Published by:
Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095
Telephone:
Melbourne: 437 1226 Editor: Marijan Peršič
Set up and printed by:
Polyprint Pty. Ltd.
Price — cena: 30c
Annual subscription — letno:
$5.00
SPORED SLOVESNOSTI:
SOBOTA, 7. OKTOBRA:
8. zvečer — Filmi iz zgodovine S.D.M.
NEDELJA, 8. OKTOBRA:
Preko dneva — Meddruštvene športne tekme naše mladine. Popoldne — Razstava ročnih del, narodnih izdelkov, peciva, vina, fotografij, del naših šolarčkov.
PONEDELJEK, 9. OKTOBRA:
6. zvečer — Veseloigra na Radijski uri 3EA.
SOBOTA, 14. OKTOBRA:
Preko dneva — Meddruštvene balinarske tekme. Popoldne — Vaški sejem in piknik.
Proti večeru — Družabni večer s plesom (orkester "Sava").
NEDELJA, 15. OKTOBRA:
12.30 popoldne — Sv. maša.
2.	popoldne — Odkritje spominske plošče.
3.	popoldne — Akademija in razdelitev nagrad. Celo popoldne — Vaški sejem in piknik. Zvečer — Veselo rajanje (orkester "Drava").
Slovensko Društvo Melbourne
proslavlja
URADNO OTVORITEV
SLOVENSKEGA KULTURNEGA IN RAZVEDRILNEGA SREDIŠČA
ter vabi vse svoje člane in prijatelje, da se udeležijo slovestnosti.
NOVI ODBOR S.D.M.
Nedelja 27. avgusta je bila za S.D.M. pomemben dan. Pomemben zato, ker se je ta dan vršila 24. letna skupščina, kar pomeni veliko let skupnega delovanja članov, da smo do danes prišli do tega, kar imamo.
Število članov skozi leta zelo narašča, toda biti pravi član ne pomeni samo plačati letno članarino in se udeležiti tudi enega ali dveh plesov letno. Biti pravi član pomeni skupno požrtvovalno delati, sodelovati in odločati. To se je pokazalo na skupščini tudi letos. Člani so se je udeležili v velikem številu, predvsem pa se zavedajo. da je letošnje leto zelo pomembno, saj je otvoritev centra že pred vrati.
Na skupščini so člani izrazili svoje zadovoljstvo nad rezultati dela odbora, saj je kot glava društva temeljito izrvrševal svoje naloge.
Kandidatura je bila izpolnjena in čeprav se je predsednik, g. STANKO PROSENAK, letošnjemu predsedništvu hotel izogniti, je kljub velikemu naporu in trdemu delu, ki ga čaka, kandidiral za predsednika še za eno leto. Nas člane to zelo veseli in ponosni smo, da lahko rečemo: "Naš predsednik letos je zopet g. Stanko Prosenak."
Sedaj pa naj vam predstavimo ostale odbornike za leto 1978/79:
G. JOŽE GOLENKO — prvi podpredsednik,
G. WERNER REMŠNIK — drugi podpredsednik,
G. PETER MANDELJ — tajnik, G. STANKO PENCA — blagajnik.
Ostali odborniki katerih vsak ima svojo nalogo so:
Ga. ANICA MARKIČ, G. KARL BEVC, G. ANDREJ FISTRIČ,
G VIKTOR LAMPE, G BOŽO LONČAR, G. MIRO OGRIZEK, G. MARIJAN PERŠIČ, G. ZDRAVKO SPILAR, G. JOŽE URBANČIČ, in G. JANEZ ZEMLJIČ.
Novemu odboru iskrene častitke in vse zaupanje članstva ki sc je izkazalo ravno na skupščini.
Odstopajočim odbornikom zahvala za njihovo pomoč v preteklosti, in čeprav sedaj niso več v odboru smo gotovi, da bodo priskočili na pomoč kjer bo potrebna.
Isti dan, 27. avgusta, si je mladinska sekcija izvolila nov odbor, kateri se ni spremenil od lanskoletnega, temveč si je pridobil še enega novega odbornika. Še v boljši povezavi in večjem odboru, bo mladinska sckcija uspešno nadaljevala pod vodstvom predsednika Andreja Fistriča. Mnogo uspehov!
Balinarska sekcija, katera je leta uspešno delovala, pod vodstvom G. Branka Žele, si je izbrala nov odbor, s tem tudi novega predsednika G. Jožeta Urbančič. In ker pravi Branko, da potrebuje malo počitka, mu verjamemo in res si ga je zaslužil. Pod vodstvom g. Jožeta Urbančič, ki je ravno tak ljubitelj tega športa smo sigurni, da bo napredek tako uspešen kot doslej, nič pa ne bo narobe če bo še boljši. Kakorkoli, le pogumno naprej!
Še ena, zelo važna sekcija društva si je malo pred skupščino zbrala novih moči. Sedaj je že v poteku in organizacija odlični deluje. Brez, da bi omenila, vsi vem® da je to ženska sekcija katera uspešno dela se kažejo brez, da jih posamezno omenjamo. V ženski sekciji je sedaj 16 odbornic, katere so pripravljene delati za naslednjih 12 mesecev, ako pa se temu odboru želi pri. družiti še katera članica, bo zelo dobrodošla. Delo se bo seveda posamezni olajšalo, zato bo lažje in hitreje narejeno. Pogum velja, in ne odlašaj na jutri, kar lahko narediš danes! Ženski sekciji še nadaljne uspehe in ponosni smo da je ta odsek tako zaveden s tem pa nenadomestljiv.
J. G.
LETNIK XXII, ŠTEV. 9	Registered for posting as a publication — Category "A"	SEPTEMBER 1978
'MESSENGER" — GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
Naš dom, in naš ponos!
OB BLIŽAJOČI SE PROSLAVI SLOVENSKEGA DOMA V ELTHAMU
Pred kratkim si odšla od nas i brez "fanfar" si odpotovala v večnost. Spominjam se te neštetokrat in vsakrat s solznimi očmi. V mojem smislu danes prestavljaš veselo Slovensko ženo, ne-zato ker si bila tam rojena, pač pa zato ker si imela bogato Slovensko srce.
Danes to srce nc utripa več in žal mi je samo za tiste trenutke, ko sem se oddaljila in te pustila v tvojem trpljenju samo . . . Kako kruta je človeška narava, ko v življenju spreminja svojo obliko tako kot obleko. V tolažbo imamo le misel, da ne moremo biti vedilo vsi dobri, verjetno bi to logiko danes potrdila tudi Ti.
