk tudi na Ekonomski srednji loU
— oddelek za odrasle. V tretji semester omenjene šole se je vpijalo 44, v prvi pa 27 slušateljev. En oddelek Ekonomike srednje šole ima škofjeloška DU tudi v Gorenji vasi in v Zireh. Ker ima edelek v Zlreh premalo slušateljev, ne bo ta sdroŽil z oddelkom v Gorenil va-Ki. Prav tako je pri DU Škofja I>oka tudi oddelek administrativne šole.
Ta teden so pričeli tudi s poukom tujih jezikov. Da bi slušateljem učenje čimbolj olajšali, bodo pri pouku uporabljali 'modeme pripomočke. Z dopolnilnim osnovnošolskim izobraževanjem prve in druge stopnje pa bodo pričeli 2. oktobra.
Pekarna Železniki priključena k Pekarni in slaščičarni Škofja Loka
Škofja Loka (P.) - Na zadnji se.ji občinskega zbora in zbora protarv«jaAo«v začasnega Občinskega ljudskega odbora Škofja Loka so odborniki po trdoti sklep dolovnoga kolektiva Pekarne Železniki, da se to podjetje pripoji k J'Hi ar m in slaščičarni Skofjn loka. S tako priključitvijo se je namiroč strinjal tudi delovni ko-loktlv McofjoloAkf pekarne. N.i isti seji je ljudaki odbor imenoval tovarMn Franoa Vidmarja, dosedanjega ftoJukega upravitelja na Trota pri Skofji Loki, za stolnoga pedsfp>Akega "svetovalca pri mode*>člnSkem zavodu za prosvetno pedjtftoAko službo rsbčim Kranj, Skofjn Ix»ka In Trt«.
Turistična sezona v Skofji Loki
Todl v Skofji Loki je bila letos turistična semma nekoliko bojjla kakor preteklo leto. Število postov se je sleer le malo povečalo (za 2.2 odstotka), toda število nočnin je poraslo k* 12 odstotkov Letos je namreč v Skofji IjoJU pftgaiflU vhIo sorazmerno več gostov kakor lani.
Zelo Jt porast«! promet v gostinstvu. V prvih osmih m«« cei h se Jc ta v psfcnerjavi % ustremim tanskoietnim oitdobjeni povečal z« 1K odstotkov. Delno eo k tema pri pomoa-le višje cene, delno pa t udi povečanj«  gosak«Ub ■nn^UJioulj
Šolski problemi v škofjeloški občini
1'omanjkanie učnih moči na šolah v škofjeloški občini letos ni tako kritično, kakor je bilo pretekla, leta. Predvsem se je stanje izboljaalo v Selski dolini. Se vedno pa primanjkuje učiteljev na šo-
Milijon dinarjev za občinsko stavbo
Skoija loku (V. R.) - Občinsko fttavbo v Skofji Ix>ki ao letos pre-belili zunaj In znotraj. Tako Je stavba dobila prikupen vidoz. V poslopju so prour<xlili tudi stopn1-
ca in podobno, Stroški za vsa ta
dela so znašali nekaj več kot milijon dinarjev.
Od Doma Zveze borcev pa do glavne rc**o so te dni postavili na nekdanji io bolj ali manj mi,« -joni poti tudi lene betonsko p!., »če.
lah v Davčj, Lučinah in Sovodnju.
V Skofji Lokd imajo zs tako število učencev premalo šolskih prostorov. Na Trati so že pričeli graditi novo šolsko poslopje. V prihodnosti nameravajo graditi nove šolske prostore tudi v Selcih, Zalem logu in Gorenji vasi. V Železnikih pa bi prizidali pri dosedanji šoli nov trakt. Pri večini osemletk primanjkuje telovadnic.
Telovadci
v prenovljenih prostorih
Škofja I.oka (V. R.) - TVD Par tizan v Skofji Loki Je letos začel obnavljati svoje telovadne prostore na Mostnem trgu. Zadnja dela bodo končali ae ta teden. Tako bodo ftkof Jeloski telovadci dobili pre-beljone in prijetno urejeno prostore za telovadbo.
N« nogometnem igrišču v PuSta-lu pa je društvo pričelo obnavljati ograjo.
TRGOVSKO PODJETJF. »POTROŠNIK« KRANJ OBVEAĆA LFNJHNF ODJEMALCE, DA BO OD 29. SEPTEMBRA DAUE PRODAJALO VSAK DAN SVEŽE VSAKOVRSTNO PAKIRANO MESO. POSLUŽUJTE SE UGODNE PRILIKE. OBVEŠČAMO, DA IMAMO VSAKO NEDELJO ODPRTO TRGOVINO OD 7. DO It, URE. PRIDITE, POSTREZENI BOSTE HITRO IN SOLIDNO!
Razen navedenih šol in tečajev
pripravlja DU v Škofji Loki v sezoni 18G1/62 še vrsto drugih predavanj in seminarjev. Da bi ^ahko DU rvoj program dela Ciaftbolj približala po'rebam. zaprosila v.sa zainteresirana podjetja, ustanove, družbene organizacije, šole in po-eamr-znke, da dajo pripombe na prorlla gani osnutek delovnega programa.
J. P.
Prihodnji rnnsec bo v Skofii Loki oddaja
SVOJ DOMAČI
KRAJ?«
Škofja Loka (P.) — Prihodnji mesec bo v Skofji Loki Oddaja »Poznal svoj domači kraj.« Prireditev pripravlja Občinski komite Ljudske mladine v Sko'ji Loki. Na oddaji bodo preizkusni svoje znanje tovarniški in šol -\\ aktivi ter terenske organ iza of je. Po do sedaj znanih podatkih bo sodelovalo približno 18 ekip.
Šestmesečna mladinska politična šola
Škofja bok« (P.) - 16. oktobra se bo v Skofji Loki pričela mladinska politična šola. Šolo bodo obiskovali predvsem mlajši mladinski kadri iz podjetij, šol in terena. Kakor amo zveieli na občinskem komiteju LMS v Skofti Loki, se je v to šolo vpisalo 27 slušateljev, ki jim bodo predavali dani ZK Škofja Loka in nekateri predavatelji pri Delavski univerzi. Šola bo trajala Sest mesecev. Zadnji mesec, to je v marcu, bodo slušatelji opravljali izpite. Pouk pa bodo imeli v Domu Zveze borcev.
Izdelava pravilnikov
o delitvi CD in OD
v škofjeloških podjetjih
Škofja Loka (P.) - Tudi v škofjeloških podjetjjih intenzivno razpravljajo o izdelavi pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka. Predvidoma bodo gospodarske organizacije izdelale pravilnike do novembra. V nekaterih podjetjih so se namreč odločili, da bodo pred izdelavo oziroma sprejetjem novih pravilnikov temeljito proučili vse faktorje, ki vplivajo na realnost in smotrnost novih pravilnikov.
Ob razstavi Dore Plestenjakove v Mestnem muzeju v Kranju
Egiptovski akvareli
»Kadarkoli dobim navdih za slikanje, ga žeKm čimhitreje prenesti na papir. Všeč mi jc tudi, če slika deluje sveže. — Tu bi bili vzroki, da je med mojimi slikami največ akvarelov, saj na primer z oljnimi barvami tega ni mogoče doseči. «
Takole mi $e pojasnila akademska slikarka Dara Plestenjakova.
sem jo skoraj v isti mah s pozdravom vprašala, kako to. da se navdušuje za akvarel, čeprav velja ta za eno najzahtevnejših tehnik. —
Prav na kratko smo zadnjič že omenili, da je bila preteklo soboto v Kranju otvoritev razstave egiptovskih akvarelov akademske slikarke — škof jeločanke Dore Plestenjakove. Tokrat se s slikarko pomudimo v krajšem razgovoru.
