ZELEZAR Leto XVII. 1977 Maj Št. 5 Proizvodnja slovenskih železarn v mesecu aprilu - . Rezultati: 'dela v mesecu - aprilu so malo slabši kot so bili v marcu in večina podatkov ne dosega načrtovanih mesečnih količin in vrednosti. V primerjavi s prvimi štirimi meseci lanskega leta, so letošnji dosežki nižji v:proizvodnji surovega železa za 8 %, proizvodnji jekla za 2 %, blagovni proizvodnji za 2 %, v izvozu za 3% in le realizacija ■ je višja za 16 % od dosežene v enakem obdobju lani. Sedanje stanje pa je glede na izglede za bodoče mesece in letošnje leto vsaj kar zadeva količinske kazalce precej.- ugodnejše kot je bilo ob koncu aprila odnosno v maju 1976. Začetek leta je bil lani obetaven in je prvim trem, zelo ugodnim mesecem sledilo nazadovanj e že v aprilu, ko so bifi rezultati še vedno v okviru planskih proporcev; razen pri blagovni proizvodnji. Letošnja možnost zaposlovanja in izkoriščanja kapacitet je daleč' boljša kot je bila lani, kar daje glede na stanje narečij izglede. za. enakomernejše delo prek celega leta. Tudi zaostanek pri blagovni proizvodnji, ki znaša nekaj manj kot 12.000 ton ‘se lahko še občutno zmanjša, če Že ne odpravi. Zaskrbljujoče je to, da ne dosegamo poprečne načrtovane vrednosti prodaje ih da Sedanji zaostanek predstavlja približno ; polmesečno načrtovano realizacijo. Pretežna večina zaostanka blagovne proizvodnje je pri višje vrednih izdelkih in prav pri nekaterih od njih manjkajo tudi natočila. Proizvodnja surovega železa je bila 3 % pod planom. Na železu revnejši vložek na jeseniških plavžih je še vedno.vzrok zaostaj anj a za .načrtovanimi pro- j izvodnimi količinami. . Proizvodnja jekla je bila izvršena 99 %. V železarnah Ravne in Store, šo prekoračili mesečni načrt, na Jesenicah pa jo nastal zaostanek v SM jeklarni. ■ Pri blagovni -proizvodnji železarn je podobno stanje kot že v 'prejšnjih mesecih, železarni Ravno in Store sta izvršili mesečni, načrt in je tudi zbirna proizvodnja näd plansko kbličino. ¡Železarna Jesenice je dosegla le 89'% linearno načrtovano mesečne količine, zaradi česar je tudi skupna -blagovna proizvodnja ' železarn izvršena š 96 %. 1 Na Jesenicah je bila' v remontu žična valjarna in v hladni valjarni še vedno niso. dosegli poprečno mesečno načrtovano koli- Čino, čeprav proizvodnja raste iz meseca V mesec. V .aprilu je bila proizvodnja hladno valjanih trakov za 16 % višja kot v marcu in je prvič presegla 6.000 ton. Proizvodnja traktorjev v železarni Štore je' tudi vsak mesec večja in so "jih v aprilu izdelali 95 komadov. . Predelovalci žice so izvršili mesečni načrt s. 97%,. med njimi: Plamen 101 %, Veriga 98 %, Tovil 118 % in Žična 88 %. Skupna izvršitev. je torej-okoli 8 % nižja kot je bila v'marcu. Načrtovano vrednost prodaje so dosegli v železarni Ravne,- v Plamenu in Tovilu. Vse ostale delovne organizacije- niso dosegle načrtovanih. vrednosti in' znaša Skupna izvršitev 95 %. Zbirni zaostanek znaša že okoli 11 % in dosedanja vrednost prodaje znaša samo v Plamenu in TOvilu več kot je načrt za prve,štiri mesece. V medsebojnih dobavah, so. do kraja' meseca aprila delovne organizacije dale specificirana naročila za 41 % letno načrtovanih potreb. Dobave znašajo nekaj več kot polovico specificiranih naročil, odnosno 21 % letnih potreb: Podatki o realizaciji načrta izvoza v aprilu ne prinašajo izboljšanje stanja, ker je bilo doseženo, le 86 %• poprečne mesečne vrednosti. Zbirni podatki kažejo, da so se v Plamenu, kjer znaša kumulativno izvrševanje 93 %: še .najbolj približali po štirih mesecih načrtovani vrednosti izvoza. V primef j avi s prvimi štirimi meseci leta 1976, je vrednost letošnjega izvoza 16 % manjša. j| Značilnost za spremembo stanja ob koncu aprila lani in letos je lepo razvidna iz odpreme proizvodnje. Lansko leto je bila izvršitev skupne blagovne proizvodnje v združenem podjetju 99 odstotna in je bila skoraj 16.000 ton manjša odprema od proizvod- , nje. Količina' letošnje blagovne pro- -izvodnje je 3.682 fon nižja1'od lanskoletne in znaša izvršitev plana 95%. Odpremljeno pa je bilo 15.510 ton več kot v enakem ob-:-dobju lani ter je odprema višja kot proizvodnja. Tako stanje daje upanje, da' se bodo proizvodni in vrednostni podatki o izvrševanju mesečnih načrtov in letnega go- -•spodarskega plana v prihodnje | popravili. . .Milán .IViárólt, dipl. ing.. $ Titovim prihodom je naša partija sprožila v Jugoslaviji tisti proces, ki od 1937. leta do danes ni ponehal in v katerem je naša država doživela družbenopolitične, ekonomske, kulturne preobrazbe, vredne celih stoletij navadnega mirnega razvoja. Zato so Titovi jubileji praznik vseh naših narodov in narodnosti, vseh naših delovnih ljudi. Štorski železarji še pridružujemo številnim čestitkam ob njegovih jubilejih ter mu kličemo z našim železarskim pozdravom: SREČNO, TOVARIŠ TITO! UVELJAVLJANJE ZAKONA PREDLOG MODELA URESNIČEVANJA SAMOUPRAVLJANJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU Pri oblikah uresničevanja samoupravljanja delavcev v Železarni Štore' moramo izhajati iz. Ustave in zakonov ter opredelitve temeljnih organizacij združenega dela -kot osnovne oblike združevanja, dela ■ in sredstev, v. kateri. delavci:: neposredno in enakopravno odločajo o vseh vprašanjih njihovega' družbenoekonomskega,:položaja. ■ Po.zakonu temeljne organizaci-" je (v nadaljevanju TOZDI ne morejo samostojno obstoijatfe ampak” se obvezno združujejo -v'delovno organizacijo (DO), v našem primeru v Železarno; «Štorev ker. jih povezujejo .skupni interesi in .skup-7 no delo. Iz tega,izhaja, da delavci, ža opravlj an j e svoje, s amoupravne-naloge izVolijo-svoje orgagtemprav-ljanja v TOZD in DO ter v druge7 oblike združenega dela in . sred-« štev. -Kot sestavni del delovne; organi-^ zaeije v Železarni naj bi. vbila or- ‘ ganizirana tudi delovnavskupnost^ skupnih služb.. Delavci v temelj-' nih organizacijah .naj bi -ji ,poverili opravljanje administrativnih strokovnih in drugih opravil, ki so skupnega pomena za vse temeljne organizacije Železarne. 'Delovna - organizacija Železarne-Štore se naprej . združuje še y- se-J stavl.j.enoargauiZacijo.-združenega dela — ;6|®vensi^'i^elezarhei ka-j_ mar rse: deiavei .hfmaHmharganiza-| cM'vključuj ajs> .za opravlj anje ;svo-jih samoupravnih. pravic.; s svoji---mi delegati. . I. OBLIKE ODLOČANJA y uresničevanju svojihv.dr.užbe- no-ekonomskih in,-, drugih-. samoupravi j alskrh pravic' odločajo delavci.: a) neposredno na svojih zborih z 'referendumom in v drugih oblikah osebnega izjavljanja; h) po delegatih ■V-, delavskem svetu in ppaebnem organu samo-, upravljanja -(disciplinski komisi-,-jh); cc) po delegatih v delavskem svetu delovne .-organizaci j g,,-sestavlj ene organizacije združenega dela, 1 skupščinah samoupravnih- interes-., ridih m družbanopo-htičnih skupno- , stih; d) vršijo neposredno in po delegatih' nadzorstvo nad .delom organov in,služb. v. temeljnih, delovni in sestavljeni organizaciji, v skupščinah samoupravnih interesnih in drugih samoupravnih skupnosti. V ta namen organizirajo tudi posebne organe samoupravne delavske, kontrole. 1. Odločanje delavcev v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti Delavci: v temeljnih organizacijah in delovni Skupnosti odločajo: — z referendumom; — na zborih, ki se sestajajo' po, samoupravnih delavskih skupinah; ■ — s podpisovanjem izjav; - —v drugih oblikah'osebnega iz- javljanjar ■ — po delegatih v delavskih svetih, skupščinah samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti. Osebno izjavljanje | Referendum: Delavci v temeljni organizaciji odločajo z referendumom o: — samoupravnem sporazumu o " združevanju ' dela. delavcev v TOZD; — samoupravnem sporazumu o” združitvi dela in sredstev v DO , ŽŠ; - — samoupravnem sporazumu o združitvi, rdela ta.stedstev v- s.e- . . stavljeno •,organizacijo,'Slovenske - železarne; - — samoupravnem sporazumu o združevanju v poslovno skupnost; — organiziranju in-spremembah - prkorgamalranju; TOZD; : — statutu TOZD; - — statutu. delovne, organizacije; - —osnovah plana, temeljne orga--.nizacije; - — smernicah za plan delovne in. . š sestavljene' organi zaci j e; - —! osnovah in merilih ,za. delitev t sredstev za osebne dohodke in za . skupno porabo delavcev; - —drugih samoupravnih sporazumih, e.e jektako. z-.zakonom določeno ; '—; sklepih, ,ki .sernanašajo na- od-poved pravic do povrnitve združe--inih. sredstev,- oziroma do nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi (iz .minulega leta); - —. drugih vprašanjih, za katere se o®oča;rz, 0Sfitoim'dz3a5djan#em če .tako odločijo delavci, na isvo- etn -zsbocuvz i-jsščino 'glasov; -- —združevanju dela im sredstev :z drugimi orgatezacljami. zdr uže-. nega dela. ©e' «tetovci, jr «referendumom;. o-d-'itočijo; d® se ne ;si^rtiiašors.'.pred-. logom posameznega-akta.'