Kako časa hiti. Dve desetletji in zdi se mi kot včeraj, ko sem prvikrat zagledala Tvoj droben, nasmejani obraz, vendar mi najbolj ostajajo v domišljili Tvoje drobne roke. Vedno so nekaj pletle za Tvoje ali druge. Šopki nageljčkov in rožmarina so marsikdaj krasili Slovenska središča, ali pa gubniee domačinov, tako kot gostov . . . Čudilo — česa se spominja človeška narava in vedno prepozno. Kako resničen je izrek, ko pravi: "KO JE ZGODBE KONEC, JE MISEL OBOGATELA Z SREČNIMI DOGODKI, JEZO IN ŽALOST VZAME MEGLA."
Vendar, draga Elka, zate se je bajka življenja končala vse prerano. Novo posajene korenine so komaj vzkalile. Nekoč pred mnogimi leti si mi v šaljivem trenutku nekaj rekla, na kar sem pozabila do danes: "Nekoč ko bova midve sive in stare, bomo morda upokojenci lahko po domače kramljali pod svojo streho." Te besede sta takrat slišala tudi ljubljena in danes s Teboj upokojenca mama Hartman in atek Lauko. Neverjetno, kako izginjajo dobri ljudje, toda nekaj mi nikoli ni žal. Elka s Teboj je odšel del zgodovine udejstvovanja iz ljubezni do sočloveka in zgodovinske tradicije, ravno tako kot so delček tega vzeli s seboj Tvoji in naši sorojaki. Vendar naj TI in Vam vsem inirno počiva duša v zavesti, da so med nami tukaj v Melbourne in celotni Avstraliji živeči ljubitelji Tvoje in Vaše zvestobe Slovenskega izscljeništva.
Sedaj, ko ti v mojem in prepričana sem v imenu marsikaterega izmed nas podajam zadnji pozdrav se spominjam cvetja, ki Te jc spremljalo na Tvoji zadnji poti, venca, ki so ti ga spletele žene iz borov, katere si pomaga saditi Ti. Draga prijateljica in sodelavka — bodi srečna ko počivaš pod odejo zemlje Slovenskega izseljeništva. Do našega ponovnega srečanja me nate spominja NAGELJČEK IN ROŽMARIN.
TIHO JE TIHO, MIR PREVLADUJE, LE SPOMIN HITI V PRETEKLOST — OTOPELI OBČUTEK BOLI, NE
MIRUJE — ZAKAJ RAVNO TI, ODŠLA SI V VEČNOST?
ČAS JE ZBEŽAL IN Z NJIM ŽIVLJENJE KI NUDILO NAM JE RADOST IN VESELJE.
IN KO SREČALI SO NAS TRENUTKI
TRPLJENJA ZDI SE MI, DA BILE SO LE SANJE . ..
ODŠLA SI TIHO BREZ SLOVESA, ZAPUSTILA ZA SEBOJ SI SLED BOLEČIN
OSTALA MI JE LE TOLAŽBA SRCA —
DA OBIŠČEM TE, PONESEM TI ŠOPEK V TRAJEN SPOMIN . . .
Helena
Plod trdega dela in žuljevih rok nas vseh bratov, tu zbranih okrog: Ponosno stoji nam zdaj Velikan in vabi te v družbo, da ne bodeš več sam. Pozabiš na delo, skrbi, se tu razvedriš, pozabiš na domotožje in da v tujini živiš.
Visoko na sončni planjavi sediš,
pogled pa v dolino upiraš,
kjer skrbna mladina konjičke goji,
v senci borovcev pa vročino hladi.
Načrte si kuje in glav'ce bistri,
za boljšo bodočnost, kot smo imeli jo mi.
Pa "bobijev" vseh vrst kar mrgoli. Pri balincih je včasih še kaj vroče krvi. Tud' žene se tukaj možem ne dajo, čeprav jih srčno rade imajo. Saj šport je panoga, protekcije ni, le z borbo lahko se pokalček dobi.
Enako lovska in ribiška družina, sta si složna in edina.
Ta tako aktivni šport po slovenski navadi, uživa veselje in strelja divjadi, tokrat za spremembo — le po avstralski livadi.
Na otroškem igrišču pa veseli živ-živ, na svoji smo zemlji, kdo bi se bal? Mladina pa pleše, ima urne pete, za rock 'n roll, polke in valčke, se rade vrte. Je muzika živa, kot živi smo mi, da vsak si lahko pretrese kosti.
Dovolj mi ansamblov svojih imamo da z njimi res lahko se pobahamo. To Sava so, Drava, Planinka, Triglav, Velenje ter Bled in še bi jih nabral. Vsak ve naj, da narod vesel tu živi, Po njem se pretaka slovenska mu kri.
In, Slovenec, kdo te ne pozna? Da pridne imaš roke, si odprtega srca, pa naravnih talentov in voljo odločno imaš, da iz neba, iz nič, gradove ustvariti znaš, če le svobodne roke imaš. Ne posnemaš rad bedaka, da bi prevaran bil,
na svojo glavo se zaneseš, nihče ti pameti ne bo solil.
V novi domovini, bodočnost svojo si
gradimo, v ljubezni bratski skup živimo. In kar so pradedi nas učili — kulture, vire
in omike, smo precepih v mladike, da v ponos nam rastejo, zdaj naše like, v novo zemljo presajene sadike.
Vsiljevanja od sovražnikov, hujskačev, si v naših vrstah mi ne dovolimo, dovolj sposobni smo sami, da sebi suknjič krojimo.
Bratska sloga, mir. je geslo društva, ki ga
cenimo nad vse, strankarstvo, politika, pa daleč poč od nas naj gre.
Z enako željo pa želimo, vsem rojakom, po vsej obli zemeljski, raztreseni okrog, Bog vas živi, ves Slovenski rod!
V. Gajšek
"VESTNIK" JE NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI. Lastnik je Slovensko Društvo Melbourne
Urcdniško-upravni odbor: Jana Gajšek, Darko Hribernik, Marijan Peršič, Werner Remšnik
Rokopisov ne vračamo
Letno predplačilo $5.00 Cena številki 45c
OBVESTILO
S.D.M. obvešča vse rojake, tudi one ki niso člani S.D.M., da se lahko udeleže pri natečajih za najboljše pecivo in pa pri razstavi.
Pecivo za natečaj prinesite v nedeljo 8. oktobra ob 10 uri zjutraj in ga oddajte go1-spodu Majcenu, ki bo organiziral to dejavnost.
Ročna dela, narodne izdelke ali kakršnekoli zanimivosti iz našega tiska, književnosti, zgodovine pa lahko dostavite ob istem času ge. Mileni Brgoč v dvorani na Elt-hamskem hribu.