-Slike, ki jih tokrat razstavljate, so nastale, ko ste se od februarja do maja letos mudili v Kairu. Menim, da mora biti posebno za evropskega slikarja v tamkajšnji deželi nešteto izrednih motivov?*
-Dežela je res pTepohra raznih zanimivosti, lepel pa tudi nasprotij. Vendar marsičesa »i mogoče naslikati. Ljudje se namreč tako zek» zanimajo za vse. kar se dogaja na ulici, da še s fotoaparatom ni mogoče skoraj ničesar posneti. Da bi pa človek sedel na kolikor
toliko prometnem kraju in slikal, pa še misliti ni. Samo enkrat sem se namestila na ulici m začela pripravljati barve. S pripravami sem
komaj začela, a že se je zbralo toliko radovednežev, da sem si komaj priborila pot iz obroča. Ta Izkušnja mi jc bila dovolj. Zato med Egiptovskimi akvareli ni niti enega prizora z tiiice. Sicer se mi je pa pred leti (udi v Celju zgodilo, da se je zbralo toliko ljudi, da jih je moral miličnik razgnati. Najbližji so pasli radovednost, tisti pa, ki niso ničesar videli, so mislili, da gre za prometno nesrečo.«
»Kakšno mnenje ste si med svojim bivanjem v Kairu ustvarili o (sodobnih egiptovskih slikarjih?«
»Skoraj vxi se trudijo, da b". nadaljevali tradicije stare egipčanske umetnosti, vendar jhn to ne uspe. Egipčanska umetnost je že pred tisočletji dosegla svoj vrhunec in vsak poizkus nadaljevanja te umetnosti je brezuspešen.«
»Na kakšen odmev so naletele vaše slike na razstavi v Kairu?--
»Kritike ro bile kar ugodne. — Posebne pozornosti so bili deležni akvareli, ki sem jih pripeljala s seboj iz Slovenije. Kljub temu .sem se odločila, da ne bom slik nikamor več prevažala, ker je z njimi preveč sitnosti. Kadar bom šla v katero izmed bolj oddaljenih držav, bom razstavljala samo tisto, kar bom naslikala.«       M. Sosič
Korak v negotovost?
OPTIMISTIČNE NAPOVEDI O RAZVOJU PREDDVORSKEGA TURIZMA — LETNI IN ZIMSKI TURIZEM ŽE OČALA PESIMISTA — NEVŠEČNOSTI Z JEZEROM
Preddvorčani se radi ponašajo, £el da je Preddvor veljal pred vojno kot mikaven m dobro obiskan letoviški kraj. V letin po vojni je sicer mikavnost ostala, z obiskom letoviščarjev pa »e kar ne morejo pohvaliti. Skratka — Preddvor je domala zbledel s seznama popularnih turističnih krajev. Zadnjih deset in več let le še životari ob redkih letoviščar-jib, nedeljskih izletr.ikhh in »letečih« turistih.
Vzroki takšnega stanja so na dlani: struktura turistov je motno spremenjena pa tudi nekateri pogoji, ki naj služ:jo razvoju turizma, niso v Preddvoru najboljši. Naštejmo jih: prešibke prenočitvene zmogljivosti (25—30 ležišč pri zasebnikih), neustrezne gostinske razmere, slaba turistična propaganda in ne nazadnje zahteve sodobnega turista, ki išče pote'; udobja tudi zabavo. Le-te in še nekatere pomanjkljivosti pa pristojnim krajevnim organom niso
DORA PLESTENJAK: EGIPTOVSKI MOTIV
;f&WiAiKKOVINAR
Novosti v obratih jeseniške
Železarne
Jesenice (M. 7.) - Za izboljšanj delovnih pogojev jc vsekakor potrebna mehanizacija. Tega se zavedajo tudi v Železarni na Jese-nicah. Zato bodo v okviru rekonstrukcij že sedaj v nekaterih obratih proizvodnjo mehanizirali. V zaključni fazi montaže sta dva nova žerjava, ki jih je izdelala tovarna »Metalna« iz Maribora. V žični valjarni bo kmalu začel obratovati osemtonski žerjav in bo tako mnogo manj težkega ročnega dela pri nakladanju in razkladanju valjane lice. Precej bo tudi olajšano dek) pri nedeljskih menjavah valjev in ostalo težaško ročno delo.
V jeklarni so dobili nov žerjav z nosilnostjo IS ton. ki bo razbremenil sedanjih pet 8-ton*kih žerjavov. Ti žerjavi so bili doel"\j ozko grlo v proizvodnji. Računajo, da    bodo    postopoma izmenjali
Spreiem
jeseniških gledalisčnlkov
JESENICE.   26.   seplcmb; v (U.)
- Predsednik Občinskega ljudskega odbora Jesenice Franc Traven je priredil sinoči v klubskih prostorih Kazino nprejem članom gledališča »Tone Cufar«. ki so gostovali z Držičevo komedije »Tripče de Utolce« na drug^'n mfdnarodnem festivalu amater-akih gh>duliši  v Monacu.
Številnim čestitkam k doseženim uapataocn io P« razen predsednika ObLO pridružili predsednik Svata ta kulturo in pro-avato ObLO Jesenice Ciril Kavu-lai predse« ..k dram-kega sosveta pri Zvezi avobod Slovenije tovariš Smon. soustanovitelj j< niakaga gladaljoča dr. Bratko Kreft in drugi. Za pozorno t. ki no jo izkazali Jeseniškim gle.la-lisvnikom ho je zahvalil upravnik gjedabsča tcvarič Bojan Čebul j
osem tonske žerjave in novi žerjav je že eden iz serije. Zamenjava žerjavov je potrebna zaradi povečanja proizvodnje v jeklarni. Zaradi tega mor,.jo tudi sedanje žerjave z nosilnostjo 8 ton zamenjati z večjimi.
Kot vsi žerjavi, ki so jih dobri |
v Železarni v zadnjem času, ima-
ta tudi novo »rjava predalčno konstrukcijo. Kabine za upravljanje žerjava so opremljene bolj sodobno. Doslej no imeli v kabm.ih montirane za upravljanje žerjava krmilne valje, novi žerjavi pa imajo tako irmmovana mojstrska stikala, ki bodo precej olajšala delo vodjem žerjavov.
vzele poguma. Za vsako ceno .skušajo potisniti turizem na lepšo pot — optimizma in prizadevnosti jim ne manjka.
Kaj so doslej storili? Letos poleti je cesta skozi naselje dobila asfaltno prevleko, neprodirna tema na cesti, ki vodi skozi naselje, se je umaknila jarki svetlobi uličnih svetilk in ceio jezero so si omislili. Letos julija so dobiili »v last« tudi grad Hrib ob jezeru. (Pred tom je poslopje služilo za okrevališče). S tem bodo — kot treftjo — resili problem prenočitvenih zmogljivostih z novim go-Stiduera v gradu, ki je bdio odprto pred kratkim, pa bodo ustregli še tako zahtevnemu gostu. Doslej so vložili V novi objekt 900.000 dinarjev, dokončna ureditev gradu pa bo po približnem predračunu veljala okrog 80 'mlijonov dinarjev. Spričo visokega zneska bodo objekt urejali postopoma. Vsekakor pa je ObLO Kranj tem prizadevanjem zelo naklonjen in obljublja pomoč — Torej optimizem na vsej črti!
Zdaj pa s>i oglejmo razvoj tir-rizma v Preddvoru še skozi pes -mistova očala. Nobenega dvoma ni, da bo turizem v Preddvoru dočakal lepše čase. Ne delajmo pa si prevelikih utvar.
Najprej beseda, dve o poletnem turizmu.   Kljub  udobnim preno-
čiščem v gradu (gostišče bo uvedlo obliko penaiona) pa so tu-! stični delavci verjetno pozabili na otipljivo šeljo slehernega letovišča rja: na kopanje. Pravzaprav so hoteli tej želji ustreči z umetnim jezerom. Leto pa je razočaralo. Ob suhem vremenu je namreč dotok vode v jezero manjši od odtoka. Voda še vedno odteka skozi razpoke v dnu. Zato tudi ni nič čudnega, če jezero ob takšnih priložnostih izgubi svoje zveneče ime in se spremeni v mlaku žo. Seveda je za kopan je vse prej kot primerno. — Kaj pa Kokra? Pravijo, da je zelo mrzla. Torej je Preddvor brez primerne vode za kopanje. Prav zategadelj je preddvorski poletni turizem v zagati. Te zadrege pa ne bo mogoče zmanjšati niti s kabinami ob jezeru niti z ureditvijo bregov in niti z biifejem. V deževnih mesecih je jezero z visokim vodostajem sicer privlačno, manj privlačno pa je deževno vreme za letovi-|i ar, a. Malce i^mično povedano: kaže, da v tem primeru ne bo moč združiti prijetnega s koristnim.
Preglejmo še možnosti za razvoj zimskega turizma. Osnovna zahteva turista, ki obišče ta ali oni turistični kraj v zimskih mesecih, je smučanje. V manjši meri  drsanje in sankanje. Privlač-
nih smučarskih terenov Preddvor nima, kvečjemu zamrznjeno jezero utegne služiti za drsanje. Eno je jasno: o zimskem turizmu v Preddvoru skoraj ne kaže razmišljati. Torej bo grad Hrib (vanj nameravajo investirati — 80 niffi" Jonov dinarjev) pozimi bolj ali manj neizkoriščen objekt. Morda bi o takšnem visokem investiranju le kazalo dodobra preudi'.riti. — Vendar pa trdim: takšno podobo nudi razvoj turizma v Preddvoru, če ga gledamo skozi očala rxsri*nic5ta.
Največkrat pa čas, razvoj neke stvari in izkušnje pomagajo raz-čaBfcrti vprašanja, ki jim sprva ne najdemo odgovora. Sicer pa optimizma, s kakršnim se v Preddvoru lotevajo turističnega problema, le ne kaže podcenjevati-S. S.