.sblah ko .. predlog-: '■ponovi';. po.,iPKeiheku''iŠest mesecev. Čte sei .delavci' zf®afer en-dumom .odločijo, da ae no strinjajo . z osnovami- piana .v predpisa-rnemsroku;: sprejme5delavsfeiesvet začasen sklep. Zbor delavcev v temeljni organizaciji - Zbor delavcev se sestaja po delih v samoupravnih .delovnih skupinah. Samoupravne delovne akutne .se ^organiziraj o ipo'delovnih področjih tako. da jo vsak delavec, vključen , v, -eno delovno'Skupino temeljne organizacije alj .skupno-' .star Šsakg delovna skupina ima. svojega .^odio, Miga. izyo,lljO;: . Člane izvršilnih- organov -voli de-- lavsk-i- svet. nit pr.elilog sindikalne ; organizacije' temeljne orgotnzaci-je, izmed najmanj 2/3 delegatov delavskega sveta in 1-/3 drugih, predvsem strokovnih delavcev. Za ' omejitev izvolitve-v izvršilne organe velja zakonsko določilo ena-; ko -kakor -za izvolitve v- delavski svet. Čiani izvršilnih .organov so za svoje delo Odgovorni delavskemu svetu, Predlog je tudi,, naj- bi bil predsednik izvršilnega organa 'delegat -delavskega sveta. ' Mandatna- doba izvršilnih organov j.e enaka mandatni dobi delavskega sveta. Nihče ne more biti več kakor dvakrat zaporedoma izvoljen v isti izvršilni organ ister ga delavskega sveta, oziroma delavskega sveta iste temeljne organizacije. , .Za izvršilne.'zadeve, -M se. šmejp poveriti iOTršalhemu organu se štg-.. jejo zlasti: - ' — predloganje osnutka .statuta in osnutkov. drugih samoupravnih splošnih aktov, ki jih.sprejema delavski svetp ‘predlaganje plana; 7 — dajanje .smernic poslovodne-. • mu organu za izvrševanje sklepov . delavskega sveta '.in nadzorstvo njihovega izvrševanja; ■ —; izvrševanje ..sklepov, ki jih sprejema delavski svet ali delavci z osebnim izjavljanjem, če njjh-.te;' vrševanje ne spada med pravice * ih obveznosti poslovodnega orga-na; .. . . .. . ’.. . ’. ’ . — sprejemanje pomožnih predpisov in aktov za izvrševanje skle-, pov delavskega 'šveta; .— dajanje mnenj delavskemu svetu d predlaganih sklepih; — predlaganje osnutka plana.- i Če -izvršilni ' organ prekoračuje : svoje -prištojnosti, dma delavski svet pravico ukrepati,- -oziroma zaustavili- realizacijo takih, Odloči-. tev:- -. Predlagamo.-da imajo delavski sveti temeljnih, organizacij naslednje izvršilne organe: - - ■ 1. komisijo .ali odbor -.za.gospodarstvo. - - 2. komisijo ali odbor-za medsebojna razmerja, • - 3. komisijo ali odbor za samoupravno -organiziranost y- TOZD,,' 4. odbor za ljudsko obrambo-in družbeno samozaščito, - '5’ štab za civilno zaščito' in varnost. , - Področja.delovanj a komisij, ozi-. ■ roma odborov se doldčljo-s-statur tom temeljne organizacije, skladno z nalogami, ki so goraj napisa-; he, - ■ Dolavski--svet-temeljne organizacije lahko imenuje tudi druge stalne ali žačašne izvršiine organe; kadar, 'ugotovi; -da je to potrebno in jim določi področje dela. -Komisije ali odbori;-na j‘ -bi: ime E 'col o do 9. članov s teni,- da jo treba- pil sestavi odbora za' ljudsko- obrambo in družbeno zamožaščito upo- . 'števati določila o sestavi, -skladno . s zakonom o LO Ih DS. c) Poslovodni organ temeljne organizacije ■ ■ Temeljna organizacija ■ naj bi, . imela, individualni . poslovodni or- - gah,.;ki opravlja izključno zadeve tega organa. V temeljni organiza- 1 . ciji je -individualni poslovodni dr--gan vodja temeljne or.gamzaeije. Imenuje, in,razrešuje ga delavski svet temeljne organizacije s svo- ’ jim • sklepom, imenuje- se po javnem razpisu. .Razpisno komisijo sestavljajo trije člani in sicer predstavnik delavskega sveta, predstavnik sindikalne organizacije temeljne organizacije in predstavnik : družbene-. skupnosti; Postopek- razpisa in iménovanja-^do-loča zakon ter -Statut “temeljne7 organizacije. .- - .'. Mandatna* .dio-ba ' ihdiividuakiega ■poslovodnega organa - traja 4 - leta, na kar, j e.ista' oseba lahko ponovno izvoljena. . Individualni poslovodni organ opravlja, /predvsem naslednje 'naloge: ' ^3 Vodi poslovanje temeljne organizacije; ’ ■ — organizira, in. usklajuj e delovni proje^ V temeljni organizaciji; — predlaga.poslovno politiko in ukrepe za njeno.izvajanje: . —izvršuje, odločitve in Sklepe, ki. jih sprejemajo delavci, 'z osebnim izjavljanjem;, — .izvršuje odločitve "in sklepe delavskega sveta in njegovega izvršilnega organa; , —• obravnava pred odločitvijo prcdlo.g,plana; . — opravlja 'druge zadeve, ki jih dotoči' zakon in statut- temeijne7or-ganizacije. oziroma druge samoupravni splošni akti. , Individualni • poslovodni : organ je pri .'opravi jan ju- zadev iz svojega področja samostojen. Za svoje delo- je odgovoren-délaveemhri- de-. ■lavškemii svetil ■ téntójhel-hrgam-žac-ije. 3 Zakoh-preciziraidtodaj-de individualni - -poslovodni i oígan-, lahko Slažrešen. ; 3. ~Odločanjc*v delovni skupnosti • Delavna skupnost skupnih.služb ■ se. št.eje, kot ..-samostojna-, erga-niza,-čijslpa „enoja, v .kateri delavci .ne-posredno uresničuj ejo. svoj e druž-benoh^onomske.... pravice .preko vseb. -fiblik osebnega izjavljanja (referendum,..zbo.i; .delavcev v obliki samoupravne idelovne skupine, podpisovanje ..izjav). vin delegatsko sesta-vl j en ega...... ..del avške&a... s veta,. Zato veljaiQ„,vsj predlogi -o, teh dveh oblikah odločanja v temeljni organizaciji tudi. za delovno skupnost skupnih služb. Predlagano je, da bi imeli. eno de-iovno ’ skupnost ’ skupnih, služb, -. Delovna-skupnost „bi .imela-svojega vodjo. Vodja bi bil obenem član kolegijskega phslovodnega organa-del ovne organizacije. . Pri:" uresirhičevainju ^feiqünth.i^af dev delajo ' delavci -skupnih služb po navodilih, smernicah in nalogah poslovodnega organa delovne organizacije. 4. Delavski svet delovne organizacije (DO) - ; ski sybt delavne organizacije. Dc-lavsla - ¿svet ‘delovne organizacije sestavljajo, delegati delaycev vseli teineiljihih .orgaihžacij v sestavi: de-, tovne.,organizacije in delegata de-' lo\me skupnosti skupnih služb' ne-posrednou^oitjerid tšfavda vsaluh .100 (sto)-- delavcev.- izvoli ¡ po'.-.enega. .delegata, s iem, da .temeljna organizacija, ki ne dosega tega števila, ,yoli enega delegata v- delavski svet delovne .opgam-zacije., Kandidiranje in postopek vodi sindakailna -organizacija -' delovne orgaahzacij.e -. .. .- fJ Delegatu. v delavskem -svetu delovne -organizacije odločaj o-v zvezi z stališči delavcev;■-kadar s-o vprašanja nà zboru delavcev,¿sicer pa delavskega sveta “temeljne organizacije,: o,vprašanjih materialne obveznosti temeljine orgasndza-cije, o statutu delovne organizacije, s samoupravnim sporazumom .0 združitvi v- delovno organizacijo in dfUgih pomembnih vprašanjih. Pritodločanju o vseh drugih vprašanjih, ža Katere- se delavci--ne odločajo z Osebnim .izjavljanjem, morajo* delegati ravbati- v skladu s Sme-rhicami ■ in navodili delava cev,-- oziroma. delavskega- sveta »teji meljne,organizacije. -. Za svoje delo so'delegati .odgovorni . delavcem i-n. delavskemu svetuitemeljhe. organizacije, . : ; . O vseh : omenjenih.. vprašanjih skupnega, pomena,.za vse;temeljne organizacije in delovno skupnost, morajo -.o-, tem predhodno sklepati delavski s-vei.i temeljnih organizar d j.. ..Delegati delovne , skupnosti imajo y.delavskem svetu delovne organizacije .enake pravice, dolžnosti. in odgovornosti kot delega? ti .tcme-Ljnih ..organizacij. Edina razlika je^ lahko pri .d-étogiranju v delavski,,s vet,,-pe. se odločimo, da .bi- dslovna skupnost.imeia .le ener ga delegata v delavskem svetu .jjj bi jako, ,.za deloyno, skupnost he veljal, predlagani .Ključ ..za izvoll-’ tev (en.delegat.na .100,delavcev).. Delavski-syet ..delovne prganizar cije.. pdloča ,s. soglasjem vseh temeljnih organizacij, b tistih vprar šanjih.rki- -so ,.jih .delavni sprejeli z osebnim izjavljanjem.in--y. sltla-.du ¿z, 'njahpiytani-sMiepi, ' Y sporazumu o združitvii v delovno bnganir zacijo ; pa - bo treba predvidet:, v katerihprimerih -pa ...izadpš-sa.jkpf. soglasje sklep ,dei4Yskêgaiavèta-te-meljriih organizacij. . O .ostalih .vprašanjih od-lojča .delavski syet z vcčino-.;glasov delegatov. vseh „temeljnih ¡••orgaiiizaicij. ..in . ; delovne skupnosti, • S Nekatera najpomembnejša, vpra; sanja v‘ prištojnosh ..delavskega sveta,delovne organizacije: . , — določa predlpg !§,tatiita .-delovne prganizanijej. -. *— -sprejema, samaupravne spio|'r ne akie. ;za . luitére. je pooblaščen, s:-samoupravnim,.sporažUrnpm;. ; ga sporazuma p.osnovah ¿plana delovne organizacije; •----sprejema plah delovne .orga^ nizacij.e; • , — spi'ejema, plane-, ¡in. programe s.področja.splošneiljudske pbram-■ b-e. in družbene samozaščite;... ---.določa • poslovno .politiko in ukrepe ,za - njeno, .izvajanje ter - voli, ( imenuje, ih razrešuje iz-Vtštline 111 poslovodne organe v d eio\mi organ izaci j i ; . sampupravnem^porazuihu -o-združevanju 'v; delovno '.organizacijo •oziroma- v statutu.