Prav tako vabimo tudi one, ki imajo na razpolago skioptične slike (slides) o delovanju Slovencev v Melbournu in mislijo, da bi jih bilo vredno pokazati, da nam jih posodijo za predvajanje na večer v soboto z7 oktobra.
Youth report for "vestnih99
Once again we have a new writer for the Youth report, so I hope that I will be forgiven for any unfortunate irrepairable mistakes.
I believe that everybody knows now that a bus trip was held on the 3rd of September 1978 to the snow resort Lake Mountain. Despite the fact that we had a late start, due to a shortage of bread, we finally left Doncaster Shoppingtown at 8.20 a.m. My apologies to those of you who managed to arrive on time, but we expected everybody to be late. However off we went to Lake Mountain and despite a grumpy bus-driver, we did arrive semi-cheerfully.
After such a long and sleepless trip on the bus most of us set off to the top (a 3 km stroll up a simply beautiful mountain road) in search of what appeared to be pretty elusive snow. After what, seemed to be hours the majority (and I stress, majority) of us,
returned to the bus for a delicious barbecue lunch prepared by Mrs. Lyn Beve and Mrs. Shirley Boyle. Thanks, ladies.
Then decisions, decisions. To leave or not to leave, that was the problem. Grumpy Bill (squirrel head) complaining, and bad weather made us decide to leave-. After what seemed like a geological age, our two love birds appeared and we set off for Maroondah Dam.
One and a half hours of more strolling and the bus finally departed for home. Herbie and Peter at nothing less than their usual managed to keep everyone amused one way or the other. Many thanks to Malcolm Boyle who made two simply marvellous tobogans which he has donated to the club. Good on ya, Malcolm.
And now to mention the new Youth Building. It is slowly progressing along due to the efforts of some adults and
ZAHVALA
Prav iz srca se zahvaljujem vsem, ki so v tako velikem številu spremili mojo pokojno soprogo
EL KO PERŠIČ
na svoje zadnje počivališče v Keilor. Grmada cvetja, polna cerkev pri molitvi rožnega vcnca in pri žalni sv. maši ter nebrojni izrazi sožalja so pričali kako visoko jc bila pokojnica cenjena med našimi ljudmi in pa tudi tujci. Še posebej se zahvaljujem odbornicam ženskega odseka S.D.M., ki so ji same spletle tako prekrasen vencc iz borovcev našega hriba. Iskrena hvala tudi vsem onim, ki so mi s svojo prisotnostjo in pomočjo lajšali breme v tako težkih trenutkih.
Ob žalostnih dogodkih sc najlepše pokaže kakšne velike vrednosti je iskreno prijateljstvo in zavest skupnosti.
MARIJAN PERŠIČ
the same old youth. Robert Ogrizek, Kevin Horvatin, Rex Gregorič, Peter Trinnich, Albert Fistric and John Zem-lič. Where are the rest of you, guys? We're working up there just about every Sunday and the building needs to be finished by October. So let's get to work on it, eh? Thanks also to Tilijo, Miro Kastelic, and Peter Krnel who gave a day of their own time to pour the slab for our building.
But we don't only live on work at the club. On Saturday, the 28th October, 1978 at 7.30 p.m. we will be holding a disco-night — yes, a DISCO-NIGHT - at the club grounds. Admission will be $1.50 for members and $3.00 for non-members at the S.D.M. Youth Club. It will be a great night of bustling and bumping with prizes for the best dancers. Snacks and soft-drinks will be available on the night so come on up and bring your friends.
On the following week-end: Sunday, 5tli November, we will be holding a car rally. More details to come later.
Top priority at the moment, however, is the sporting competition, we are holding for the opening of the club on the 8th October. There will be a notice with all sports on the notice board where you can write your name down for the sport you wish to play. The littlies will also be having little races and sports on the day. So should you not be able to participate in any sport, our youth teams will need all the support they can get.
Finally, by the time you read this, there will be a suggestion box erected near the store. Naturally it will be there for suggestions and criticism that you may have. This of course does not include chewing gum, cigarette butts or any other foreign matter.
And that's all I can think of right now.	Ostrich
NA HRIBU
Očetje, člani S.D.M., so v soboto, 2. septembra bili za njihov praznik, OČETOVSKI VEČER zelo počaščeni.
Otroci so se že nekaj tednov prej učili deklamacije, igrico in plese, da bodo na očetovski dan pokazali oškom vso njihovo ljubezen tudi z nastopom.
Kulturni program je bil res lep in so otroci razveselili ne samo očke, ampak tudi druge navzočne člane.
Vsak oče, od nastopajočih otrok, je dobil lepo darilce, katerega so otroci sami naredili v šoli, na pobudo njihove učiteljice Ge. Dragice Gelt, katera je tudi pripravila ves kulturni program.
Gotovo je to edini dan v letu, ko so očetje brez skrbi, vsaj tako bi moralo biti, in se v prijetni družbi razbremenijo. Prav lepo je bilo videti nasmejane in presenečene obraze očetov in starih očetov, katerim so žene in matere pripravile okusno večerjo. In med tem ko so jih v jedilnici postregle z večerjo in jih zabavale, se jc v dvorani čula prelepa melodija ansambla Planinke, kateri je med tem časom igral poskočne polke, na katere se je vrtil ženski svet.
Ansambel Planinka je celovečerno zabaval navzočne in je svoj prosti čas ter dobro voljo poklonil ravno očetom za njihov praznik, zato se jim iskreno zahvaljujemo.
oOo
Nedavno je med nas prišla pomlad, ki smo je vsi veseli.
Ponovo se je začela prebujati narava. Že sedaj se opazi, da so dnevi daljši, ptički žvrgole bolj živahno, cvetličarne so bolj polne cvetja, s tem pa tudi naši vrtovi, v katerih ne primanjkuje tudi bujne pleveli.
Da je pomlad res med nami smo najbolj opazili, ko se je mladinska sekcija odpravila na izlet, na sneg 3. septembra in pričakovala pokrajino odeto v belo odejo. K našemu velikemu razočaranju smo se sprehajali po blatu in le tu in tam zapazili dovolj snega za kepanje. Sanke pa, ki so jih naši spretni mojstri naredili prav za ta izlet, so priromale nazaj neuporabljene in bodo skozi lepo in vroče poletje, vsaj tako upamo, počakale drugega mladinskega izleta na sneg.
Kljub temu, da snega ni bilo do-
volj, smo po blatu kar uživali, saj nimamo velikokrat priložnost, da se tako umažemo in smo vseeno dobre volje in polni humorja, kot smo bili mi. Več o izletu omenja Andrej v poročilu mladinske sekcije.