NESREČE
Nad pol milijona dinarje* Škode
Tržič, (n. n.) - Pretekli petek, 22. septembra opoldne je bfla-n* Proletarski cesti v Tržiču hnjša prometna' nesreča. Mirko Špendal* šofer mesarskega podjetja Tržfo je peljal poftovorni a^ornobs KR 51-77 v klavnico. Na ievese zavoju, približno 80 metrov p**» hišo s št. 28, pa ga je začelo'zaaia-šati. Nato se je 80 metrov Jcarel^ cesti, dokler ni trčil vs!bdo\cidJ" sko hišo št. 28. Medtem ko-sta prikararrtboliraa^jn šofer imrjeg1^ spremljevalec Franc Boneefj iz Kovorja) laže poštodoanagg* 3° na voziki škode za pribr1£no'P» mflijona dinarjev, na stanovanj1 hiši pa za 40.000 cftnm jwy. — nesreče je prišlo po v«ej qe90Br) nosti zaradi prehSbre roma "zaradi ne«pos*evariJa prometnih znakov. Ifa Protetassto cesti je za motoma v<aza9a pseor pi6ana hitrost 20-km«**1
Glasbeno življenje v Tržiču
ovirajo neprimerni prostori
PO OSMIH LETIH OD DVEH NA 10 KLAVIRJEV — DO 200 GOJENCEV NA GLASBENI SOLI — TRZIŠKA KOMUNA JE BREZ GLASBENEGA PEDAGOGA NA
OSNOVNIH ŠOLAH
Odveč bi bilo ponavljati, kako razgibana je bila nekdaj v tržaškem predjelu glasbena dejavnost. Se pred Veti sta na Gorenjskem prednjačila tr/.iški orkester in pevski zbor, medtem ko so posebni sloves uživali tržvški zabavni ansambli. Toda že skoraj pet let je v Tržiču popolno zatišje gJede dela na tem področju. Pevski zbor bolj ah' manj životari (zboru manjka mlad m kadrov in prostorov za delo), orkester samo še občasno nastopa, edina izjema je le godba na pihala, ki je nenehno aktivna. Vzrok za takšno stanje je prav gotovo dejstvo, da je tržiška komuna brez strokovnih (»lasboni-h    pedag»>gov    na Šolah,
triUki Glasbena <>ia. ki «xi»na v
Tržiču opravlja glasbeno poslan-
Zbori volivcev v jeseniški občini
Jesenice (M. Z.) - Ta teden se bodo v jeseniški občim zvrstili zbori volivcev, na katerih bodo med drugim obravnavali polletno gospodar jen je v jeseniški komuni in nekatere loka me probleme. Kot predvidevajo se bodo v Mojstrani največ zavzemali za gradnjo nov. šole, ker računajo, da bodo doma-
KoncerU komornega zbora v Martuljku
Jesenice,   26. septembra   (O) —
Preteklo soboto zvečer je priredil komorni zbor J<seniske Svobde v letošnji sezoni svoj prvi koncert. Gostoval Je v klimatskem zdravilišču »France Rozman« v Martuljku. tNostje, ki ko tamkajšnjo kino dvorano napolnili do zadnjega kotička, so dajali izvajalcem izredno ,)nznnje. Program je obsegal nnAo in tuje pesmi.
i Koncert z istim programom je ponovil zbor danes popoldne na Koroški Bei, za učence osnovno šole, Kaže, da bo komorni zbor Svobode na Jesenicah tudi v letošnji .sezoni priredil vrsto koncertov z dosedanjim programom, ki ga bo naštudiral v tej sezoni.
m i vranjo kar največ prepevali v lesu. z raznim drugim gradbenim materialom m k prostovolj.nim «*■-lom. V Kranjski gori bo zelo aktualna na zl>oni volivcev grndnja nOVSgp hotela in dograditev motela. V Žirovnici bodo največ govorili o z<lravstv<nem dosmi, asj J« za ta kraj nujno potreben. Najbolj boleči problemi za Jeseničane pa so ceste, razsvetljava, kanalizacije in drugo.
Srednji vrh premalo poznana postojanka
Martuljek (TT) — Na Sro<tn,, vrhu na Martuljkom, kjer leži skoraj nepomano naselje z nekaj hišami je lop dom z izredno lego, tujsko sobo in odlično kuhinjo. Skoraj nepoznana postojanka je toliko privlačnejša, ker lahko ijt-gunizirajo nedeljski turisti dopoldne izlet v Srednji vrh. kamor je z železniške poštuje Martuljek le pol tire hoda, popoldne pa v -novi Vintgar- peni Mariuljkovo skupino Dom na Srednjem vrhu je odprt vso sezono in jo bil doslej premo-io  -muh n.i .mi tui .ttonu
Samo še ob sobotah, nedeljah in ob praznikih Hbfee   -   (n. n.)   — Planinsko dvustvo i/. Tržiča ima po bližnjih planinah v oskrbi več planinskih domov in koč. Večina teh je čez poletno sezono redno oskrbovanih, od sredo septembra dalje pa le ob i sobotah, nedeljah in ob praznikih. Tako j<- tudi Wos. zato plauiinski koči na Kofcah in I>obrči nista već rodno  oskrtMtvnni.   Izjema  je le Dom pod SVržIčern, kt Je vedno v r<"dni oskrbi.
Novembra razstava
Tri4f - (K. r.) _ KoUmrnaternk klub se že dlj> pripravlja na samostojno  razstavo   umetniške rn
deaniraaaaacne fotograf i >♦>, ki naj
tri   bila pie<ivid<xria  v novembru.
Kotogra/i - amater^ lahke svoje
prispevke ockiajo v kluhski pisarni vsak p<<tok od 18. do 19. are Tam lahko dobijo Unli vse informacije.
Posvet sekretarjev
Tralč, ?«. vrpUml).,, - (B. K.) -
I»an<Ts o<> 17. mt je Ml v nejn; dvorani ObIX") Tržič posvt>t teran skih osnovnih o»-gnnizacij /K !'<> ddbaa posvet >e bil tudi včeraj, I, <l.i so ne Ka udrlečib Hckretarii osnovnih   orK.anrzaei j   /,K conp<»
danskih <»r n;i oiH-ii p<>-
frvetih    sr>   f:.'l.r»-tarii govorili dejavnosti    osnovnih organizacij oziroma članov ZK nasploh. Razen :••»•..< so se pog«>v*« ili tudi o kandi d a tih zji v^nrno politično šolo, k: ne bo začela v oktobru.
Seja IO SZDL
TrAlč. (n. n.) — Danes ob 11, uri bo   redna   seja   IO SZDL. Člani l/\ i • .r\. 'fa milnura lxxlo razpravi J;:' | 1 q občinskem poaolilu, o načrtu potrošnje sredstev, ki bo:k> zbran.i j / občinskim posojilom, in o neka I
t.-iih   organ, zacijsklh vprašanjih, razen lega pa bodo imenovali tudi I komisijo za tisk pri SZDL, *
stvo, pa dela v ze*o štabih pogojih.
O celotni tej problematiki smo se prod dnevi razgovarjali z ravnateljem Glasbene šole. Otonom /«i zvona lom, ki je pogovor začel takole:
-Prav gotovo je vzrok glasbenemu mrtvilu že večletno pomanjkanje prostorov, čeprav so bila vsa leta precejšnja ovira za živahnejšo glasbeno dejavnost tudi sredstva. Ker nimamo primernih prostorov niti za vaje niti za nastope, j> razumljivo, da je v na£em predelu nastalo irla.sbono /..kti.je, kljub temu, da so Trži-čani muzikalni in da imajo \-eis<>-
lje do gteatNaM d »Javnosti Zaradi
.e, iirvii runispešnih t«-;z.-idevanj, kako rešiti ta nerešen problem, je že ])i>-nokn>teri Tržičan vrjrel puško v koruzo, kot pravimo. Brez pomislekov pa lahko trdimo, da jo ]>rav v tem pogl<-.lu <»clirrvi ••/ •. m.i Glnsbtma .šola, ki j<> biia ustanovij«mv> 1951. leto. Ce-I>r«»v je i.mela Gla.-.bena sol a <>:> ustanoviitvi svoj st-dež le v <lveh mansjirdnih prostorih. |6 daslttj zaseill.-i 'qoTnje [>roKLor»> v
domu (1< t i iko ali tjvko za šolo niso primami!) in si v desetih letih preskrtM-la tudi pr<i'ej instrumentov. Sol a ima sedaj d<r>-t do-bri'h klaviiijov, ol> ustanoriitvl pa je iim<»la le dva pre<>ej dotraj;ma. Kar p,i 7;»deva ostali in\^«nt;w, bi tržisko šolo laiiko Imenovali tudi
stola ck> zadnje omare je vse na« praseno iin  dotrajano,  kar dage
spričo mnnsardnih prostorov toliko manj videz šole. Vendar P* se Glasbeni šoli obetajo boljši časi. Predvideno je, da se bo P* <iograditvi Zdravstvenega dom* in nove *ole preselila Urgi Glasbena šola v primernejše prostore-Razen tega bo takrat bolj ^ manj rešen tudi problem za v90 tištalo množično kurturno <!<*jav" nost. In bodo na razpolago zadostni meri tudi sredstva, l«'1*1" ko pričakujimo, da bo do 1*'* 19()2 prelomnica dosedanjega gi;lS" bonciga mrtvila v tr/.iski komuna* »Kako pa j«- z osnovno gl**" lx»no vzgojo po šolah v tržiw» • komuni?« je bilo zadnje vp' 1 njo tovarišu Zazvonilu.