-' Kadar'delavski svet delovne -organizacije odloča o vprašanjih za katere se delavci osebno izjavlja-jo in je 'iz posamezne, temeljne organizacije aii delovne-skupnosti izvoljenih več delegatov v delav-. skl svet, so štejejo njihovi'glasovi za en- glas. ' ", -. .„ , ... '7 Mandatna doba delegatov v delavski svet DO traja dve leti Nih- (dalje' na 4. strani)’ . V delovni organizaciji .se oblikuje kot .samoupravni oi'gan delay- - . — daje. smernice in navodMa izvršilnim .in poslovodnemu - organu ter’-nadzomje VnjpiiiO' delo; ..-' — odloča o drugih- vprašanjih v UVELJAVLJANJE ZAKONA (Nadaljevanje s 3. strani) .če ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen V isti delavski svet. V delavski svet delovne organizacije ne more biti izvoljen delavec, ki je na delovnem mestu poslovodnega organa kakor tudi ne vodje sektorja v delovni skupnosti skupnih služb. a) Izvršilni organi delavskega sveta delovne organizacije Vsi predlogi, M veljajo za izvršilne organe v temeljni organizaciji glede'Sestave, pravic in obveznosti ter odločanja, veljajo tudi za delovno organizacijo. Pri odločanju področij, ki naj bi jih pokrivali, je treba upoštevati predvsem-dve dejstvi: — na ravni delovne organizacije naj bodo v pristojnosti izvršilnih organov res samo tista vprašanja skupnega pomena za vse temeljne organizacije in delovno skupnost, ki ne sodijo med neodtujljive pravice delavcev temeljnih organizacij; — na drugi strani pa razsežnost področja preprečuje, da bi njihovo število zmanjšali na minimum zaradi možne preobremenitve. Zato predlagamo, da bi pri delavskem svetu DO delovali naslednji izvršilni organi: 1. -odbor za gospodarstvo (sedaj EGO), 2. odbor za kadrovsko politiko in družbeni standard, \ 3. odbor za splošne zadeve in informacije, 4. odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, t 5. štab civilne zaščite delovne organizacije. Razen odbora za dohodek in delitev OD, katerega . področje dela bi vključili v delo odbora za gospodarstvo ali odbora za kadrov-. sko politiko in družbeni standard, bi . tudi v bodoče imeli iste organe kakor došedaj, le da se _ njihove pristojnosti bistveno menjajo, ker ne bodo več samoupravni, ampak izvršilni organi delavskega sveta. Temu primerno se tudi s samoupravnim sporazumom in statutom, opišejo njihove naloge in sicer za vsakega od navedenih organov posebej. Poudariti še mora-' mo, da odbor za ljudsko, obrambo in družbeno samozaščito ima, po zakonu o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, poseben sestav in posebne naloge ter predvsem skrbi za koordinacij o med organi; za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevno skupnostjo in občinskimi organi iz tega področja.' Poleg .predlaganih izvršilnih organov, lahko delavski svet imenuje še druge, če jé to_v prid njegovega Učinkovitejšega in racionalnejšega delovanja. Predlagamo naj bi izvršilni organi delavskega sveta DO bili- se-sestavljeni po istem principu kakor izvršilni organi delavskega sveta temeljne organizacije, s tem, da bi bil v vsakem izvršilnem organu vsaj§ en član temeljne organizacije, predsednik pa delegat v delavskem svetu DO. b) Poslovodni organ delovne organizacije - Glede- na obseg dela na nivoju delovne organizacije obstaja pred- '7=3 log za organizacijo kolegijskega poslovodnega organa v sestavi predsednika in dveh podpredsednikov ali članov. Naloge se delijo in'določajo š samoupravnim-sporazumom o združitvi v delovno organizacijo. Kolegijski poslovodni organ predvsem koordinira delo poslovodnih -organov temeljnih organizacij v- -sestavu delovne organizacije v okviru zadev, ki se opravljajo- na nivoju delovne organizacije ter v skladu s pooblastili, ki jih dajo temeljne organizacije. Pogoji in način imenovanja predsednika in članov kolegijskega'poslovodnega organa -se določijo v samoupravnem sporazumu ali statutu delovne organizacije. Predsednik -in člana poslovodnega organa sklenejo delovno razmerje in uresničujejo svoje pravice iz delovnega. razmerja v delovni skupnosti Skupnih služb. Predsednik in člani kolegijskega poslovodnega organa so imenovani za dobo 4 let: na- kar so lahko ponovno. imenovani. H. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA Ustava in Zakon o združenem delu določata, da delavci uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo: neposredno, preko delavskega sveta in preko posebnega organa samoupravne 7 delavske kontrole, To je delavčeva pravica in dolžnost. Iz, te zakonske opredelitve samoupravne delavske kontrole izhajajo vsa nadaljnja določila, ki pa v ničemer ne nasprotujejo opredelitvi samoupravne delavske kontrole že v dosedanjih naših samoupravnih aktih in določilih v zvezd s tem. Delno pa bo potrebno naše interne akte dopolniti in jih nato uskladiti , z zakonom o združenem delu in, našo samoupravno odločitvijo o organizaciji organov kontrole. Delavci v temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo na - sestankih v samoupravnih delovnih skupinah. Delavski sveti opravljajo, funkcijo' samoupravne delavske kontrole s tem, da nadzirajo izvaja-• nje svojih sklepov, nadzirajo delo izvršilnih j organov, poslovodnega organa in strokovnih služb. Vse to bomo morali podrobno opredeliti še v samoupravnih splošnih aktih (pravilnik o' delovanju delavske kontrole). . Organi samoupravne delavske kontrole imajo posebne naloge in pristojnosti. Izvoljeni so po delegatskem principu. Organi se ustaV' novdjo v. temeljnih organizacijah, v delovni organizaci ji, in V sestavljeni organdizaoiji združenega dela. V delovna, -skupnosti skupnih služb pa niso obvezni, lahko pa se jih ustanovi in v našem primeru je predlog, da se tudi v delovni skupnosti ustanovi organ delavske kontrole, enako kakor v temeljnih organizacijah. Vendar naj o tem odločajo ..delavci delovne. skupnosti z upoštevanjem, da bodo naloge in pristojnosti organa, samoupravne delavske kontrole delovne skupnosti ' omejene na nadzor samoupravnih aktov in odločitev zadev iz urejanja medsebojnih, razmeri j in varstva pravic delavcev. Predlog je, da delavci v vseh temeljnih organizacijah in v delovni: skupnosti izvolijo odbore samoupravne delavske kontrole v sestavu od 5 do 9 delegatov (po možnosti iz vsakega dela delovnega procesa po enega delegata) in enega delegata v odbor samoupravne delavske kontrole, delovne organizacije. Tako bi bil sestav, organa . samoupravne delavske kontrole delovne organizacije sestavljen iz toliko delegatov kolikor bo temeljnih organizacij in delovnih Skupnosti. Osnovne naloge organov samoupravne delavske . kontrole., v temeljnih organizacijah sb opredeljene v 556. členu Zakona o združenem delu in jih je treba povzeti in še dopolniti. Naloge organov samoupravne/. delavske . kontrole -na nivoju delovne skupnosti in delovne organizacije smo že opisali; • Dalje ugotavljamo, da so nekatera določila Zakona o združenem delu že opredeljena v naših in-: temih aktih, zlasti v pravilniku o samoupravni delavski kontroli. Tz leta 1973,: potrebno bo še opredeliti in dodati da je treba: — v delokrog dejavnosti samoupravne delavske kontrole vkijur čiti tudi nadzor nad obveščanjem delavcev, b vprašanjih, ki imajo pomen -za odločanje in so od 546. do 550, člena zakona opredeljena; — določiti bo potrebno način odločanja delavcev v ■ primeru,, če ’ pride do : nesoglasij med delavskim svetom in organom samoupravne delavske kontrole: — bolj podrobno bo treba opredeliti postopke v primeru, če na sklepe organov samoupravne“ delavske kontrole ne reagirajo pristojni in odgovorni organi upravljanja ali, če organi upravljanja s svojimi sklepi, akta ali ukrepi, kršijo samoupravne pravice delavcev. V razreševanje takšnih sporov bo verjetno potrebno vključiti družbenega pravobranilca samoupravljanja in skupščino družbenopolitično skupnosti, oziroma druge ustrezne organe družbenega nadzora. V organ samoupravne delavske kontrole no more biti izvoljen član delavskega sveta, izvršilnega organa in no delavec, ki. po zako-. nu ne more biti izvoljen za delegata v delavski svet. Organ samoupravne delavske kontrole mora o svojem delu obveščati -delavce na običajen način (Informator, ... Štorski -. Železar, oglasna deska in podobno) takoj, a najpozneje v roku pet dni (varianta 10 dni) po sprejetem sklepu, oziroma seji, III. ODGOVORNOST ZA OPRAVLJANJE SAMOUPRAVLJALSKIH FUNKCIJ - Zakon opredeljuje osebno obveznost delavca, da vestno oprav- , lja samoupravljalske funkcije. S statutom temeljne organizacije, s sporazumom o združitvi v delovno in sestavljeno organizacijo, bomo morali določiti, v skladu z zakonom, obveznosti in odgovornosti vseh članov, oziroma delegatov organov Samoupravljanja pri izvrševanju svojih samoupravljalskih. funkcij. Prav tako tudi obveznosti delavcev do opravljanja samo-upravljalskdh funkcij. Delegati v delavskem