V	prelomih med enim in drugim letnim časom včasih ni veliko razlike. Zima res ni bila tako huda, nekateri bi celo rekli: "Kakšna zima, brez snega?" No, in je le drugače ko se pokaže sonce in se skrijejo temni oblaki.
Torej pomlad je med nami, in kako jo lepše sprejeti, kot smo jo v Elthamu v soboto 9. septembra, ko smo imeli POMLADANSKI PLES. Vhod v dvorano je že na prvi pogled na oder opozarjal goste, da je to pomladanski ples, saj so se ob odru vile sveže cvetoče vejice in zelenje, ki je celi dvorani dajalo pravo vzdušje.
Na tem plesu smo izbrali tudi kra-, Ijico nageljnov. Bilo je mnogo deklet in žena, katerim so fantje ali možje, med plesom podarili lepo število nageljnov. Največ prelepih in raznobarvnih nageljnov so si pridobila mlada, še neoddana dekleta. Nekatere so imele šopke tako velike, da so jih z dvemi rokami komaj držale. Ta dekleta so se kasneje udeležila kronjanja kraljice nageljnov, ostalim pa so prelepi cvetovi krasili mize in kasneje stanovanje.
V	svoji sredi smo ta večer imeli gosta iz Tasmanije — predsednika tamkajšnjega slovenskega društva — g. Ambroža in njegovo soprogo. Nju dva smo prosili za žirijo, ki je štela nageljne prelepih in simpatičnih deklet.
Predsednik, g. Stanko Prosenak je nato ponosno kronal Kraljico Nageljnov 1978, gdč. Ingrid Bezjak, katera si je letos to ime pridobila z 76. nageljni in še več. Prelepa krona, ki je bila spletena iz samih rdečih nageljev se je odlično podala na glavo simpatične blondinke, kateri čestitamo ob prelepem dogodku. Ostala dekleta, ki niso veliko zaostajala po številu prejetih cvetov so bila: gdč. Greta Debelak, gdč. Sonja Fistrič, in gdč. Karmen Gril. Vsa dekleta so vredna pohvale za udeležbo in prav je da omenim lanskoletno kraljico nageljnov, katera je bila gdč. Danica Majcen.
Prijeten in živahen večer se je nadaljeval s plesom ob glasbi Slovenskega Quarteta Drava.
Slovensko slavje v Melbournu
POSTANI ČLAN S.D.M.
Končno smo se približali dogodku, ki smo ga vsi tako pričakovali: uradni otvoritvi Slovenskega kulturnega in razvedrilnega središča za Slovence v Melbournu.
Dokaj se je pripetilo od leta 1972. sem, ko si je S.D.M. kupilo svoj hribček in sklenilo na njem napraviti veliko slovensko središče. Mnogo načrtov, mnogo truda, časa in dela, mnogo skrbi pa tudi mnogo veselja in ponosa. S travo zaraščen hrib je v šestih letih spremenil svojo obliko. Pridne roke in varčno gospodarstvo, zavest skupnosti in darežljivost Slovencev so mu dale nov pomen in ga preoblikovale v to, kar smo si pred dvemi desetletji zaželeli ter pred šestimi leti pričeli spreminjati v stvarnost: Središče, ki bo nudilo vsem Slovencem, a še posebno članom S.D.M. prostor in možnosti za udejstvovanje na družabnem, športnem in dobrodelnem polju.
Brez pomoči od drugod, sami 5- svojo marljivostjo, dobro voljo in slogo smo uspeli zgraditi to kar mnogim, številčno mnogo večjim etničnim skupinam še ni uspelo.
Seveda še ni vse dokončano, kar smo si zadali v dolgoročni program. Saj je naravno, da so se vse naše moči morale osredotočiti le na izgradnjo nekaterih projektov. Toda sedaj ko je prva stopnja dosežena nam bo možno iti dalje in pospešiti delovanje tudi na drugih področjih.
V	nedeljo 15. oktobra bo z odkritjem spominske plošče pri vhodu na zemljišče, na vhodnih vratih, ki so zgrajena v obliki velikega kozolca, formalno zaključen del naših načrtov.
Za to svečanost se S.D.M. pripravlja že nekaj mesecev, kajti čim slovesneje hoče proslaviti to značilno prelomnico v zgodovini slovenske skupnosti v Melbournu. Program se bo raztegnil kar čez dva week-enda:
V	SOBOTO, 7. OKTOBRA zvečer ob 8. uri bodo v dvorani na hribu prikazovani filmi in skioptične slike o preteklem delovanju S.D.M. ter slovenske skupnosti v Melbournu.
V	NEDELJO, 8. OKTOBRA se bodo preko celega dneva merili mladinci vseh slovenskih društev Melbourna v raznih športnih panogah.
Istega dne popoldne bo razstava v dvorani doma. Naše žene in dekleta
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE 72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, V1C., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163
Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Naša brezplačna usluga: za obisk svojcev iz domovine Vam izpolnimo prošnjo ter jo brez Vaših potov oddamo emigracijskemu uradu. Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Za rezervacijo vozne karte pridemo po želji tudi na dom. Redni poleti v domovino štirikrat na teden!
PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich
(že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati) Po urah:
Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thomburv, Vic. 3071 _ Tel. 44 6733
Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755
bodo pokazale izdelke svojih spretnih rok. Pokazali in morda dali tudi na poskušnjo bodo pridelke slovenskih vinogradov. Razstavljene bodo fotografije iz preteklosti S.D.M. ter nekatere zanimivosti iz našega tiska. Tudi otroci naše nedeljske šole bodo pokazali kaj znajo. Posebnost popoldneva bo ocenjevanje peciva. Lepe nagrade so pripravljene za najukusnejše pecivo, za najlepše okrašena pecivo, za najboljše drobno pecivo ter za najboljše pecivo, ki ga bodo spekle naše mladinke.
Naslednji ponedeljek, to je 9. OKTOBRA bo na slovenski radijski uri gledališki odsek S.D.M. predvajal burko iz podeželskega življenja pred mnogimi leti.
V	SOBOTO, 14, OKTOBRA, se bodo dejavnosti na hribu pričele že ob 10 h zjutraj z meddruštvenim tekmovanjem v balinanju. Povabljene za to priliko so bile vse ekipe slovenskih društev po Avstraliji.