»Br<v. dvoma j" d-'p-tvo. da ^ trži*ki komuni ni niti enega P0* dag<^ga za glasbo, ra/en n.i C';is" lx»ni šoli, precejšnja rana uplošrt-glasbene dejavnosti. Ker m'-K'1 otroci ne dobijo pravočasno bime izobrazbc\ je delo v okviri* SvotkkI toliko težje. Tem mnn.il^ novih, mlajših moči, pomanjk"Vc pa je prav gotovo po-'., d" a iti*5" bene vzgoje v osnovnih šolah*
B. Pajoo
V oktobru
večerna politična šoia
Trti«-, (it. r.) Oanea je tu sestala komisija za kadr<>v" ska vprašanja pri ObO SZDL. B«z* pravijali so o kandidatih za ve^1'
tržiSki   anthkvariat.    Od   prvega no politično šolo.
K-i Kr.nli vsrlJlT
PthO* 11 /ic, bo
okit>»>'*
PRODAM
Mlinarji pozor! Prodam več ▼odnih koles z VTeteni, tribami to kompletne .tope. Kupim stroj 8* izdelavo »Jcšprenjčka«. Pavlic Andrej. Mošnje 20, Brezje 3815
N'a Gorenjskem imam parcelo, k* bi Jo prodaj kakšnemu podjetju za werkend hišice a.i podobno. Parcela ima lepo lego blizu Icro-Parekega bazena. Na stanovanje farnem upokojenega delavca, zdravega, poltenega in treznega. Naslov v oglasnem oddelku
3816
Prodam motor znamke ~Tomos«
50 ccm. Pavlovič, Škofjeloška 3, Kranj •>">•>•>
Fiat 1.160. 13.000 km, odličen, »sodno   prodam   tudi    na ček.
vprašati  Gregorčičeva 32, Kranj
3817
Prodam plemenskega vola okoli kg težkega aH zamenjam za *<*nja. Poženk 39. Cerklje 3818
Prodam moped -Partni« še do-"ro ohranjen. Naslov v oglasnem °ddelku 3819
Motor DKVV 125 cem, novojii tei poceni prodam. Natan-'-nej'e Poizvedbo dobite v osnovni šoli Ljubno, P. Podnart 3820
Avto Fiat C00, dobro ohranjen, •todno prodam. C. Kokrškega •droda 6. Kranj 3321
NSTJ Primo 175 ccm. zelene barve, s prevoženimi 900 km, po •nižanj ccm prodam. Naslov v Oglasnem oddelku 2823
Konjiča s kompletno opremo m *©z /apravljivčck ugodno prodamo. Naslov v oglasnem oddelku 3829
Štedilnik, dvodelni, za 250-300 Oseb ugodno naprodaj. Naslov v Oglasnem oddelku ;1829
Prodam ali zamenjam NSU Lambretto za dvosedežnl moped.
Šenčur št. 236 3830
OSTALO
Vsa tapetniška dela vam hitro, lepo in  moderno  izdela tapetnik
Lakner Jože, Stražiščc "212 Trrovske podjetje Knjigarna Simon Jenko Kranj obvešča vse cenjeno odjemalce, da br> zaradi tromesečne inventure trgovina zaprta v dneh 28., 29. in 30. septembra 1961. Prosimo vse potrošnike, da si pravočasno nabavijo potrebne predmete 3776
/.aradi nujnih adaptacijskih del bo Tnri.stic.ni dom v Dragi pri Begunjah na Gorenjskem začasno zaprt od 2. oktobra 1961 do 31. decembra 1981 3777
Najlepšo zahvalo za prejeto odškodnino ob moji nezgodi izrekam podružnici DOZ-a v Radovljici. Zavarovanje vsakomur priporočam. Poidukar Janez, Zasin številka 14 3322
Cenjenim strankam .e-poroivim. da imam ob sredah in sobotah zaprto delavnico. Rangus Blaž, zlatar. Kram j 3823
Motorist, ki je v nedeljo ob 19. uri točno videl v Naklem, kako se jc drvri motorist zaletel v osebni avto od zadaj, naj proti povračilu stroškov odda kot1 priča svoje poroč'Io na postajo Ljudske milice v Naklem 3821
Modro žensko jopico. Izgubljeno na poti Cirče— Struževo. naj pošten najdfteli odda Slavčevim v Strnževem ali pa javi svoj naslov 3825
Dne 21. septembra izgubljeno double zapestnico od Noveaa doma do mostu na Primskovem. prosim vrnite proti nagradi na upravo lista 3826
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil
LOJZE CERNE
član IO Sindikalne podružnice ObLO Kranj
Kranj, 2«. 9. 1961
Sindikalna podružnica pri ObLO Kranj
II >■ ■IIIHI I II
Tragično jc preminul član poklicnega gasilskega voda
CERNE AIX>.IZIJ
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 28. tega meseca ob 17. uri izpred križišča na tukajšnje pokopališče.
Predanega tovariša borno ohranili v trajnem spominu!
Kranj, 26. 9.1961
Poklicni gasilski rod pri ObLO Kranj
Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in zn.ineem, da nas Je nenadoma zapustil naš sin. brat, stric in svak
CERNE ALOJZIJ poklicni gasilec
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek. 23. 9. 1961
ob 17. uri izpred križišča na kranjsko pokopališče.
Kranj, 26. 9. 1961
Žalujoči: mama, sestri Ivanka In Marica z družino ter brata FranH In Pavel z družino
Zamenjam dvosobno stanovanje za enosobno, ravno tako v bližini Kranja. Omejc Marjan, Pot na Jotta 21, Kranj 3827
OBJAVA
Vpisovanje v osemletko za odrasle v Kranju bo od 25. do 30. septembra 1961.
Kandidati, ki stanujejo na desnem bregu Save, naj se vpišejo na osnovno šolo »Luci Jan Sel je k« v Stražišču. r levega brega Save pa na osnovno šolo »France Prešeren« v Kranju med uradnimi urami. Prijavljenci morajo biti stari nad 17. let. Za šolanje bo treba plačevati mesečno šolnino.
Svet za šolstvo ObLO Kranj
Blejski jubilejni šahovski veleturnir
Prvo mesto še ni odda
GLIGORIC IN FISCHER ŠE VEDNO NEPORAŽENA, —   PARMA IN GERMEK IMATA SE UPANJE — GLIGORIC, KERES IN PETROSJAN SE NEVARNO PRI-BLI2UJEJO VODEĆIMA FISCHERJU IN TALJU
Kino
Jesenice »RADIO«: 28. im 29. septembra ruski barvna film DEKLETA BREZ NASLOVA
Jesenice »PLAVŽ«: 28 in 29. septembra japonski fmm SKRITA TRDNJAVA
Žirovnica: 27. septembra francoski film PRECEP
Dovje: 28. septembra ameriški barvni film PONOSNI UPORNIK
Kropa: 28. septembra ameriški barvni fiim NOČNI PRELAZ ob 20. uri
Duplica: 27. septembra jugoslovanski Btai poiSCi vando kos ob 18. uri, 28. septembra isti film
ob 20. uri
Radovljica: 27. septembra italijanski film NEVARNE SOPROGE ob 17.30 in 20. uri. 28. septembra ameriški barvni fiim AVANTURE TOMA SOJERJA ob 20. uri, 29. septembra ameriški barvni film BELA DIVJINA ob 20. uri
Kranj »CENTER«: 27. septembra angleška kriminstad fiim LIGA GENTLEMANOV ob 16, 18. in 20. uri, 28. septembra ameriški barvni fiim PRIJATELJ JOEY ob 20. uri, 29. septembra isti film ob 16., 18. in 20. uri, ter matineja ob 10 uri
Kranj »STORZlC« 27. septembra francoski barvni film MOJ STRIC ob 16. in 20. uri, matineja ob 10. uri, nemški film ZADNJI BODO PRVI ob 18. uri. 28. septembra francoski film MOJ STRIC ob 10. uri ,domači akcijski film SIGNALI NAD MESTOM ob 16. 18. in 20. uri. 29. septembra domači akcijski Mm SIGNALI NAD MESTOM ob 18., 18. in 20. uri ter matineja ob 10. uri
Stražiščc   .SVOBODA«: 27. tembra ^'francoski barvni PARI2ANKA ob 18. In 20
20. septembra angleški fi'm LIGA GENTLEMANOV ob 18. in 20. uri
Cerklje "KRVAVEC«: 27. aep-ternbra švedski film POUK O LJUBEZNI ob 20. uri, 28. septembra isti film ob 20. uri
Bled, 26. septembra — V .štirinajstem kolu so bile oči gledalcev uprte le v štiri šahovnice, teprav x> šahovski velikani tako kot običajno vodiii svojo leseno vojsko na desetih šahovskih deskah. Razumljivo, da je v zadnjih kolih največje zanimanje za partije, v katerih bo padla kocka o prvem mestu, za katerega imata največ možnosti Fischer in Talj. Tiha želja vseh pa je, da bi
tije: Portisch — Fischer, Talj — Biaguier. Geller — Parma in Ber-tok — Gligorič. Medtem ko sta Bertok Ln Parma kmalu kapitulirala, sta imela Bobbv in Miso precej preglavic, kako osvojiti po celo točko. Ob prekinitvi pa imata oba upanje na popoln uspeh. Bisguior se je Talj u krčevito upiral in nekdanji svetovni prvak je imel na šahovnici precej problemov. Kadil je cigareto za ci<ga-
sep-film
uri.