svetu temeljne organizacije so za svoje delo osebno odgovorni delavcem temeljne organizacije. Delegati v delavskem svetu delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije s:o za svoje delo osebno, odgovorni delavcem in delavskemu svetu temeljne organizacije. Člani izvršilnih organov so za svoje delo odgovorni delavskemu svetu, ki jih je izvolil in delavcem (odgovornost je opredeljena v 569. členu Zakona). Prav tako so poslovodni organi odgovorni delavskemu svetu, ki jih je imenoval in delavcem. , IV. DISCIPLINSKA KOMISIJA Vprašanje disciplinskega postopka zaradi kršitve delovne discipline je sicer v predlogu delovne komisije, M je pripravila predlog , za medsebojna razmerja v združenem delu. V dopolnitev navedenega gradiva je predlog, da bi imeli enotno disdiplinSkp komisijo za vse temeljne organizacije in za delovno skupnost. V zaklonu je namreč določeno, da ima vsaka temeljna organizacija svojo disciplinsko komisijo, dopušča pa možnost ene .disciplinske komisije' na nivoju delovne organizacije (199. člen). -■ Predlog za enotno disciplinsko komisijo utemeljujemo, ker pričakujemo večjo ažurnost, racionali-. zacd jo dela, večje ' kadrovske ' zmogljivosti. Izkušnje iz dosedanje prakse kažejo na utemeljenost predloga, ko za enake kršitve de-, lovnih in drugih obveznosti niso bili. izrečeni enaki ukrepi. Glede na obseg dela take komisije, -je predlog, da se poleg predsednika izvolijo še trije namestniki. Delo komisije bi potekalo v senatu treh članov, oziroma delegatov disciplinske komisije... Da posamezni člani ne bi bili preveč obremenjeni, naj bi v smislu porotnikov, vsaka temeljna organizacija in delovna skupnost izvolila neposredno tri delegate v skupno disciplinsko komisijo. Predsednika, tri na-: mestnike in zunanje člane (največ 1/4), ki jih predlaga zbor združe-. nega dela občine Celje, volijo delavci . vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti prav tako ne-posredno. Čeprav bi bila celotna disciplinska komisija številnejša, bi od primera do primera, opravljali obravnave po trije člani in sicer: predsednik ali namestnik delegat iz. organizacije, iž katere, oziroma od koder je delavec, ki je v postopku ter član družbene skupnosti; Za manjše , prekrške bi kazalo opredeliti, da obravnavajo in postopek izvedejo ; same . samoupravne delovne skupine (zadevo urediti v aktu o medsebojnih razmerjih) . V tem primeru bi bil pošto- . pek enostaven kot ukrep pa opozorilo, ki se ga evidentira v zapisniku. V PRIMERU POŽARA IN NEVARNOSTI : TELEFON 302 O ZDRUŽENEM DELU V. SISTEM DELEGIRANJA V SESTAVLJENO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA, V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA OBČINE IN SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH SKUPNOSTI a) Delegacija za delavski svet sestavljene organizacije Slovenskih železarn V sestav delavskega sveta'sestavljene organizacije izvolijo vse TOZD in delovna skupnost v delovni-organizaciji enotno delegacijo, sestavljeno iz petih delegatov (po ključu, da temeljne organizacije in delovna skupnost v sestavi delovne organizacije izvolijo skupaj dva delegata ter še na vsakih 1.000 (tisoč) delavcev po enega delegata. ■ V organ delavske kontrole sestavljene organizaci je delegira odbor delavske kontrole delovne organizacije enega delegata. b) Delegacija za zbor združenega dela občine Celje Vsaka temeljna organizacija in delovna skupnost imajo svojo delegacijo za zbor združenega dela občinske skupščine Celje. Pri izvotlitvi velja načelo, da mora socialna struktura delegacije ustre- -zati strukturi temeljne organizacije, -oziroma delovne .skupnosti. Delegacijo sestavljajo neposredno izvoljeni delegati. Število članov delegacije je odvisno od . števila delavcev . v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti in od števila Samoupravnih delovnih skupili, kjer je mogoče naj bi imela vsaka delovna skupina po enega .delegata, y delegaciji, s tem; da bi delegacije štele 15 delegatov, oziroma članov. Koliko delegatov iz posamezne delegacije bo lahko delegiralo v zbor združenega ' .dela občinske skupščine Celje, je odvisno. od delegatskih. mest delovne organizacije, po določilu statuta občine. Če ne bo mogoče, da bo vsaka delegacija imela tudi svoje delegatsko mesto v. zboru združenega dela, bi imele Svoje delegatsko mesto le večje 'temeljne- organizacije, druge pa bi' se združile, oziroma povezale tako, da bi dve ali; več' temeljnih organizacij imele skupno delegatsko mesto. c) Delegacija za skupščine samoupravne interesne skupnosti družbene dejavnosti 'Kljub ■ nekaterim šlahostlimu' . splošne delegacij e zaradi nesistematičnega in neusklajenega" prihajanja gradiva ter nesestajanja ali. silabe udeležbe pri - sestajanju, je predlog, da tudi v bodoče ne bi imeli posebnih delegacij za vsako samoupravno, ^interesno skupnost, ker je še vedno racionalnejše imeti splošno delegacijo sestavljeno tako. da bo mogoče, pokriti vsa delegatska mesta interesnih skupnosti družbene de javnosti. ; Splošno delegacijo .sestavljajo neposredno izvoljeni delegati, biti. pa mora sestavljena, iz najmanj deset delegatov. Kriteriji za sestavo sto enaki kot za delegacijo za zbor združenega dela. Z bolj' usklajenim delovanjem samoupravnih interesnih skupnosti, bi bilo delo delegacij učinkovitejše, sestajale bi se. lahko redno mesečno ati-dvomesečno in- obravná- vale selekcionirano gradivo sej skupščin več samoupravnih interesnih skupnosti hkrati. Skladno z Zakonom bo treba v Statutih natančno opredeliti pravice in dolžnosti delegacij in delegatov pri odločanju in njihovo povezavo s samoupravnimi organi. Delegiranje delegatov na sejo skupščine samoupravne interesne skupnosti je odvisno od delegatskih mesit v posamezni'skupnosti.. V zvezi s tem se uporablja enak postopek kakor za delegiranje v zbor združenega dela občinske skupščine, s tem, da bodo organizirane .konference delegacij sestavljene iz. več temeljnih organizacij in delovne skupnosti za eno delegatsko mesto v organ upravljanja interesne skupnosti. VI. OBVEŠČANJE DELAVCEV Kljub temu, da je naloga posebne delovne skupine, ki naj pripravi gradivo o informativni': dejavnosti,. vseeno v I tem gradivu navajamo nekaj stališč, ker po Zakonu o združenem delu spada to vprašanje 81 poglavje, ki ga obravnava naša .komisija. V samoupravnem. sporazumu o .združitvi v deitovno organizaciji),■ ali v drugem samoupravnem aktu, bo treba vnesti, da - morajo biti delavci redno, pravočasno, resnično, pftpo-lnoma ter vsebinsko in oblikovno na dostopen način obveščeni o celotnem poslovanju organizacij združenega dela; natančno je opredeliti: 1. odgovornost o obveščanju delavcev za .vodje TOZD, predsednika -poslovodnega organa delovne, organizacije, delavske svete, delovno skupnost, odd. za.informa-tivnto-in. samoupravno' dejavnost, ' delegate vseh samoupravnih organov v organizaciji združenega dela in izven nje; 2. način obveščanja; 3. konkretno o vsebini obveščanj a. delavčev;. 4. oblike obveščanja (na zborih, samoupravnih delavnih skupinah;' samoupravnih organih itd.); : . 5 vloga-fin naloge1 oddelka za informiranje in samoupravljanje. Naloge referenta ža informacije; -’ .6. glasilo »Štorski Želczar« kot: skupno glasilo vseh temeljnih organizacij, delovne skupnosti,, družbenopolitičnih organizacij ih društev v delovni organizaciji. VII. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 1. Splošno Med samoupravne splošno akte se uvrščajo družbeni dogovori ih samoupravni 'sporazumi, ki na splošno urejajo samoupravne odnose, ter drugi splošni akti temeljne in' druge organizacije združenega deda in sredstev, ki konkretno urejajo posamezne odnose. Samoupravni akti morajo biti skladni z Ustavo in ne smejo biti v nasprotju z zakonom in moralnimi načeli šoetatistične samoupravne družbe. Postopek sporazumevanja mora biti- javen. Samoupravni splošni, akti se morajo objaviti prodno začnejo veljati. Način objave se' določi v vsakem aktu posebej. V. delovni organizaciji -se uporablja . običajen 'način objave in sicer: na zboru delavcev, v sa- moupravni delovni skupini, v internem časiopdsu ali Informatorju ter na oglasnih deskah. Samoupravni splošni akti ije morejo imeti učinka za nazaj, razen v izjemnih primerih, ko to dopušča narava odnosov, ki jih akt ureja. Za reševanje- sporov,; ki nastanejo pri izvajanju akta je v samoupravnem aktu predvideti arbitražo, sicer rešuje spore Sodišče združenega dela. 2. Vrsta samoupravnih splošnih aktov, ki jih opredeljuje Zakon 1. družbeni dogovori, 2. samoupravni sporazumi, 3. drugi samoupravni splošni akti. a) Družbeni dogovori Predmet družbenih 'dogovorov so širši družbeni interesi udeležencev v družbeno-ekonomskih in drugih odhosih,- oziroma Splošni družbeni interesi. Udeleženci v družbenih dogovorih • so: družbenopolitične organizacije in skupnosti, zbornice, organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti. Z družbenimi dogovori se določi politika in cilji ter kako jih bodo podpisniki uresničevali. Praviloma še določila družbenih dogovorov uporabljajo le posredno. Smatramo, da družbeni t dogovori sicer niso predmet zadolžitve in dela naše strokovne komisije, vendar tudi ó tem nekaj vrstic. Pri. sklepanju družbenih dogovorov pa moramo upoštevati določila zakona o združenem delu, da družbeni dogovor 'Sklene v imenu udeležencev njihov pooblaščeni organ s podpisom. Če se z družbenim dogovorom zagotavlja in usklajuj e samoupravno ure j a-n j e odnosiov, o katerih se delavci osebno izjavljajo, ga sme pooblaščeni organ, temeljna organizacija ali delovna organizacija, skloniti, če je pred tem večina delavcev v vsaki temeljni .ali drugi organizaciji- . združenega dela, ki Sklepa družbeni dogovor, izjavila, da se z njim strinja. b) Samoupravni sporazumi S samoupravnimi sporazumi delavci usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi dela in družbene reprodukcije in drugih oblik uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev, združevanja dela in sredstev, urejanja medsebojnih odnosov v zvezi z združevanjem dela in sredstev, določijo, konkretne pravice, obveznosti in odgovornosti tér merila za njihovo uresničevanje. Samoupravni' sporazumi urejajo zlasti, da sé: ji — združuje delo delavcev v temeljno organizacijo; . V — združuje delo delavcev v delovno skupnost; — združuje delo in sredstva v delovno .organizacijo -in - druge OZD; —, določajo osnove, plana;' . —- določajo,, oziroma usklajujejo interesi v družbenidelitvi dela in družbene reprodukcije; — določajo osnove in merila za razporejanje dohodka, • — določajo merila za samoupravno urejanje cen;".. — določajo osnove in. merila za razporejanje dohodka, ustvarjenega s skupnim poslovanjem; — urejajo odnose v svobodni menjavi deta; - - — urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v združenem delu in ukrepi za njihovo uresničevanje, kakor tudi odnosi pri izvajanju, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. ' Udeleženci samoupravnega sporazuma'so: — delavci v združenem delu, — organizacije združenega dela, — družbenopolitične organizacije im skupnosti. Samoupravni sporazum se vedno sklene v pismeni obliki s . podpisovanjem in velja za podpisnike. Samoupravni sporazum je osnovni samoupravni splošni akt, ¡g katerim delavci urejajo številna vprašanja in odnose v združenem delu.. - ■ Posebnega pomena so tako imenovani statusni samoupravni sporazumi, ki urejajo odnose združevanja dela delavcev v temeljni organizaciji in delovni skupnosti ter o združevanju dela in sredstev' v delovno in druge orgahiza- -cije združenega dela. 3. Samoupravni splošni akti v temeljni organizaciji in delovni skupnosti Samoupravni sporazumi V temeljni organizaciji in delovni skupnosti predlagamo kot: osnovni samoupravni splošni akt samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev in sicer: a) v temeljni organizaciji- poleg osnovnih podatkov o temeljni: organizaciji še ..naslednjo osnovno vsebino: . — odločanje o. združevanju-dela; — odločanje o sredstvih; — razporejanje dohodka in čistega dohodka; delitev sredstev za osebne dohodke; — o delovnem razmerju; — o razlogih za združevanje deta in sredstev v delovno organizacijo;. — o uresničevanju' samoupravljanja in —- obveščanje delavcev. b) V delovni skupnosti skupnih -služb, poleg "osnovnih podatkov,. še z naslednjo 'vsebino: — o upravljanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi, ki jih imajo v upravljanju;: — o pridobivanju in razporejanju dohodka-; . — o uresničevanju samoupravljanja; — o delovnih razmerjih inv . — o obveščanju delavcev. Drugih samoupravnih sporazumov za urejevanje odnosov v temeljni organizaciji in delovni skupnosti ne bi imeli." Na .podlagi gornjih določil samoupravnega sporazuma bodo izdelani Statuti temeljnih organiza-, cij. kot izvedbeni akti pa ustrezni pfaviimki, ki naj podrobno urejajo posamezna področja na pod-" Iagi-sporazumov in statutov. statut Tozd Vsaka temeljna organizacija bo tudi v prihodnje imela statut temeljne organizacije, ki vsebuje predvsem določita: (dalje na 6, strani) Uveljavljanje zakona o (Nadaljevanje s 5. strani) — o imenu, sedežu inidejavnosti temeljne organizacije; — o' sestavi, volitvah, imenovanju, odpoklicu, oziroma ■ razrešitvi -iti delovnem področju delavskega sveta, njegovega izvršilnega organa, poslovodnega organa ter o njihovi odgovornosti; — o vprašanjih, o katerih se delavci osebno izjavljajo in o načinu osebnega izjavljanja in odločanja; ■ — o obveznosti samoupravnih in drugih organov do sindikata;. — o načinu in volitvi delegacij in delegatov v TOZD ter o njihovih pravicah, dolžnostih in odgovornostih; — 0 zastopanju in predstavljanju TOZD; ; — o uporabi produkcijskih in drugih sredstev ter o razpolaganju z njimi; — o sestavljanju in sprejemanju: planov; ‘— o uresničevanju samoupravne delavske kontrole; — o vsebini, načinu in rokih obveščanja delavcev; — o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti; — o poslovni tajnosti; — o vsebini in hrambi zapisnikov o sklepih delavskega-sveta, delavcev in kolegijskega izvršilnega organa; — o načinu sprejemanja, spreminjan j a in • dopoln j evan ja- statuta ter o sprejemanju drugih samoupravnih- splošnih aktov temeljne organizacije. Pravilniki v TOZD Po sprejetju statuta se posamezne zadeve v TOZD podrobno uredijo s-pravilniki, predvsem pa o: ' — osnovah in merilih za razporejanje čistega .dohodka.; —osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo; — delovnih razmerjih; — varstvu pri delu; — varstvu pred požari; — ljudski obrambi in družbeni samozaščiti; —sistemizaciji delovnih mest; — organiziranju in delovanju samoupravne delavske kontrole; — drugih zadevah v skladu; s samoupravnim sporazumom, in statutom, za katere niso ~ delavci odločali, da se uredijo enotno na nivoju delovne, organizacije. • Kateri samoupravni splošni ak-ta morajo biti sprejeti in postopek sprejema, bomo morali določiti v-samoupravnem sporazumu in- v statutu. 4. Samoupravni splošni akti v delovni organizaciji Samoupravni sporazumi - Osnovna samoupravni akt. delovne organizacije 'je samoupravni sporazum o Združitvi dela in:sredstev v delovno organizacijo, ki ga sklenejo delavci vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti v seitavu delovne organizacije. Vsebina tega sporazuma je določena v 372. členu Zakona o združenem delu. Poleg splošnih podatkov vsebuje predvsem še: — koordiniranje delovnega procesa; — skupni posli in interesi, ki se urejajo v DO; — usklajevanje planov. TOZD in sprejetje plana DO; — združevanje sredstev in nji-, hovemu namenu; — načinu razporejanja in izkazovanja skupnega prihodka; — sestavo', izvolitev ter odpoklic in delovno področje organov samoupravljanja -in izvrševanja; -m.) določila .0. poslovodnem in drugih organih v delovni organi-, zacijii, ter o njihovih pravicah, obveznostih in .odgovornostih; — o pravicah, obveznostih in odgovornostih delovne skupnosti, ki opravlja dela skupnega pomena za temeljne organizacije; — b pravicah in obveznostih delegatov in delegacij, njihovi odgovornosti- napram delavcem, oziroma organom samoupravljanja; :— o medsebojnih razmerjih temeljnih -organizacij ter njihovih pravicah, obveznostih in odgovornosti v-pravnem promenu; — o oblikah in pogojih za uresničevanje odgovornosti - delovne organizacije in njihovih pravicah v pravnem pomenu, ki ga opravlja za temeljne organizacije; - — o reševanju sporov in notranjih- odnosov (vrsti sporov, sestavi in postopku arbitraže ali druge-: oblike reševanja, sporov); — o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti; — o postopku za. izločitev posameznih' temeljnih organizacij iz sestave delovne organizacij e; — o načinu in pogojih za spremembe. in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi, kakor tudi druge določbe, ki so pomembne za skupno, delo in poslovanje združenih organizacij ter za uresničevanje samoupravnih, pravic delavcev.v njih. Samoupravni sporazum- o združevanju ali poseben sporazum, ki je njegov sestavni del, določa razporeditev sredstev, pravic in . obveznosti delovne organizacije med posameznimi TOZD. Samoupravni sporazum o združevanju določa tudi druga vprašanja, ki se -urejujejd. s skupnimi samoupravnimi splošnimi. akti, kot tudi postopek za njihov sprejem in spremembe Predlog je, da se celotno področje v svojih osnovah vključi v enoten samoupravni sporazum, kjer se določijoiskupne osnove in merila tudi za: — razporejanje, čistega dohodka; —delitev sredstev-za osebne dohodke in skupno porabo; — urejanje medsebojnih razmerij " temeljnih organizacij pri-ustvarjanju skupnega