Popoldne istega dne se bo pričel "vaški sejem" s piknikom. Razni odseki S.D.M. bodo pripravili stojnice, kjer bodo na prodaj, posebej za to priliko pripravljeni spominski izdelki: narodne noše, vezenine, knjige, gramofonske plošče, majolke, leseni krožniki in drugo. Vsak kdor je v poslednjih par mesecih bil na hribu je lahko videl kako marljivo šivajo, vežejo in pletejo članice našega ženskega odseka. Lovci bodo pripravili na ražnju pečene pujske tako, da bo ostalo za vrtenje ob zvokih ansambla "Drava" še dovolj energije. Večer se bo namreč končal z družabnim plesom.
V	nedeljo 15. oktobra pa bodo najvažnejše slavnosti. Pričele se bodo s sv. mašo na hribu ob pol enih popoldne. Po končanem obredu, približno ob 2 h popoldne bomo pri vhodu na zemljišče sprejeli federalnega ministra za emigracijo in etnične zadeve g. M. MacKellarja. Po odkritju spominske plošče, okoli 3 h popoldne bo v dvorani kratka akademija za katero je kulturni odsek S.D.M. pripravil nekaj točk naših pesmi, plesov in deklamacij. Po uradnih nagovorih pa bodo razdeljene nagrade zmagovalcem pri športu in drugih natečajih. Ko bo ta uradni del končan se bodo prisotni lahko podali na sejem, se pogovarjali ter uživali na ražnju pečene dobrote. Za zaključek bo ples in igral bo ansambel "Sava".
S.D.M. upa, da se bo tega slavja udeležilo veliko število rojakov, saj uspehi, ki se bodo pokazali na "hribu" so v ponos prav vsem Slovencem, zato smo prepričani, da se bodo člani ostalih naših društev prav tako iskreno veselili in pridružili članom S.D.M. ob tej pomembni priliki.
Milan Sedmak iz Doncastra
se priporoča za
POPRAVILO
vseh vrst
★	RADIO APARATOV,
★	TRANSISTORJEV,
★	ZVOČNIKOV in
★	MAGNETOFONOV.
Telefonirajte po delovnih urah na
859-6350
(Melbourne)
Na baliniščih S.D.M. preurejujejo in dodajajo steze.	Po očetovih stopinjah — David Markič pomaga pri postavljanju nove mladinske stavbe.

Pri postavljanju vhoda na zemljišče. Struktura vrat bo imela obliko slovenskega kozolca.
Člani Mladinskega odseka S.D.M. so se izkazali pri gradnji nove mladinske stavbe, ki bo vsebovala tudi šolske razrede.
G. Nino Sluga pri svojem tovornjaku, s katerim je pripeljal na slovenska društvena Članice Ženskega odbora S.D.M. so iz borovcev našega hriba same spletle prekrasen venec stavbišča na stotine ton peska popolnoma brezplačno.	v slovo pokojni Elki Peršič.
TUDI DOMA...
TUDI DOMA MORAJO NEPRESTANO PAZITI, DA SE NE OKRNEJO PRAVICE SLOVENSKEGA JEZIKA
Že leta sem "Vestnik" ob vsaki priliki zahteva, da se Slovenščini tukaj v Avstraliji priznajo iste možnosti kot vsem ostalim jezikom. Že dolgo časa tudi opozarjamo na to, da enakovrednosti Slovenščine ne ogra-žajo tujci temveč pripadniki ostalih etničnih skupin iz Jugoslavije, kajti ti svoj jezik predstavljajo kot neko "jugoslovanšči-no" in ga tako nametujejo tudi nam. Toda ne samo tukaj v tujini, tudi doma v sami Sloveniji morajo Slovenci neprestano paziti na pravice svojega jezika. To nam dokazuje dopis, objavljen v "Ljubljanskem dnevniku" 23. maja letos:
"J RT 78
Te dni smo prejeli številni posamezniki iz vrst javnih in kulturnih delavcev vabila, naj se udeleže otvoritve in prireditev festivala jugoslovanske radio-televizije in pa svečanega sprejema v portoroškem hotelu Metropol. Vabila niso bila napisana v slo-veščini. Znano pa je, da Portorož (Portorose) v Socialistični republiki Sloveniji. Znano je tudi, da je uradni jezik in nacionalni jezik te republike slovenščina. Vsi nadalje vemo, da imamo Ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki
STE PORAVNALI ČLANARINO?
zagotavlja in uzakonjuje enakopravnost vseh jezikov in narodov te države. Znano je končno, da imamo tudi Ustavo Socialistične republike Slovenije, ki varuje zakonite zgodovinske in narodne pravice slovenskega jezika v slovenski državi.
In čeprav je vse to znano in zakonito, nista festivalski in ne programski odbor J RT spoštovala omenjenih temeljnih političnih in zgodovinskih dejstev. Ob vsem tem pa še to: Ob tem da bi morala biti vabila napisana v slovenščini, ne bi smeli pozabiti italijanščino, saj je festival RTV v pokrajini, v kateri živi italijanska narodna manjšina. Res je sicer, da festival J RT 78 splošno jugoslovansko kulturno srečanje vemo, da na njem predavajo oddajo v 11 jezikih, prav zato pa bi morala biti vabila natisnjena a) v slovenščini, b) v hrvaščini, c) v srbščini, d) v makedonščini, e) v albanščini, f) v madžarščini, g) v italijanščini, itd. Toda na prvem mestu v slovenščini, ker je naša republika Slovenija gostiteljica in domačinka omenjenega jugoslovanskega festivala. Moramo braniti pravice slovenščine, ker s tem branimo bratovstvo in enotnost narodov Jugoslavije. Tem bolj pa se moramo zavzemati za ustavne in zakonite pravice slovenščine, ker imamo že kar precej težav z uporabo in pravicami našega nacionalnega jezika. Recimo na mejah z obmejnimi in carinskimi uradniki, v letalih JAT, kjer kljub deset tisočem slovenskih potnikov ni slišati slovenske besede, s šoferji mestnega prometa, z natakarji po slovenskih restavracijah in hotelih, na železnici, v kinematografih, v katerih predavajajo filme z neslovenskimi podnaslovi, na pošti, v reklamah . . .