^iHim!:iifmm.^immtmM
XIV. kolo: Fischer — TJdovčič prekinjeno (v remi j| položaju), Keres Trifunovič remi, Petrosjan — Bertok =
I prekinjeno, Gllgorić — Matanović prekinjeno (beli bo g g     verjetno dobil), Donner — Geller prekinjeno, Parma g
— Olafsson 1:0, Darga — Talj remi, Blsguier — Ivkov 1:0, Germek — NaJdorf 0:1, Pachman — Portisch remi.
XV. kolo: Portisch — Fischer prekinjeno (črni ima dva kmeta več), Najdorf — Pachman prekinjeno, Ivkov — Germek remi, Talj — Bisguier prekinjeno (beli sto|l bolje), Olafsson — Darga prekinjeno, Geller — Parma 1:0, Matanović — Donner prekinjeno, Bertok — Gl i goric 0:1, Trifunovič — Petrosjan remi, Udovčič — Keres 0:1.
Prekinjena partija med Fischerjem in Udovčičem se je brez nadaljevanja končala neodločeno.
Vrstni red po XV. kolu: Fischer in Talj 10 (1), Gligorič in Keres 9,3 (1), Petrosjan 8,5 (2). Bisguier in Geller 8(1), Najdorf in dr. Ttifunović 7,3 (1). Parma 7,5, Portisch 7 (I), Donner 6,5 (2), Darga 6,5 (1), Matanović 5,5 (3), Pachman 5,5 (l), Germek 5, Olafsson 4.5 (I), Ivkov 4,5, Bertok 4 (2) in Udovčič 4 (1).
Včeraj so bile na sporedu prekinjene partije, danes pa je prost dan. — Jutri je na sporedu XVI. kolo, v katerem se bodo srečali: Fischer — Keres, Petrosjan — Udovčič, Gligorič -— Trifunovič, Donner — Bertok, Parma — Matanović, Darga — Geller. Bisguier — Olafsson, Germek — Talj, Pachman — Ivkov, Portisch
— Najdorf. V petkovem XVII. kolu pa bodo Igrali: Najdorf — Fischer. Ivkov — Portisch, Talj — Pachman, Olafsson — Germek, Geller — Bisguier, Matanović — Darga, Bertok — Parma, Trifunovič — Donner, Udovčič — Gligorič in Keres — Petrosjan.
jima račune prekrižal naš Gligorič, ki je is kola v kolo bližji vrhu. In končno, brez pretiravanja, največ navijačev ima mladi Bruno Parma, kateremu bi vsi privoSčfli  veiernojstrski naslov.
Nedeljska dogodki so bili prav zaradi omenjenih razlogov vsem v zadovoljstvo. Najprej je Darga prikrajšal Talja za pol točke, Udovčič pa je v zadnjih minutah pred prekinitvijo še huje pretil Bobbvju. Toda zagrebškemu mednarodnemu mojstru je uspelo le remižirati in s tem .napetost pri vrhu preložiti za naslednja kola. Parma je z žrtvijo trdnjave prestrašil gledalce, Olaffsona pa postavil pred nerazrešljive probleme. Popoln usoeh pa bo verjetno dosegel tudi Gligorič v prekinjeni partiji z Matanovićem.
Tudi v včerajšnjem petnajstem kolu *o bile v c*rprcdju štiri par-
Nrnadoma nas je zapustil elan Gasilskega društva Kranj in gasilske operativne enote Kranj
CERNE ALOJZIJ
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 28. tega mosora ob 17. uri izpred križišča na tukajšnje pokopališče.
Predragega pokojnika bomo ohranili v častnem spominu.
Kranj,26. 9. 1961
Gasilsko društvo Kranj Operativna gasilska enota Kranj
reto in kmalu napolnil pepelnik, česar zaradi zamišljenosti sam ni opazil. Za uslugo mu Je poskrbel njegov nasprotnik, ki je od ne-
JKSENISKI ŠPORTNI MOZAIK
O KOŠARKA - V nedeljo do-ooldne je bila odigrana na Jesenicah prvenstvena tekma prve slovenske lige v košarki med moškima ekipama Jesenic in Medvod. V zelo borbeni tekmi, ki sta Jo sodila Oblak in.Tršar, eo zmagali Jeseničani z 80 : 61.
f» STRELJANJE - Na okrajnih strelskih tekmah, ki so bile v nedeljo na Jesenicah, so zmagali Je-seničani z 862 krogi. Sledi jim Kranj A 816 in Kranj B 810.
ft ODBOJKA - Preteklo soboto popoldne jc bila na Jesenicah odbojkarska tekma prve slovenske lige med Jesenicami in Fužlnar-jem iz Raven. V zelo borbeni tekmi med dvema enakovrednima nasprotnikoma so zmagali Jeseničani s 3:2 (15 : 11, 15 : 6, 10 : 15, 15 : 1?). Tekmi jo prisostvovalo precej Jeseničanov.
* NAMIZNI TENIS - V domu TVD Partizana na Jesenicah je biLa preteklo soboto zvečer mednarodna tekma v namiznem tenisu med FSV St. P61ten iz Avstrije in NTK Jesenicami. Gostje so vrni h obisk in igrali tako v A kakor v B ekipi z istimi postavami. V A ekipi so zmagali Jeseničani s 5 : 3, v B ekipi pa prav tako domačini s 5 : 2. V A ekipi je bil najboljši Kavčič", ki jc premagal vse nasprotnike, v B ekipi pa »c je odlikoval Vidmar, ki ni izgubil nobene igre.
kod prinesel koš za odpadke, stresel vanj cigaretne ogorke te» pepel. Takrat Je šele Talj opazil, kaj počenja Bisguier. In epilog — obojestranski prijazen nasmeh. Tega seveda tudi ni manjkalo v dvorani med gledalci, ki so to videli. Kljub tej prijateljski potezi pa bo Bisguier moral podpisati poraz.
Čeprav je razumljivo, da je med gledalci največ ugibanj, kdo izmed dvajsetih šahovskih velikanov bo zadnji, glodalci z največjim interesom spremljajo tudi vse poteze Parme in Germeka. Prvemu manjkajo še tri točke do> osvojitve velemojstrskega naslova, drugemu pa točka in pol za csvojitev mednarodnega mojstra. Oba sicer lahko zbereta, kar jima manjka, vendar pa obstaja nevarnost, da samo še v preostalih štirih kolih ne bosta imela dovolj sape. B. Fajon
s**. ^■^.-^■■^■•^^■■^^.^^^.-^^■■^
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA
Poročilo o žrebanju 18. kola srečk, ki je bilo dne 25. septembra 1961 v Vršeu.
Srečke	so zadele
končnicami	dobitek din.