prihodka; —• urejanje medsebojnih razmerij. pn ustvarjanju skupnega dohodka; —- medsebojne ; obveznosti in pravice, obveznosti in odgovornosti med. temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo1 skupnih služb; — osnove plana; — kriterije za samoupravno določanje cen (internih); — usklajevanje odnosov za izdvajanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v delovni, organizaciji; — interno banko, skupnefsluž-be; - obveščanje delavcev; — reševanje, stanovanjskih vprašanj. Na .podlagi ■ sprejema tega stališča, oziroma predloga, bi bila vsa osnovna merila in. kriteriji za izdelovanje. drugih, splošnih aktov določena v enem samoupravnem sporazumu, zato bi moral biti 'teta ; zelo: obsežen. V tem, primeru, bi potrebovali več časa za ureditev predloga in sklenitev samoupravnega sporazuma. "Druga varianta je v predlogu, da bi v sporazumu o združitvi v delovno organizacijo formulirali te osnovna izhodišča, sledila bi izdelava' samoupravnih sporazumov za posamezna področja; oziroma vprašanja, kakor so navedena že v prvem predlogu. Statut delovne organizacije S sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združitvi v. delovno, organizacijo, in na. njegovi- osnovi, bomo .izdelali statut delovne organizacije. Statut bo vseboval zlasti določbe, pomembne za.organiziranje, delo in poslovanje, uresničevanje samoupravnih pravic, delavcev ter druge določbe v skladu z določilom sporazuma. Pravilniki in drugi splošni akti Potem ko bo sprejet statut; se morajo urediti kot izvedbeni akti za.izvajanje določil sporazuma in. statuta. po v statutu določenem postopku. Urediti ,im -sprejeti; pravilnike, ki so skupnega pomena za vse temeljile, organizacije in za. delovno skupnost delovne organizacije, predvsem pa skupne določbe za: —delovno razmerje; — varstvo pri delu; — delitev osebnih dohodkov; — izobraževan j e,., usipošablj an je ter pripravništvo; — stanovanjska razmerja;:; — delovni red; — zavarovanje podjetja.in imo-vine; — samoupravno delavsko kontrolo; — informativne dejavnosti;. — inovacije; —1 določanje tajnosti, .oziroma tajnih podatkov; — delitev združenih sredstev, skupne porabe; _ — odgovornost, disciplinski po-.. stopek; — knjigovodstvo; . — ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; : — protipožarno, varnost; — notranjo arbitražo ter druge, v skladu s sprotnimi, potrebami. VIII. REŠEVANJE SPOROV Na: vsak akt ali sklep pristojne-- ■ ga organa - v temeljni organizaciji, delovni skupnosti, ali delovni organizaciji lahko delavec ali .sindikalna organizacija, ki misli, da ni V skladu z ustavnimi, zakonskimi ali drugimi sprejetimi določili, na prvi stopnji .zahteva Varstvo svoje pravice, oziroma pravice delavca na delavskem svetu; svoje temeljne, organizacije, oziroma delovne skupnosti. Če sporna zadeva ni rešena po redni, poti y delovni organizacij;,, oziroma čo je odločitev v delovni organizaciji dokončna, .lahko delavec ali sindikalna organizacija ali družbe- ni pravobranilec samoupravljanja,--sproži spor pred sodiščem združenega-dela. IX. ZAKLJUČEK Z 'intertovainiem. ---komisije- za uresničevanje Zakona o. združenem delu in-v sestavi le-te še strokovnih teamov za posamezna področja, je podana, iniciativa za, uskladitev. Samoupravnih aktov v: TOZD, , delovni skupnosti ih delovni. organizaciji".' Slediti mora: nadaljevanje dda po v prilogi opisanih fazah, postopkov. To gradivo predstavlja teze,.glede na podane predloge o obliki: ureditve', področja , samoupravljanja. Na-podlagi'teh tér če bodo osvojene, lahko, komisija pristopi k.izdela vi' načrta osnovnih samoupravnih aktov najprej, v temeljni, brganizaci--jii, delovni.skupnosti,,in. nato> delovni organizaciji. . . Rokovnik je priložen . in je: sestavni del tega: gradiva. Posamez--ni. roki odstopajo po posameznih etapah od rokovnika, ki ga je predložil Vodja ‘ komisije; vendar’ ostaja, v okviru celotnega programa tako, da bi bili osnovni samoupravni akti . v TOZD, delovni’ skupnosti in .delovni organizaciji sklenjeni, oziroma sprejeti, v kolikor bo gradivo' ostalih strokovnih komisij pravočasno pripravljeno. KOLEKTIVNI ORGANI SAMOUPRAVLJANJA 1. V temeljni organizaciji in delovni skupnosti: (TOZD, DSSS) a) Organ samoupravljanja je delavski svet TOZD oziroma DSSS. Iz vsake samoupravno delovne skupine,se izvoli po enega, delegata, vendar; naj % bi DS-sestavljate od 7-do največ. 25 delegatov. Neposredno, izvoljeni. I b) Organ nadzora’- je. komisija; ali odbor samoupravne delavsko, kontrole. Iz vsake samoupravne delovne skupine po, enega delegata. Neposredno izvoljeni. Z. V delovni organizaciji Železarne Štore (DO) a) Organ samoupravljanja je delavski svet DO. Sestavljen iz neposredno izvoljenih delegatov po ključu na vsakih 100 delavcev po en delegat, vendar iz vsake TOZD in DSSS najmanj en'delegat. : b) Disciplinska komisija (DK) za vse TOZD in za DSSS enotna. Sestavljajo neposredno.izvoljeni de-: legati TOZD in DSSS in sicer iz. vsake TOZD ih DSSS po tri in vsi. Skupaj še predsednike, tri namestnike in delegate, ki jih predlaga zbor ■ združenega ’ dela Občinske’, skupščine Celje. c) . Organ kontrole je odbor samoupravne delavske kontrole, sestavljen .iz neposredno ,izvoljenih delegatov iz vsake TOZD in DSSS po'-enega. V odboru je lahko delegat, ki je obenem v organu kontrole TOZD oziroma DSSS; 3; V-sestavi jeni organizaciji Slovenske železarne (SOZD) 'a) organ samoupravljanja je delavski svet SOZD. Sestavljajo ga/ delegacije delovnih organizacij po neposredno izvaljenih delegatih pd ključu na vsakih 1000 delavcev po enega delegata in še po dva delegata iz’vsake delovne organizacije. združenem delu (Za DO Železarna Store skupaj 5 delegatov); ; b) organ nadzora je odbor samoupravne delavske kontrole, sestavljen iz po enega neposredno izvoljenega delegata delovne organizacije. Delegat je lahko"obenem delegat‘organa delavske kontrole delovne- organizacije. - 4. V samoupravne organe družbenopolitične.skupnosti a) , organ samoupravljanja v skupščini občine Celje, in. sicer v 'zboru združenega dela' ima delovna organizacija pet delegatskih, mest. Zk delegiranje teli delegatov se v vsaki TOZD' in DSSS neposredno Voli. delegate v delegacijo,, sestavljeno od 5 do 15 delegatov (članov) odvisno od števila delavcev v posamezni TOZD Oz: DSSS1; b) organ samoupravljanja, svet krajevne skupnosti. Delegacije pod a)' .izberejo: tričlansko'delegacijo, za seje: sveta Karakter in značaj postopka . Način in. potek postopka je zelo. pomemben, ker ima lahko, daljnosežne posledice, celo do, razveljavitve akta. Osnove za sestavo akta niso definirane, pač pa raztresene •po raznih zakonih in drugih predpisih ten’ posameznih samoupravnih ..splošnih aktih. Najvažnejša procesna pravila so v Ustavi, in sistemskem1. zakonu. . . Samoupravni sporazum in. statut določata, katere in. kakšne splošne akte ..je urediti v organi,zacij ah združenega dela in postopek o sprejemu. Del postopka; sempiše.v poslovniku za- delo organov samoupravljanja. .. Faze sprejemanja akta so tri, in sicer: . .. ..jj .... 1. iniiEiativaimzačeiekiESostopkai. 2. izdelava načrta in predloga, j - 3. razprava in sprejem akta, končna redakcija in ureditev teksta. j - Vse tri. faze predstavljajo celo-to, ki je razumljivo dinamična. 1. Podajanje iniciative; ki jo lahko poda: —* vsak delavec ali delovna sku* pina, — zbor delavcev,. — delavski svet, — izvršilni, organ santoupravljav n ja, — poslovodni organi;., : • — sindikalne in druge organizacije, ' — družbeni pravobranilec samoupravljanja, — organi ' samoupravne .delavske kontrole; .. — piTstgjn&j organi družbenopolitične skupnosti, , — strokovne, službe,, ki. morajo spremljati.spremembe in dopolnit* ve predpisov. Zahtevo je podati, .pismeno , po: .pristojni službi na delavski svet temeljne, . organizacije, . delovne skupnosti ah delovne'organizacije; ¡odvisno ‘za kakšen akt gre, ki o: predlogu razpravlja in odloči.. 0 Krajevne skupnosti Štore, kolikor je delegatskih mest v svetu za delovno. organizacijo Železarne Store. 5. V samoupravne organe interesnih skupnosti a) za organe samoupravljanja vseh. samoupravnih interesnih skupnosti- družbenega., značaja delavci neposredno izvolijo delegate v splošno- delegacijo, in sicer .v vsaki TOZD .io DSSS.