Kakor se moramo odločno upreti vsaki obliki nacionalizma, nacionalne samoza-
prtosti, konservativnega domačijstva in kse-	napisali na rob beločrnih vabil ki so jih
nofobije, tako pa se tudi moramo z dosto-	poslali te dni iz pisarne festivala jugoslo-
janstvom in moralno močjo naše zgodovine	vanske radiotelevizije v Portorožu Pri tem
m naših demokratičnih uporov in revolucij	pa naj povemo tudi to, da je skupščina ob-
za svobodo, enakopravnost in neodvisnost	čine Piran poslala svoja vabila ob festivalu
upreti kakršnikoli obliki ukinjanja ali za-	v slovenščini, nemarjanja naravnih in ustavnih pravic slovenskega narodnega jezika. Ne delitev
toplih obrokov in ne točkovanje zaradi de-	j! PRILOŽENO POŠILJAM
litve dohodka, pač pa je slovenski jezik eden	J
izmed glavnih temeljev naše kulturne, du-	1	v ........... za
hovne, nacionalne in socialistične svobode.	| Q članarino SDM
Ne zavedati se tega temeljnega revolucio-	j q naročnino "Vestnik"
narnega političnega in kulturnega dejstva	<
r	,. . .	il I za nas center
vodi v postopno ukinjanje družbene funk-	Ž	1
ci je in vsebine slovenskega jezika. Ko spo-	S Priimek
štujemo druge jezike, spoštujemo tudi svo-	S Naslov
jega in ko branimo pravice tega jezika,	2
branimo v internacionalističnem smislu tu-	\................................
di pravice jezikov drugih narodov. To bi	i	(Prečrtaj kar ne ustreza)
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757
Postreženi boste v domačem jeziku
PRED ŠESTDESETIMI LETI:
POT Dl SAMOSTOJNOSTI
Dr. T. Debeljak
11. LETO 1918: 29. OKTOBER IN SESTAVA PRVE VLADE 31. OKTOBRA
29. oktobra je Hrvatski sabor razglasil odcep od Avstro-Ogrske in priznal Narodno Vječe kot najvišjo oblast v državi SHS.
29. oktobra je tudi Slovenija z glavnim mestom Ljubljano proslavila svoje osvobojenje od tisočletnega nemškega nasilja in — prehod k ustanovitvi Jugoslavije. Ljubljanski Kongresni trg se je napolnil z množico, kot je še ni bilo. Morje zastav. Vojaki so pripenjali slovenske kokarde na vojaške uniforme — častniki z iztegnjenimi sabljami — in gromovito prisegali zvestobo novi državi.
Govorniki so poudarjali pomen tega dne, ki pomeni odločitev samoodločbe naroda za prehod iz ene države v drugo, v Jugoslavijo. Govorili so za Narodni svet Ivan Hribar, za Ljubljano dr. Ivan Tavčar, škof Anton Bonaventura Jeglič, socialist Kopač.
Msgr. Jagodič je iz rokopisnega načrta rešil govor škofa Jegliča, kot ga je v svoj dnevnik napisal tisti dan, in je vreden ponatisa:
"Kvišku glave, približuje se Vaše odrešenje! Da, dopolnjuje se to, kar smo dolgo časa in po pravici želeli; približuje se čas, ko bomo sami svoji v prekrasni Jugoslaviji. Ko se te osvoboditve veselimo, zahvalimo se božji Previdnosti, ki je v svoji vsemogočnosti strašne dogodke nenadoma in nepri-
čakovano zasukala tako, da se bo po besedah Benedikta XV. tudi malini narodom priznala in podelila popolna pravica. V naših rokah je prihodnji ugodni ali neugodni razvoj naše Jugoslavije. Če jo bomo sezidali na trdnem temelju strahu božjega, na trdni skali naravne pravičnosti in krščanske ljubezni, bo stala trdno in ne bodo je omajali kakršni koli besni viharji. Če bi jo pa sezidali na človeških strasteh, na grdi sebičnosti in krivičnosti, sezidali in uredili brez Boga, potem bo stala na pesku in sovražni viharji jo bodo porušili, pa bo podrtija strašna. Oli, ne tako, ne! Ampak modrost božja naj razsvetli vse one, ki imajo odgovorno nalogo sezidati Jugoslavijo, da jo bodo utemeljili in uredili tako, da bo živela, se krepko razvijala, se razcvetala in postala dobra mati veselega, zdravega, srečnega in srčnega jugoslovanskega rodu. Bog čuvaj in o-hrani našo Jugoslavijo! Jugoslavija naj živi!"
V nadaljevanju svojega dnevnika je pa še pripisal: "Ljudstvo mi je izkazovalo mnogo burnih ovacij pred dvorcem, pa tudi idoč mirno škofijske palače. Priznali so mi danes, da bi bil brez mene današnji dan nemogoč."
29. oktober še ni bil dan prevzema slovenske oblasti, je bil samo spontan in slavnosten izbruh veselja, da smo stopili na most časa, ki vodi iz suženjstva v svobodo, iz nemške dobe slovenske zgodovine v dobo, ko si bomo sami ustvarjali svojo usodo. Zato je ta dan naš slovenski narodni praznik in praznik naše zastave!
Ministrski predsednik Avstrije, ki je nastopil svoj urad 27. oktobra — prof. Lamasch, je dal drugi dan — 30. oktobra prostost vsem narodnom v državi, osnovati svoje narodne vlade in prevzeti delo v svojem ozemlju ter jim dal pravico, da navežejo diplomatske stike z nevtralnimi državami. Istega dne so tudi Ncmci sestavili vlado Avstrije.
Kakor je pričala manifestacija 29. oktobra, je bil narod notranje duševno dobro pripravljen na akt osvoboditve, ne pa tako po tehnični strani: kdo bo prevzel oblast. Dr. Brejc pravi da ni ničesar čul o ljudeh, ki naj bi prevzeli oblast, ko je 26. oktobra prišel s Koroškega v Ljubljano. Dr. Korošec je bil tedaj že v Franciji. Prevrat je prišel "nenadoma in nepričakovano", kot je rekel škof, kar ni čudno, saj je še Masaryk postavljal rok do pomladi 1919 misleč, da bo Foch prodiral do Berlina in z njim njegove legije v Prago. Zdi se, da je sestavo nove vlade prevzel v roke tedanji glavni u-rednik Slovenca dr. Izidor Cankar.
Cankar in dr. Brejc sta se podala 31. oktobra dopoldne na magistrat, da predlagata županu dr. Tavčarju naj se nemudoma sestavi slovenska vlada. Določili so sestanek v sejni sobi Katoliškega tiskovnega društva — v Jugoslovanski tiskarni —, kjer je bila popoldne ob dveh medstrankarska konferenca, katere so se udeležili zastopniki Vseslovenske ljudske stranke in Narodno-napredne. Vodil je sejo dr. Tavčar, slovenski pisatelj, ljubljanski župan in predsednik Narodno-napredne stranke (liberalcev).