630	3.000
21130	80.000
26810	80.000
57500	40.000
61230	80.000
63220	' 300.000
89710	40.000
038260	800.000
198530	800.000
785920	500 000
81 .	1.000
071	3.000
991	10.000
3611	20.000
31691	80.000
62801	40.000
66621	100.000
02	800
37312	80.000
86742	80.000
03	800
13	2. ono
73	800
223	3.000
663 .	5.000
763	5.000
15203	300.800
18643	40.000
24293	40.000
3H563	40.000
52383	100.000
64543	40.000
84923	80.000
34	1.000
74	800
94	1.000
91944	80.000
93434	101.000
606?!4	1,000.000
25	800
95	800
18615	60.000
49195	40.309
740025	2,090.800
76	800
7906	20.000
8163	20.000
70586	60.000
496906	500.000
7	400
85147	60.400
56577 •	40.400
63967	60.400
82877	100.400
39007	100.400
28	8^0
998	lOtU
27978	60.000
48028	60.800
9	400
68889	40.400
90859	60.400
520809	4,000.400
s,,   nemški   pionirji.   Planili  so  pokonci In Usl,UMli (Mirhierj.i ter Grundmann.i. .   "''n klrio...   je   dejal   Grundmann.   »Izginite od "•o'..
Nekdo Je pristopil, "'"nročnik Miiller.« Je dejal. »Da.« j,, dejal Guehler. »kaj Iščete lokaj?« podeastnlkT«
e *"•!« Slall m m  na proti In gledali dru* dru-C,ra  Gvehli    |e čutil, loko kipi v nJem jeza. *(lrundm.»nn.« Je dejal, »nekaj bi rad od tebe.« *8t* vi podčastnik?- Je dejal poročnik. h, Cirundmann Je molčal In ga gledal. Potem Je K°»"lgnl| / nunrnl In dejal:
i^.*8'" vi Izmena? VI a te prvi čaatnlk. ki ae Je t« igo raj.* "*NI bilo (ako lahko,« Jc dejal poročnik, "vunu?«
II Je  za  trenutek   uroolktH.   Potem Je
V,'lrl Gnindmanna na samo In mu Šepnil: , *• »o le librlsill.« "'n kaj hofeie vi?« »luu       v**° luknjo bomo po«tavlll mine. Dtvl-
*k° Povelje.« oi,.i ,,aof©6a1« J» delal Guthltr. »le nekaj dni nai a,, lr«»Ju)ej0 a topovi. Američani vidijo vsak pre-
J** *«J alranl« I „ •"H',- Je dejal poročnik. -Joitlll nas boste ■"^iru, p
""'  l 'mm? Proti hoh. tv k»nju?.
S seboj srm pripeljal četo ljudi z dvema strojnicama. Ti nas bodo varovali Skupaj / va<o imamo tri strojnice. Kaj neki te lahko pripeti tu zgoraj? AJ'vi mo-zje delajo kakor mački.«
/uudeni boste,« je dejal Guehler. »Zakaj?«
-Cev pet minut l>osle prejeli blagoslov.« »In kaj boste storili vi?«
»Izginila bova v luknjo,« je dejal Grundmann.
»Vidva ml odpovedujeta pokorščino.« je dejal poročnik.
Grundmann je za trenutek opazoval poročnika. Potem Je uočasi dejal:
Srečal smo bili, ker »tno imeli malce miru. Vi s avojinti iien.uiii n.i boste i/ilali ti položaj.« Mojih mo/ nc bo nihče opa/il
■ Nikar ne tvcjdte!« Je šepetal Grundmann. »Ze teden dni ležimo v tem blatu. Bolje vemo, kako je-
Niti pojma mniatr,- je dejal oon-nik »Va*ih in.n iimVmo,« Je dejal Giiehlrr. »Ne potrebujemo vaših min ■
i/ luknje gta [lezla Gervla ui Sehaelder. »Kaj se Je  /godilo,« Je dejal Cicrvln, »mislili vino. da so Američani
»Ta oeranct.i h<>. rjo polo/iti mine.« .Bedarija.«
■ Naprej,« Je dejal  poročnik, »na delo.« Prietl je la/i'    .iti svoje ljudi.
»Bolje M bilo. da hi nam prinesli kaj žrtja,« je dejal Beljerke, ki je na pol zlezet Iz Jame
.Ti«: io       naokoli z ma«rkinwrlml čeladami.«
»U divi/oie'
-Da. Iludn bodo presenečeni.*
»Najbrž še ni o sjpo—sM, kn| Je vo.ma?«
»Kate, da niso.«
»Naprej, v luknjo... je dejal Grundmann, trenutek utegne »o poslati blagoslov.«
»Zapevedai sem, naj uas zaščitite,« je poročnik.
»Sranje,« Je rekel Orundmaon in lagkoii v luknjo. Kamenje se Je kotalilo. HOaUaJI a« tudi poaa-m ntntike so žvitnVclale po
• vsak
dejal
kamenju. Skozi temo je bilo slišati noročnikova povelja,
»Tile bodo priklicali Traga,* je zasepetal Bei-Jerfce.
»Prav gotovo,« Je dejal Guehler. »In toliko ljudi na sprednjem pobočju. Kaže, da nekaj pripravljajo.«
Poslušali so. Zvenketanje lopat in motik jc po-? lalo glasnejše.
»Takšna bedasta zamisel,« j« dejal Grundmann.
Poehler je negibno sedel v kotu.
»Tako lep mir je bil,« je šepnil.
Potem se je spodaj v dolini pričelo streljanje.
Eden pionirjev je padel skozi odprtino nanje. r»l m drugI, pa Se eden in za nJim poročnik. Vpili so in pihali.
-<>,rawta ste,« Je vpil Bcijerke, »prekleta osra-
nrt.i...
Skozi odprtino je pritekel še eden in za nJim drugi. Zadnji je padel na poročnika, ki je ležal že tik pod tramovi.
»Poberite m» od tod!« je rjovel Poehler.
Toda Htraliotno boben>kanjc Je zadušilo njegov ffla«. Streljanje topov „e Je nadaljevalo. Od minute do minute je postajalo močnej c.
V luknjo Je padci še eden. Vsi se rjoveti, toda kljub temu se je zrinil mednje.
»Kako. da je   c živ?« Je pomislil Guehler.
< m t, i      k.'ko ga J* pritisk tele* počasi dofil. Udje so mu otrpnili, roke ohromele. Notr Je ttnei
p«»vsern trde.
»Zadetek v Črno,« j« pomislil, »pa bo vse končano.«
V luknji Je pričelo smrdeti. Lefeali so drog na
druner.1.
< IThlTT je no rvojem trebuhu čutil poroentkova
koloma.
Potem so pričeli tramovi drseti. »Drsijo,« Je zavpil Guehler. Granata Je glasno ek*i>»<-Jb~.vla btif.ii leg oojarianr.
»Ven.« Je zarptt Giibat«, »ven!«
Toda ostali so ga dušili s svojim strahom in telesi.
»Kamenje.« Je vpil, kamenje!« Hotel se je upreti v telesa, ki so ga težila. Onemogel je omahnil nazaj. »Pragovi drsijo,« Je dejal.
Potem so zaslišali prasketanje. Stisnil je obraz k steni in zatisnil oči. Tramovi nad nJim so ostali trdne na svojem mestu. Nenadoma so se prenehali premikati.
»Se nI končano,« Jc pomislil Guehler.
Preko hriba Je divjalo bobenčkanje.
Cez dve uri je vse umolknilo.
»Mar je redno tako?« je dejal poročnik.
Vsi so molčali. Potem so počasi zlezli iz Jame.
»Da, vedno je tako,« je dejal Guehler, »vedno, gospod poročnik, od jutra do večera, od večera do Jutra.«
»Poberite se od tod!« je vpil Beljerke.
Drug za drugim so se plazili iz luknje. Neslišno so se premikali.
»Upam, da vam Je zadostovalo,« Je dejal Grundmann.
Poročnik Je molčal.
»Ve« gobec mi je stlačil s svojim laktom,« Je dejal Beijerkc.
Poročnik Je zlezel iz luknje.
»Na svidszi)e v Kanadi,« je dejal Grundmann.
>-Mnogo srefte,« je dejal poročnik .
Potem jih niso več slišali. Prisluškovali so. toda na pobočju ni bilo slišati več nobenega glasu.
»Te je izučilo,« je dejal Bcijerke.
Stisnili so se drag k drugemu, položHi čelade na kolena in zaspali.
Zjutraj ob i »tem času se je spet začelo bobenv kanje. Sprva so slišali le posamezne eksplozije.
»Vale je nn men jena nam,« so pravili, ali pa: »Tate ni naša,«
Pastirski dan v Bohinju
RAZNI DOMIŠLJAVCI PRAVI- I Ijivem« Bohinju, kamor naj žene JO, da sta živina in planšarstvo ne puščajo može same, zakaj nevarna za razvoj turizma v Bohinju.  Planšarji  pa pravimo, da'       r       » 1,11.
ko so ze mat bolj spočui
točite jo na sprehod hoditi, kramljajo s sosedami s prijaznimi besedami. Ko pa zvečer zapoje sova,
postaneš lahko mlada vdova. Preprosto, o*ak> hudomušno in včasih po gorenjsko robato — in ' judje se smejijo. Kot da govori z \iihovLm jezikom, kot da bere rrji-'iove misli. Prišli so s planin in že od nekdaj je bil ta dan njihov ^•azzrik — praznik ma jer je v in Tiajeric. Navadno so imeli tedaj ovoj Bkof, na katerem so jim gospodarji podel-fli nagrade, če sr *rečno prignali živino v dolino. T orirechtev je bila najprej v ka!r1 kmečki hiši, pozneje v gostiln1 danes pa je to KRAVJI BAL, k: je še zmeraj njihov praznik, obenem pa je tudi pomembna turi-istična prireditev.