- po deset- delegatov (planov). Iz tako sestavljene delegacije ali konference delegacije izvolijo delegata v.skupščino posamezne, samoupravne interesne .skupnosti; b) za' samoupravne organe samoupravnih interesnih skupnosti s podrpčja gospodarstva delavci v TOZD cz. DSSS izvolijo delegate po določilih samoupravnega sporazuma ali Statuta posamezne interesne skupnosti. .umestnosti pristopa ,k ureditvi predlaganega akta ter odloči, kaj se z konkretnim aktom uredi. Z. Izdelava načrta — Načrt, izdela praviloma- strokovna služba, lahko pa tudi poseb-na komisija- ali izvršilni; organ de-lavskega sveta, .. —; izdelati je: najprej operativni plan dela, v katerem je.navestisvse potrebne postopke, kakor. tudi. organe ire strokovne, službe ter druge faktorje, ki. jih. je; potrebno.angažirati zaradi podatkov" in mišljenja.;. » — preučevati zakonite in druge predpise, .predhodne samoupravne akte v zvezi s konkretnim problemom, proučevati tudi samoupravne splošne akte. drugih OZD in samoupravne skupnosti, katere podpisnik je temeljna ali delovna-, organizacija.. — Praktična, izdelava načrta akta pomeni: pridobivanje' materiala; ■ urejanje materiala,' ' sistematizacija-' in? urejanje podatkov',; jž' katerih izhajajo rešitve (podatki; statistika, poročila- in analize, knjdgovodstveni podatki). ... — EzdSIatd teže;« katerimi sare-šujejotP-OSam^na' vprašanja.' Tezž je- opremiti s padaiM/"’' — Teze ¡posredovati v širšo razpravo -za pridobitev čimveč' mišljenj, prepbg&vv pripb'mb::fim.:-šiB-š.ega .kroga ljudi,. zaSnteresiraniii (sindikat) v posameznih- primerih tudi od državnih-orgauov;.. — iMbiartaupredloginačrta;,: - — Dostava predloga načrta'izvr-. šilniigpbi^aiiom'. z'vsemi prilogami •in podatki; . — Izvršilni: ¡organ ; posreduje predlog: načrta delavskemu svetu, da odloči tako o predlogu načrta, predlogih im pripombah;;:-:,;: . — Delavski svet načrtispremeni v predlog samoupravnega .akta in začne... postopek, za sprejem, pri tempa:.. 1. .odloči, da o načrtu razpravljajo delavci, oz. da se opravi' širša razprava v kolektivu po določilih statuta. Predhodna razprava je potrebna kadar gre za sámoupravni akt,, za katerega.se delavci: odločajo z osebnim izjavljanjem; Za samoupravni akt delovne organizacije, po razpravi, zavzamejo .stališča tudi delavski sveti TOZD. .: 2. Predlog načrta lahko DS zavrne in daje navodila za nadaljnjo. delo. Ko je .predlog.sprejet, se opravi usklajevalni postopek - ter pripravi' predlog za sprejem'. 3. Sprejemanje predloga in izdaja samoupravnega splošnega akta: — sprejem z referendumom ali drugo obliko osefanegaizjavljanja, — po delegatih v DS HB lahko s pojasnili 'ali z amandmañfc'-" Določila O načinu sprejema so v zakonu; določi se jih v samoupravnem sporazumu ali 'statutu. , Največkrat'se samoupravni akt sprejme z referendumom': — Opraviti je končno redakcijo samoupravnega akta še pred podpisovanjem oz. objavljanjem. To ponjeni' pravno-tehnično’ in jeziko-slovno^delo. Pri tem' j;e treba biti pozoren, da ne menja' odločitve a'li doda nove; — Po opravljeni redakciji je'akt datirati; evidentirati' in' podpisati (datum seje DS, referenduma ali drugačnega sprejema) Dodati jé evidenčno ' številko registra samo* upravnega akta organizacije združenega dela. Pooblaščene podpisnike določijo delavci v skladu s statutom ali poslovnikom;'. 1 — objava akta in začetek veljavnosti. 4-, Postopek noveliranja splošnega aktaiijes opraviti ;• — po potrebi' glede na novo nastalo ‘stanje;' - V srednjeročnem programu.šmo načrtovali devet odstotno-.prispevno stopnjo od bruto OD za stano-vanj!skorizgraidn.jov. S- tata-zbrani-mi sredstvi Tihi pridobivali letno ca; 54 stanovanj:, kar. bi. nam' nekako zadostovalo • v, srednjeročnem -, obdobju za: pokrivanje-dejans-kih. potreb,. s: tesat'da bi ,f omarah iaadivi-du al na. gradu jo. To števdte.-stano.-vanj pa ne-.zadossbuje.v času;-intenzivnega, zaposlovanja- mladih delavčev, ki-.sb ža.ob. vstopu.v tovarno potencialni, kandidati .za. stamo.-vanje.. . , Zaradi . obdavčitve tistega dela sredstev. , za' stanoivanjskoilzg.rad-njo,-.M se zbira nad. &:%;-■ šma-sa-v Štorah zavestno ’odtočiM;.,da.za leto 1&77: načrtujemo: sanao .6. %: pri-spevno-stopnja- imna ta način- pridobimo; ofcrag.. osem-.milijomuv .di* nafjiev,; kari--predsteadja.,-.okrog 6 ■ milijonov -dinarjev manj sredstev za stanovanjsko izgradnjo/ V primerjavi s prvotnim izračunom bi se ta sredstva formirala ,za. pri-. bližno 8 miiijonov'ndžja/-leot je bilo prvotno predvideno. Na "podlagi: tako' angažiranih sredstev za stanovanjsko rzgrad? îï}o računamo'," da bi v letii 1977 pridobili naslednje število stano-vantr ¡j® a) z nakupom ; 7 b) sofinanciranje : 6 c) ; iz naslova individ. izg, 9 č)- ostale izpraznitve 5 27 Pridobitev 'Stanovanj Iz solidarnostnega sklada ni upoštevano, ker so bila. ta stanovanja že v lanskem- letu razdeljena in bodo na- — če je sprememba ali dopolnitev večkratna ali večja, je izdelata prečiščeno besedilo;.- — če je treba spremeniti osnovne rešitve, je -potreben, nov samoupravni akt za ureditev nove materije in- še s tem stari akt ukine; —opravi se načelno enak postopek, kot pri sprejemanju. Postopek prve faze se lahko skrajša, kar je odvisno od obsega spremembe. 5. Postopek -objavljanja akta: — obvezna objava preden začne veljati, sicer. je.ničen; — način 'objave se določi s statutom ali samoupravnim sporazumom in je lahko: — na oglasni deski ali tabli' — na zboru delavcev — v biltenu ali" drugem listu,- kar je najboljša a tudi najdražja oblika; " — akti morajo biti objavljeni v tekstu kakor so bili sprejeti. 6. Register in dokumentacija samoupravnih splošnih ..aktov: — urediti' register' aktov, vsak samoupravni akt pa mora imeti svojo številko registra. To omogoči pregled samoupravnih . aktov in sprememb ter uporabo aktov; — originalni tekst se mora hraniti'posebej v arhivu in je poskrbeti za zavarovanje' pred poškodbo ali uničenjem oziroma izgubo; — akte je čuvati kot dokument trajne vrednosti- —- za* vsak akt. bi. moral biti urarjem .orirama določen1 dosš-ie za dokumentacij:®;.,ki je bila potrebna v zvezi; s-.s,prejemom (analize, poročila,, zapisniki, amandmaji, pripombe in drugo);. : slednja- šele spomladi 197-8 leta,,za-radi. zakasnitev izgradnje gradbenih' podjetij.. Do 15. &: 19.77 .je dobilo stanova-njariz-. fonda-.Železarne . 9, iz soliš-darnostnega sklada 8 in dve. za-menjavi,.-. . Po .krajih’ pa računamo, na- r,a-slednio.pridobitev stanovanj:, . Šentjur.. 14, Štore 3„ Celje 1Q. , Načctojemo 6. stanovanj iz' naslova sofinanciranja in se nam to izplača. Pri,..nakupu smo upoštevali, da za ta/ sredstva ca. 300 milijonov lahko dobimo le 7 stanovanj in to 3 trisobna in 4 dvosobna stanovanja. .. Podatek referenta za stanovanji-ške.;zadeve:.-nam pove, da je bito na- dan,. 7..,. 3i, 1-977 252 . prošen j za stanovanja.. Ta .številka pa s,a iz dnex-acV;dan.V:eča-,N zadnjem čas-su se je pojavil problem stanovanj, za strokovne kadre, zla rti mlajše; ki So za Železarno nujno potrebni in obstaja nevarnost, da bodo,-odšli, če jim ne bomo sposobni-nuditi. osnovnih pogojev. Za pridobitev novih strokovnjakov mora kadrovski' sektor imeti pooblastilo za dajanje zagotovil o pridobivarijuTstanovanj; - Kot je razvidno so TOZD prijavili -kar 14 Vlog za pridobitev stanovanj in 4 za zamenjavo stamo-vanj....Med' novimi prosilci za stanovanje’; je ing., gradbeništva, za sektor za novogradnje in programer za AOP, oba postavljata pogoj za prihod v našo DO stanovanje., , . POSTOPEK SPREJEMANJA SAMOUPRAVNIH AKTOV V TOZD, DSSS, DELOVNI ORGANIZACIJI IN SESTAVLJENI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA Inlormaci]a o stanovanjski Izgradnji DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE Sklepi 3. redne seje, ki je bila dne 15. aprila 1977 i| Odbor je potrdil sklepe 2. seje in se seznanil z njihovo realizacijo. 2. Odbor se je seznanil s poročilom o investicijski dejavnosti v letu 1977. Skladno s sprejetim programom dela želi odbor polletno prejemati posebno poročilo o investicijski izgradnji, ki naj v kratki, razumljivi obliki prikazuje realizacijo investicij' nasproti planu in vsa odstopanja v zvezi s tem. Prav tako naj poročilo; Vsebuje oris problematike. Zadolžitev strokovni službi izda .direktor DO; Rok: polletno. 3. V zvezi s sklepom št. 92 2. seje odbora in dopisom pravne službe v zvezi z objavo Spornega članka o sklepu Sodišča združenega dela, odbor zahteva naslednje dodatne podatke: — datum objave spornega sestavka v »Delu«, — datum crbjave našega odgovora v »Delu«, — datum vložitve zahtevka za oceno zakonitosti določil pravilnika o stanovanjskem vprašanju pri ustavnem sodišču SRS. Zadolžitev izda direktor DO. Rok: podatki, naj bodo posredovani v oddelek za informativno in samoupravno dejavnost v 14 dneh po .objavi sklepov, 4'. Odbor želi biti obveščen o povzetih ukrepih v zvezi s-sklepom št. 10 2. seje odbora , (obračunavanje finančne udeležbe). ; Zadolžen:, vod ja TOZD GKSG. Rok: 14 dni po objavi sklepa.. 