Določili so ključ za sestavo medstrankarske vlade, in sicer: Šest pripadnikov SLS, pet NNS in en JDS (socialistov). Kot 13 — odločilni glas v ravnotežju — pa je bil predsednik, ki
si ga je zagotovila kot najmočnejša stranka SLS. Za predsedniško mesto je bil predlagan Josip vitez Pogačnik, veleposestnik v Podnartu, državni poslanec in podpredsednik dunajske poslanske zbornice, ki je bil med vojno polkovnik in poveljnik prostovoljcev. Prav zaradi teh vojaških zvez je bil postavljen na to mesto, ker bi ob razpadu fronte lahko z zvezami marsikaj koristil. Ostala mesta "poverjeništva" so bila razdeljena tako:
notranje zadeve: dr. Janko Brejc (SLS),
prosveta: prof. dr. Karel Verstovšek (SLS),
poljodelstvo: prelat Andrej Kalan (SLS),
vojska: dr. Lovro Pogačnik (SLS),
javna dela: inž. Vladimir Remec (SLS),
zdravstvo: dr. Anton Brecelj (SLS),
trgovina: dr. Karel Triller (NNS),
prehrana: dr. Ivan Tavčar (NNS),
finance: dr. Vekoslav Kukovec (NNS),
promet: dr. PaVel Pestotnik (NNS),
pravosodje: dr. Vladimir Ravnihar (NNS), ■
socialna politika: Anton Kristan (socialist).
Sestavo te vlade so takoj brzojavno poslali v odobritev Narodnemu Vijeću u Zagreb kot vrhovni oblasti nove države SHS, ki jo je brzojavno potrdil s čestitkami. Nato se je ta prva vlada podala v Deželni dvorec k prvi seji.
(Po "Svobodni Sloveniji")
S.D. "Planica", Springvale, poroča
Zopet moram prijeti za peto in papir in napisati, kaj se je v zadnjem mesecu naredilo na Planici. Štejem si v čast, da lahko vedno kaj novega in presenetljivega omenim.
BALINANJE
Prvo meddruštveno balinanje za leto 1978/79 se je odigralo na zemljišču Planice. Ni bil najboljši dan za tekme, toda vztrajni balinarji so merili razdalje krogel ter šteli točke.
Pod novim balinarskim vodstvom, katerega so si balinarji Planice izbrali 17. julija so se odlično izkazali. Namerili so razdalje in nabrali toliko točk, da je:
Četvorka zavzela PRVO mesto;
Trojka je dobila PRVO mesto;
in, da je ŽENSKA ekipa zasedla PRVO mesto. Torej, vsa tri PRVA mesta so zavzeli Planičarji! Čestitke Vam! Dobro ste začeli!
NA TENNIS COURT-U
Istega dne je bila otvoritev tennis igrališča, kjer se je merila tudi mlada generacija in se borila za prelepi pokal, katerega je nabavil mladinski odsek Planice.
Na lepo izdelanem igrišču so se prvič kosali mladina S.D.M. in seveda Planičarji. Pokal je ostal kar doma.
Pravijo, da bi ne bilo lepo, da bi na svojem zemljišču domačini zgubili; toda, verjemite, da ni bilo lahko, ker igrališče je bilo za oboje igralce enako novo, igralci pa dobri in spretni, eni bolj od drugih.
Naše čestitke zmagovalcem!
IZLET NA SNEG
13. avgusta sta kar dva prenapolnjena autobusa krenila s Planice proti Mt. Buller na sneg. Bil je prekrasen dan. Mladina si je že kar isti dan naredila načrt za prihodnjo zimo. Tudi z vozniki so se že domenili, saj so nas že drugič srečno prepeljali in se z nami veselili. Dejali so, da je kratkočasno biti na potovanju z veselimi Slovenci.
Na poti domov se je z avtobusa odraslih in najmlajših slišalo veselo prepevanje, tako, da je voznik pred Planico moral napovedati: "We are home!" Škoda, da je čas tako hitro pošel.
OČETOVSKI DAN NA PLANICI
Že petič je naša Planica bila polna obiskovalcev. Zakaj? Praznovali smo pač Očetovski dan. In, kadar je na našem odru kaj živega, je tudi zemljišče Planice živo in polno. Učenci slov.
šole so s kratkim, toda živim programom pozdravil vse navzoče in tako pokazali zahvalo svojim očetom.
Na odru so se prikazali tudi mladinci z dvema točkama.
Pohvale so vredni, saj so pokazali, čeravno sedaj samo na odru, da mislijo na svoje straše. Krasno so se odrezali fantje s svojim prizorčkom, v katerem je majhen sinček previdel, kako kruto dela njegov oče s svojim očeto-tom, oziroma s starim očetom. Otrok je pokazal, da bo on dal pravično plačilo za zasluženo delo.
Mladinke so uprizorile enodejansko burko, kjer je uboga zdravnica takoj morala prijeti za nož, da je rešila kmečko ženo bližajoče se smrti, kajti njena zaužita hrana je šla "kuj tam nekom mimo, zato pa je bila zmirom lačna, da ni mogla nič več"; seveda se je žena otepala "repuracije" (operacije), ker se je bala, da bo imela "tako lukno". Toda dohtarca je "lukno dol zašila", pa je bilo vse zopet dobro.
Mladina! Planica vedno povdarja, da smo ponosni na vas! Kdo pa ne bi bil? Povsod so voljni pomagati: pri vsakem delu, pri postrežbi, na igrišču, na balinišču, na odru, v šoli in celo na odru so se ukorajžili in osnovali igralsko skupino. Le tako naprej!
Tudi Walk-a-thon-a so se udeležili pred enim imenom "MLADINA S PLANICE", ter tako pokazali da so res voljni povsod pomagati.
DVE NOVE MOČI,
si je dobila g. L. Srnec, da ji pomagajo v šoli. Pravi, da malčkov kar mrgoli, posebno od četrtega leta starosti, zato pa tudi ni mogla vseh spraviti v en koš. Priskočile so ji z veseljem na pomoč kar dve mladinki.
Gdč. Janja Lešnjak je študentka III. letnika prava na Monash Univ., in dobro obvlada slovenski jezik; druga mladinka je gdč. Lidija Jerič, študentka Form 5, katera z zanimanjem sledi učni urni načrt in si ga tudi sama pripravi. Kar se pa tiče angleščine, pa pravi ga. Srnec, da se naslanja samo na njih dve.
Odbor in seveda starši z učiteljico-voditeljico se obema prisrčno zahvaljujejo za njihovo nesebično delo na Planici.
NOVI PEVSKI ZBOR
Kar pa je tudi važno, da si zapišemo v kroniko Planice, je, da imamo novoosnovani pevski zbor, kar se pa povsod ne najde.
Na očetovski dan je bil krščen in žegnan na šolskem odru Planice.