»Kdaj pa so nastale tele pesmice?« sem vprašal Franca Cvetka.
»Sinoči! Po večerji sem se usedel in napisal.«
»Tudi tisto o prepovedi paše v
gozdovih?«
»Seveda. No. s tem imamo pa I sploh težave. Nekateri gozdarji, ki že po svoji navadi sovražijo krave, so to prepoved zgrabili z obema rokama, ne zavedajo pa se, da bi bilo treba za tiste, ki so prizadeti, prej urediti pašnike drugje. O
Njegov trop je bil že pripravi j en, da krene proti prireditvenemu prostoru. Pa sem mu vseeno postavil nekaj vprašanj.
»Letos smo živino odgnali na pašo 26. junija, in to najprej v Ukane, kjer smo se zadržali pet tednov, nato više, v planino Blato, kjer je bila živina štirinajst dni,
planinskih kotah, ki imajo tri prostore: vežo, v kateri je ognjišče, omara za hrano in miza s stoli, desno je čevder za mleko, levo pa »mšca«, kjer so postelje in peč. V planinah Blato in Dedno polje pa imajo lesene staje, v katerih je spodaj živina, zgoraj pa so prostori za planšarje. Planinske koče v
Je za oboje v Bohinju dovolj prostora, ker se ne bosta niti živina niti turizem razvila v taki meri, da bi ogrožala drug drugega. Naši zawmi, ko postane v dolinah soparno in vroče, ne moremo sleči kosmate kože, pa še začne nam bezljati pred obadi, zato se z njo pomaknemo v visoke planine, kjer je hladno an kjer je mlada paša. Raznmijivo je, da se takrat umaknemo, ko začne naraščati turizem, ker je to tudi za našo živino prav, povrnemo se pa v jeseni zaradi mraza in slabega vremena, ko je turizem že v zadnjih vzdihija-jth. Bohinj je v poletnem in tudi v zimskem času zelo lep in dobro
Majerji in maijericc v popolni planšarski opremi« m v bohinjskih
narodnih nošah
obiskan, v pomladnem hi jesenskem času pa nastopijo taka vremenska obdobja, da gost v Bohinju ne obstane; tudi če bi bil privezan, se utrga in gre. Menim tudi, da sta bohinjsko planšarstvo in turizem v tako tesni pove-a vi. da bi bilo škoda za oba, če bi eden ali drugi opešal.«
Bohinj brez njega menda ne bi bil Bohinj. Brez Ukea namreč. »Kajne, kako je lepo govoril!« se je pohvalila mlada majerica z jer-ba.^nm pod roko in z avbo na glavi. Bohinjci imajo radi njegov vedno nasmejani obraz, pa njegov smisel za humor, ki ga kot pravi ljudski pesnik posreduje največkrat v verzih. Malo kritike na račun paše v gozdovih, malo propagande za turizem, pa še malo šale zraven o »očarljivem« in »zape-
tem jc rekla:
neka   planšarica takole
Lepa si gorska Bohinjska dolina, žalostna sta pa planšar in živina; ne ve, kam naj žene krave past, ker ga preganja gozdar in oblast.
Bolj pogumen planšar pa ji je 1 ako!e odgovoril:
Plamarjem se od daleč kJitJea, da bo minila tud' ta stiska. Kjer so polja od pšenice, je draga paša za telice. 'Živina jc za : gorske kraje, kicr se pase brez ograje. V rivmnc pa traktor in pšenico, pa bomo im-H polno žlico,
ANDRFJEV 001 IZ STUDOR-
JA (Janer. Logar) je pravkar pripravljal krošnjo, ko sem ga obiskal v planinski koči v U/kaneu.
DOKUMENTI!
IVAN J41¥
DOKUMENTI!
DOKUMENTI
Krošnja z vsem, kar majer potrebuje v planini pod strmimi triglavskimi vrbovi
potem pa še više, v planino Ded-no polje, kjer smo ostali osem tednov. Nazaj grede smo spet ostali štirinajst dni v planini Blato. Tako se selimo iz nižjih pašnikov na višje in iz teh v dolino, kakršne so pač vremenske prilike. V juniju je v Ukancu že lepo zeleno, na Dednem potiu pa je še rmeg. Razen mojega tropa pasejo na teh planinah še drucj. na primer Ukec. Cvetek in Mrrout iz Shj'.'.orja itd. Letos smo se vrnili v Ukane že 20. septembra in tu smo počakali, da na današnji prireditvi vidimo, kdo ima lepšo živino.«
»Kaj pa imate v tejle krošnji?« sem bil radoveden.
»Včasih «mo takole nosili v planino vse, kar pmo tam rabili, d?« n«>; pa hrane ne nosimo več. Kaj po je v krošnji, pa tako vidite: ,kout;r", da me ne zebe, .žehtar' za molžo, .kolišč za kuhanje žgan-cev, ,korc' za vodo, ,5sfla', ,ponev«, ca za žabvo' (zabelo). ,k->b»u' (leseni ,korc'). ,marc!a', .kobuk', svitak", da laže norim, zraven pa mora bit! še ,ruz?k\ v njem pa steklenica z žganjem. Potem je treba imeli le palico za živino in pa .cokle'. Majerice pa morajo vzeti s seboj še .pinjo'. da delajo maslo.«
V Ukancu, najnižji plankni, spijo majerji in majerice v posebnih
i«i«,i«iliiiiuwnnii^
Ukancu pa imajo za živino posebna poslopja.
JESEN V BOHINJU je še posebno lepa. Toda v nedeljo vreme nj bilo prav nič jesensko, ražen jutranje megle, ki se je dvigala nad jezerom. Bohinjski planerji bodo živino še nekaj dni pasli v Ukancu. potem pa bo zapadel sneg — gostinci v Bohiniu se ga boje, ker bo žičnica menda dograjena šele do prihodnje rezone. »Bo pa to bomba, kadar bo!« pravijo, »saj bo smučišče dolgo približno 6 km.-- Za lefo&njo zimsko sezono pa pravijo, da slabo kaže. Menda zato borovničev biser v hotelu Jezero stane skoraj 90 dinarjev. In ko smo 3edeli na zares lepo urejeni terasi in ko s;>m naročil to osvežujočo pijačo, sta ise dva ob sosedni mizi spogledala in eden je rekel:
»Poglej ga, ta ima pa dovolj denarja, da pije brezalkoholne pijače!«
Kolona avtomobilov je hitela proti Bledu, sonce se je poslavljalo t:\rn nek te nad Kemno, od Zlatoroga sem pa je bilo še vedno slišati poskočne vižc Veselih plansarjev ...
A. Triler
Foto: F. Perdan
O tem so zvedeli tudi cankarjevci. V teh dneh se je tudi razvedelo, da Nemci iz okolice Brežic preseljujejo vse, kar je slovenskega. Poljanci so rekli: Tudi nam preti nekaj podobnega!
Zrak v tej dolini je bil vse bolj nasičen z uporom!
V štabu Cankarjevega bataljona so rekli: »Še mi proslavimo to ceremonijo! Na žandarmerijo!«
Bataljon se je razlil vse od Gabrka do Fužin, požigal mostove na Trebiii, v Hotavljah, v Poljanah in na Visokem. Obstreljevali so policijo, v Poljanah pa vdrli V orožni.ško postajo.
To je bilo najimenitnejše. Partizanom so tedaj p°~ ^ magali domači mladinci, ki jih je že prej pripravljal Stane Žagar, mlajši, in Mira Tomšič. Stikali so za orožjem in za vsem ostalim, kar je primerno za vojskovanje ter se združevali. Taki so bili Ivan Šubic, France Oman, Mirko Subic, Pavle Rus, Ive Šubic, Jože Galičič in njihovi prijatelji, stari od 17 do 20 let. Prav z njihovo pomočjo je bila izvršena ta akcija.
Poljanska žandarmerija je bila prazna. Tudi tamošnji orožniki so šli v Kranj!
Ko so partizani z Bičkom na čelu vdrli v poslopje, se je na temnih stopnicah pojavila senca. Bila je neka ženska. Biček jo je ustavil s pripravljeno pištolo v rokah.
»Mamica, nikamor!«
Zdela se mu je sumljiva, a ženska je mirno in zadovoljno odgovorila v pojasnilo:
»Brez skrbi! Veste, samo luč vam bom prižgala. Saj vendar nič ne vidite!«
Bil je smeha vreden prizor.
Fantje so poleg raznih drobnarij, oblek in pisarniških potrebščin dobili tudi nekaj orožja. To je bilo naj-privlačnejše. Kaj bi s papirjem! Orožje! Iz bližnjega trgovskega skladišča pa so odnesli in odpeljali okoli 2000 kilogramov žita in 600 kilogramov sladkorja, pripravljenega za čebele. Zelo dragocene so bile tudi uniforme. Deset jih je bilo in ena celo oficirska! V postaji so razbili Hitlerjev kipec, slike, omare m sploh vse, kar je služilo žandar jem.
Med temi, ki so vdrli v žandarmerijo, jc bil tudi Na--rigarjev Janez, tisti, ki je z domačega podstrešja obstrelil nemškega žandarja in ki so mu potem zažgali dom. Premetaval in razbijal je predmete, kot bi se nad njimi hotel znestj za prizadejano gorje! A kakor bi slutil, je še nekaj iskal. In tudi dobil: na omari je zagledal harmoniko! Svojo harmoniko! Planil je k njej in jo stisnil med svoje močne roke. Tovariši, ki niso vedeli, kako je s to rečjo, so ga čndno gledali, kot bi hoteli reči, če ne vidi nič pametnejšega!? «
A Janez je svojo ljubljeno harmoniko stiskal k sebi, se( ji smejal kot cigan belemu kruhu in je ni spustil iz rok vse do taborišča, ki je bilo zgoraj pri Prcsečniku. Pa ne samo to: sedel je na visoko naložen voz, ki je vozil partizanom bogat plen. Sedel je, po godčevo prekrižal noge drugo čez drugo in stegnil svoj glasni meh. Spet po tolikem času. Sicer ne po tolikem, komaj po tednu dni, toda dni, ki so bili prepojeni z usodnimi in naglo se vrstečimi dogodki! V zimsko noč so splavali veseli glasovi Janezove harmonike, kot bi hoteli povedati, da je zdaj ni sile, ki bi jo še kdaj iztrgala iz njegovih rok. Igral je narodne, domače viže. Neugnano in veselo Je ubirrl gumbe ter vlekel in vlekel, da ne bi pozabili, kdaj j;1 Janez dobil nazaj svoj kratkočasen instrument!
To se je torej zgodilo prav tisti dan, ko so ob gaulel-terjevem govoru pokopavali v Kranju v Rovtah pobite policiste! s
Domači mladinci so te noči in prav z Narigarjevifl* Janezom odšli k partizanom. Sli so čez Hotavlje, mimo Skobla k Prescčniku, kjer so se vključili v bataljon. Tam zgoraj je bil še sneg, spodaj v Poljanah še ne, oziroma jo prvi že skopnel.
DOKUMENTI!
DOKUMENTI!
DOKUMENTI !
IM!'-"1
NAŠ RAZGOVOR
Na poti s planine do prireditvenega prostora so planšarji s svojimi tropi šli nekaj časa tudi po obali jezera, kjer se je živina odžejala
»i'OL NA rOL« na Smarjetni
Kot ljubitelja prirode me je ondan zanesla pot tudi 03 Smar-jetno. Ta izletniški kraj pri Kranju zdaj dokončno urejujejo, kar je že skrajni čas.
V tamkajšnjem gostišču sem zaprosil za razglednice. Uslužbenka je dejala, da jih monda nimajo več, a našla potem le še zadnje tri. Te razglednice so me zelo razočarale: bile so izredno majhne in slabo izdelane, prav nič lepe. Kako t neokusnimi raz-
I iyxedno lahko dostopno lin priljubljeno turistično točko! Nato pa je sledilo še eno razočaranje: cena teh razglednic je bila nič manj kot 40 dinarjev. Ko sem uslužbenki dejal, da je to pnvej pretirano ,n>i je dejala: »Saj veste, tu gre vse nekako pol na pol.« No pa pustimo ceno. Pri \"sem tem bolj moti kvaliteta. A tako ni samo na Smarjetni. V mnogih naših krajih, ki imajo izredne prirodne pogoje za razvoj turizma imajo podobne razglednice in s tem podcenjujejo Iv*'.o, kar imajo. Takšna stvar prizadene vsakogar, ki mu n>i vse. no. kako se naši kraji ljudem prlka-
-sko okrožje. Tako je bila tam ureditev  Partizanskega doma  ' *
blizu leta 1936 partijska konfe- tem ktaju.
renca za jeseniško in za tem še In še o dostopu. Kmetij^ska za- gj
za kranjsko okrožje. Pod Gradi- druga v Radovljici je že zgra- |j
ščem je bila  1940.  leta konic- dila približno R km ceste od Zgo- g
renca, na kateri je bil tudi to-, ske ravni pod Taležem. Treba je gj
variš Boris Kraigher. Na kraju, le še približno 2 km ceste naprej g
ki leži četrt ure hoda od koče, je in odprta bo nova krajša cesta iz g
bil 17. julija 1941 Sprejet sklep o Lancovega  do  Vodiske planine
oboroženi vs'aji. Na Gradišču — oziroma do Partizansk'-^a doma.
1     Koča na Vodrski planini na Jo- kraj ogledali tudi razni strokov- k^ J« J% £•           15)11 ^ »« |* ^0?« komaj uro
rvoca Mvooimipi^urn na . *         .                                     ,>w_ sežena Jclovška o ta. in na Po- hoda in za ljubitelje narave ni
S  lovici zadnje dni hitro spreminja  ui.im in < lani Okrajnega orloma       .......      .    ...   r l ♦
1 svojo podobo   -   Na  spodbudo  ZB. Ob tej priložnosti smo ho-  KrošarjevI plan-.,  kjer  Je  bil  5. nobenih teža1
I Xajr^gal3bora Zveze^ev teli od predsednika *radbenoga,               ™   ustanovljen   Can- Tako je v glavnem povedal tO- j
I z£j3^                  nTijo odbora Ivan« Bortonclja zvedeti.**^ bataljon, so že postavljena vari« Bertoncel    ki se zelo g
»J t*m r^remjojo js^ sinjo ^ ^  a t>-+*-~~J~~ a____'spominska ob ležja. Take in po- vzema /, zdravljenje bivših bof |
cev  in skrbi  za urodi*ev VrvC' a
*radn^°mivosti Vodivke planine, kar se- ga takšnega objekta  v  našem g
veda daje določeno prednost za okraju.                    K. Makuc
Ob gradnji Partizanskega doma na Jelovici
Kaj bo na Vodiški planini?
prostore za Partizanski 'dom, ki  kaj meni o Partizanskem dimu.^
"t   r .     ..    .   '  .        ., . . dC/one so tudi zgodovinsko zan:
ga nameravajo odpreti ob pri-     »Kaj   Je narekovalo
hodnjem  Dnevu borca — to. je takega objrMa?« 4. jarlija 1982. V ta namen je ob-     »Številni borci so zelo šibkega JeJtt brezplačno odstopila Kme- kravja in živčno dokaj razrvan,. t i jaka zatiru ga -Jelovica« v Ra-  7Jtia m morajo. zdraviti. Tu v toh
gozdovih, na višini 1135 metrov na-I morjem, pa Je zelo ugodno za taka zdravljenja.«
-Zakaj ste izbrali  prav Vodi-ško planino?«
-Ker je najhlkžja naseljem. Do
dovljici. Ob sodelovanju organizacij vojaških vojnih invalidov, Socialnega zavarovanja, ljudskih odborov in še posebno delovnih kolektivov, ki materialno podpirajo to akcijo, dela hitro napredujejo in pred dnevi so ic
postavili  smrečico na novi del  Krope je uro hoda. Hkrati pa
dostopna z vozili, ima ugoop: legO za miren počitek in počim za zimski šport. Rnzen toga j tudi lep razgled in zadosti vode tega pa drugje po Jelovici ni.« Okolica Vodiske planine je pol-
.stavbe. Celotni stroški adaptacij'- in ureditve okolja bodo znašali približno 25 milijonov din. V domu pa bo polet; drugih prostorov tudi 50 ležišč, kar pomeni, da se bo Jelovica začela uveljavljati kot turistično področje. Ko- na spominov na zgodovinske do-lektiv Gozdnega gospodarstva godke iz našo revolucije. Poli-B!ed pa Je nnnvlil n-kaj kilo- tični voditelj in revolucionar i nv'rov oOate, tako da je zdaj Stane Za;jar je v desetletju pred 1   možen dostop z vozili. NOB organiziral na tem področ-
"3     Ondan. prav ko so delavci po-  J»« vrsto političnih konferenc on li novi del stavbe, so si taPC)*vetov,inJ za Jeseniško m kranj-
Adapiatija PanilzaJiskenfa doma na Vodiški planini
glediucami    prikazujejo    ljudem zujejo.