Leta 1975. je bil krščen ansambel
POTNIŠKA AGENCIJA
IZKUŠNJE MNOGO POMENIJO
Tour World je edina potniška agencija v Avstraliji, ki ima usložbeno profesionalno osebje z mnogoletnimi izkušnjami pri potovanjih. Kadar iščete strokovno zanesljiv nasvet ga boste našli samo pri osebah s takimi kvalifikacijami.
Tukaj navajamo samo nekaj zadev pri katerih vam lahko pomagamo:
•	Kako prištedite denar kadar potujete.
•	Potovanje v Evropo.
•	Prekinitev potovanja v mestih, katera hočete obiskati.
•	Dovoz sorodnikov v Avstralijo.
•	Priprava vseh potrebnih dokumentov.
•	Počitnice na Daljnem vzhodu ali na otokih Pacifika.
Telefonirajte gospodu Kosti Pavloviču pri Tour World International ali pa na zasebni telefon 26 5689. S štirinajstimi leti izkušenj pri potovanju Vam bo znal odgovoriti.
TOUR WORLD INTERNATIONAL
153 Collins St., Melbourne Tel. 63 4833 (V bližini Ton n Hall-a)
QANTAS
IATA
JAT
"VELENJE", leto pozneje so se zbrali in dobili ime "VESELI PLANINCI", mladi fantje, takrat še ne teenagers. Tri folklorne skupine so se o-snovale na istem odru.
Na letošnji očetovski dan si je pevski zbor izbral ime kvartet "ZVON", kateri nas jc pozdravil in zapel dve prekrasni pesmi.
Vsi prijatelji Planice, posebno pa še odbor jim želi mnogo uspeha in veselja pri svojem delu. Čeravno je tako majhen naš oder, pa vendar je že mnogo slovenskih Planičarskih artistov stopilo nanj, ter nadaljuje in deli svoje zmogljivosti.
Gotovo bo to držalo, ko pravijo, da: "V majhnem paketu je dobra roba!"
Poročevalec
MLADINA S PLANICE
Naj vam najprej napišem, kako smo se imeli na izletu na sneg v Mt. Bul-ler. Z dvemi autobusi, kar napolnjenimi smo se odpeljali iz zemljišča Planice že ob 6.30. Kar precej mladine nas je bilo v enem autobusu, v drugem pa starši in otroci. Lepšega dne si nismo mogli želeti; sončno in mirno, da se je sneg lepo svetil po zelenih smrekah. Kar z veseljem smo se sankali, smučali in kepali.
Vsi mokri in utrujeni smo se srečno vrnili zvečer okrog 8. ure, paše vedno veseli v upanju, da bomo drugo leto napolnili še tretji autobus. Mladinski odbor ?e opravičuje vsem tistim, ki so zaradi prepozne rezervacije morali ostati doma.
Dne 20. avgusta smo se mladinke S D P. in S.D.M. združile in prijateljsko igrale NETBALL, v našem tennis court-u, katerega smo na ta dan otvorili. Kljub slabemu vremenu smo imeli kar preccj navijačev. Pokal, za katerega smo se borili, je ostal nam, ker smo pač zmagali 29-19. Naj vsem čestitam v imenu mladine in upamo, da se bomo še v bodoče srečali.
Nej čestitamo tudi ansamblu VELENJE "in VESELIM PLANINCEM, ki so se lepo izkazali na četrtem mladinskem koncertu v verskem središču Kew.
Očetovska proslava je tudi lepo izpadla, Vreme smo imeli zelo lepo in precej članov in prijateljev nas je obiskalo. Zelo smo se nasmejali ob burki "ZDRAVNIK", katero so izvajale naše mladinke. Odbor mladine se vam lepo zahvaljuje in želi, da bi še vnaprej nadaljevali in pomagali pri kul-turnir prireditvah.
Najlepša hvala vsem ostalim nastopajočim, ter našim V. Planincem, ker so nas brezplačno zabavali do temne noči.
Prijateljske pozdrave vsem,
Tatjana Klančič
Dragi bralci!
Ne morem si kaj, da se nebi oglasila in povedala, da zelo radi zahajamo na Planico. Moram povedati, da nas pri-vlečejo najbolj prireditve na odru. Kaj je še lepšega, kakor, da opazuješ malčke, ki komaj zgovarjajo besede, pa se ti postavi na oder ter ti s kratko slovensko deklamacijo pozdravi očeta ali mater.
Mladina se potrudi in se nauči kar po pol ure dolgo igro — burko, s katero razveseli prav vso navzočno publiko. — Kaj je še lepšega, kakor, da gledaš nade budno mladino, katera je Željna dela, dobrega dela, samo, da jo hoče kdo voditi. Mislim, da lahko rečem, da temu delu se lahko zahvalimo samo g. Luciji, katera je voljna, da se zabava z našimi malčki.
Kar pa hočem v glavnem povdariti, so mlada grupa VESELI PLANINCI, kateri že kar nekaj let zabavajo obiskovalce Planice po kulturnih prireditvah, da se ljudje tudi naplešejo.
Spominjam se proslave, ko je ta mlada grupa bila krščena. Harmoni-kašu se je videla samo glava in noge. Zgledalo je, da se sama harmonika razteza in igra. Tudi mali bass kitarist ni pošteno dosegel konca vratu kitare. To je bilo pred dvema letoma.
Danes so že kar veliki in jih vedno vidimo na proslavah, kjer ljudstvo zastonj zabavajo; radi se tudi pokažejo na različnih avstralskih šolah, kjer dobijo kot p'acilo veliko pohvale. To je pa zanje dosti, so mi dejali. Tudi auto-g af so že morali dajati, kar mi je u-bogi harmonikaš razkril, da se od samega strahu ni znal niti podpisati. — Fantje, tudi to bo šlo enkrat bolje. Mladi godci tudi zapojejo zraven. Bobnar ima toliko stvari, da bi se jaz gotovo zmotila in bi udarila po napačnem kosu.
Dodati moram pa še to, da je bilo '■es vredno krstiti to grupo pred dvemi leti, kajti vedno se še držijo obljube, da ig-ajo za materinski in očetovski dan v dar staršev, — vsaj tako so sami izrekli.
Res smo jim lahko hvaležni, kot odbor tako tudi člani Planice.
Prijateljski pozdrav A. Frančič.
TISKARNA
POfYPRINT
(Vic) Pty. Ltd.
1 DODS ST., BRUNSWICK, 3056 Tel. 387 6922
se priporoča Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 311 8343
Lastnika: Jakob in Jim Korošec Svoji k svojim !