5. Odbor ni zadovoljen z pojasnili, ki jih je v zvezi z ogrevanjem hale MO prejel na osnovi sklepov, št. 6 in 7 s 2. seje. Omenjena sklepa dvoumno zahtevata: ; — podatke o osebni odgovornosti Za napačen projekt hale MO glede na možnost ogrevanja, — poročila vseh posameznikov, ki so v zapisniku komisije SDK tozda MO in pojasnilu tozda Energetika omenjeni. Kot odgovorni nosilci nerealiziranih nalog. (Gradivo za .2. sejo komisije). Odbor ugotavlja, da poleg že nastale škode zaradi neurejenega ogrevanja hale MO zaradi neodgovornega obnašanja posameznikov škoda Še vedno narašča, saj Zaradi kasnitve; stroški za sanacijo stanja izredno hitro naraščajo. Zaradi vsega navedenega odbor ponovno zahteva omenjene podatke. Ustrezne zadolžitve službam in DELAVSKI SVET Sklepi 8. redne seje, ki je bila dne 21. marca 1977 1. Delavski svet je potrdil, skle- ' pe 6. in 7. seje, realizacija sklepov pa ■ bo izvršena -v mesecu juliju. Sklep .glede avtobusne ..postaje pa : se bo prej obravnaval: ' 2. Na podlagi razprave in spre- . jetja na samoupravnih delovnih skupinah je delavski svet potrdil sprejetje samoupravnega . sporazuma o združevanju sredstev. ,-3. Delavski svet.se je seznanil z akcijskim programom TOZD -livarn. posameznikom izda. direktor DO, ki je tudi odgovoren za'pravočasno dostavo zahtevanih pojasnil. Rok: 14 dni po objavi sklepov. 6. Odbor želi prejemati trimesečno kratko poročilo o izvrševanju letnega plana, in sicer le v tistih točkah, kjer gre za kakršnokoli odstopanje. Gradivo naj bo pripravljeno' v kratki, pregledni obliki z obrazložitvami in naj bo posredovano vsem članom odbora SDK in predsednikom komisij SDK v tozd in OSS. Zadolžen: Za pripravo gradiva EOS, za razdelitev odd, za informativno in. samoupravno dejavnost. Rok: trimesečno. ob izidu trimesečnega poročila o poslovanju.. . 7. Gradivo v zveza ž- zaključnim računom, ki ga bodo obravnavale SDS, naj bo pripravljeno v poljudni, vsem razumljivi obliki. Zadolžen: finančni sektor:' 8. Odbor želi biti obveščen o ugotovitvah in ukrepih v zvezi z navedbami V zapisniku- . hišnega sveta samskega doma. Zadolžen: vodja TOZD GKSG. Rok: do prihodnje Seje odbora, ki bo prihodnji mesec. 9. Odbor zadolžuje kadrovski sektor, da pripravi informacijo v zvezi z izplačilom; jubilejnih na-; grad (kdo so upravičenci, kdaj bodo izplačane itd.) in z njo .seznani celotni kolektiv. Zadolžen: vodja kadrovskega sektorja. Rok: čimprej, najkasneje 14 dni. po objavi sklepa. 10. Odbor meni,-da je potrebno, v zvezd s podražitvami v bifejih pripraviti še dodatne podatke, kote na primer primerjavo cen z drugimi DO. Nadalje je potrebno preveriti, ali so v vseh bifejih na vidnih mestih izobešeni ceniki in normativi. Freveriti je možnost oskrbe s čajem in razmisliti o uvedbi še kakšnega standardnega sendviča. Zadolžen: vodja TOZD DPG. Rok: čimprej, odbor obvestiti najkasneje do prihodnje seje. 1.. Posamezni člani bodo vedno spremljali dejavnost samoupravnih organov na nivoju DO. Na vsaki seji odbora SDK bodo na kratko poročali. Zadolženi: Majer Torno za EGO, Martin Cemoša za Odbor za KSZ, Ivan Kragelj za Odbor za SZ, Sovič Franc za Odbor za dohodek in delitev OD in Vinko Leskovšek za DS DO. Za dostavo gradiva pa oddelek za informativno in samoupravno dejavnost. Rok: stalna naloga.. ; TOZD LIVARN 4. Na delovno mesto »vodja proizvodnje'valjev« v livarni I je delavski svet potrdil tov. Petra Jevš-nika. 5. Delavski svet je sprejel sklep, da se na delovno mesto »delovodja proizvodnje valjev« namesti naslednje, delavce: Kovač Franca, Stopinšek Franca ih Jazbec Jožeta. . 6. Na delovno mesto »vodja talilnice« se namesti tov. Vodeb Jožeta. 7. Delavski svet je potrdil, da se sprejme na delovno mesto »delovodja talilnice-" naslednje: Lednik Edi, Strašek Franc in Urleb Anton. 8. Delavski svet je potrdil, da delovno mesto »vodja kaluparni- . če« zasede dipl. ing. Cvetan Ko-stadinov. 1 9. Na delovno mesto »dnevni delovodja kal,uparnice« se namesti tov. Ivan Štefančič, 10. Na delovno mesto »delovodja formahja kokil in izpraznilni-ce«.se namesti naslednje tovariše: Milan Pavič, Alojz Jager, Alojz 'Fidler. 11. Na delovno mesto »skrbnik osnovnih sredstev« se zaenkrat ne namesti nobene delovne moči,ker od vseh. ki so se za to delovno mesto prijavili, nihče ne izpolnjuje pogojev. 12. Delavski svet je sklenil, da se na delovno mesto »vodja kaiu-parnlce in jedrannice« namesti kot. vršilca dolžnosti tov. Šuster Maksa :z priprave proizvodnje, na njegovo'delovno mesto pa se namesti tov. Bobera Adolf, Tov. Šusterja , se namesti kot vršilca dolžnosti za dobo 6 mesecev, 13. Delavski svet je sklenil, da se na delovno mesto »obratni ter-miner« namesti tov. Franc Gornik. 14. Delavski svet je sklenil, da se na delovno mesto »dnevni delovodja v kaluparnici« namesti tov. Jože Florjančič. 15. Delavski' svet je sklenil; da se na delovno- mesto »vodja pril prave peska« namesti kote vršilca dolžnosti tov. Bule Vinka za dobo '6, mesecev. ; 16. Delavski svet j e spre j elsklep, da se čimprej sproži postopek za reorganizacijo delovnih mest \ »izmenski delovodja« iz'števila 3 na 4. Na delovno mesto'»izmenski delovodja« se namesti : Piank Karl, Čretnik Martin, Stojan Ivan, Oš-. lak Marjan. 17. Na delovno mesto »vodja talilnice« se namesti ing. Miodrag Banjevič. 18. Delavski svet je sprejel sklep, da se tov. Tomlje Janeza namesti na delovno mesto »vodja čistilnice« kot. vršilca dolžnosti za dobo 6 mesecev. 19. Delavski svet je sklenil, da Se na delovno mesto »dnevni delovodja čistilnice« na katerega se je prijavil tov. Jože Junger, trenutno ne namesti nihče, za tov. Junger Jožeta pa je predvideno drugo delovno mesto. 20. Delavski svet je Sklenil,- da se na delovno mesto »skrbnik objektov opreme in orodja« namesti tov. Judež Ivana kot vršilca dolžnosti za dobo 6 'mesecev, . 2r. Delavski svet je mnenja, da se naj vsi tovariši, ki so jim za-; upana, delovna mesta vršilcev dolžnosti, zavedajo,-da jim je. zaupana velika naloga, zato naj svoje znanje in. izkušnje čim koristne je'vloži jo v delo.' 22: Delavski svet priporoča, da družbenopolitične organizacije TOZD angažirajo vse,delavce, ki so napredovali lp ki so družbenopolitično premalo aktivni, v aktivnejše vključevanje na tem področju. 23. Delavski svet se je seznanil z informacijo o pregledu proizvodnje za mesec februar in marec 1977. . 24., Delavski svet je imenoval odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 25. Zaradi novo nastalih razmer na področju izdvajanja sredstev za Stanovanjsko izgradnjo in na podlagi sprejetega gospodarskega načrta za. leto., 1977, ki določa le 6 °/o stanovanjski- prispevek, se zadrži realizacija odločitve na zborih delovnih ljudi v zvezi s. sprejemom Samoupravnega sporazuma o osnovah plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje, ker je v nasprotju -s sprejetim gospodarskim načrtom. S sklepom naj se seznani zbor delovnih ljudi na svoji prvi seji. DELAVSKI SVET TOZD ENERGETIKA 9. seja, 6. parila 1977 1. Prcgcldani so bili sklepi 8. seje, ugotovljeno je bilo, da sta sklepa Ad/5 in Ad/7 še nerealizirana. 2. Člani DS so se seznanili o poslovanju DO in TOZD E za januar 1977, vendar podatki niso točni. Služba AGP mora v prihodnje bolj ažurno in točno pripravljati rezultate poslovanja za DO in po TOZD. 3. Podana je bila informacija o problematiki investicijske izgradnje y letu 1977. 4. DS je sprejel naslednje samoupravne sporazume: — samoupravni sporazum o temeljih načrta razvoja skupnosti izdelave in predelave jekla, — samoupravni sporazum o združitvi v DSOZD S. Ž., — samoupravni sporazum z Jugobanko, — samoupravni sporazum za premog 1976—1980. 5. DS je sprejel sklep, da daje problematiko testiranja delavcev v energetiki v. obravnavo -komisiji DRZD pri" TOZD, ki naj zavzame ustrezne ukrepe. , 6. Delavski svet se je seznanil s poslovnim poročilom za leto 1976 in programom in zadolžitvami za nadaljnje delo v letu 1977. 7. Člani DS so se seznanili o službenem potovanju dr. Sicher-la in inž. Zakonjška k firmi Com-busta — Dunaj, kjer sta opravila naslednje naloge oziroma žadol-žitve: a) realizacija priprav za meritve in 'testiranje gorilnikov VARIO Štore, ib.) izvedba’ meritev in testiranja ha gorilnikih VARIO Q 50, Q100, Q 300 in Q 500 za ZPZ in ZP, c) tekoča problematika: Železarna Štore — f. Combusta, d) sodelovanje železarne štore — INDAG — Combusta na področju gorilnikov, 8. DS TOZD E se strinja z nabavo mikročitalca od tovarne ISKRA, Kranj po ponudbeni ceni, ki znaša 24.950,20 din. VAŽNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Zavod za požarno varnost 1 22-090 ali in sedež štaba CŽ 93' Uprava, javne varnosti 23-941 ali g 92 ... Reševalna postaja 94 Obravnavane inovacije Komisija za racionalizacije je. obravnavala na 7. seji, dne 22. aprila 1977 13 inovacijskih predlogov in sprejela naslednje sklepe: 1. Komisija je pregledala sklepe . 6. seje in ugotovila, da so realizirani, razen sklepa, ld je bil sprejet na S. seji (reševanje pritožb Petkovič,Tajnikar. Tepež)., ..ker strokovna skupina še ni dala' ocene. , • 2. Predlog Habot Jožeta, strojnega ključavničarja v MO, št. 208/22 77 »Sprememba gretja valjev pred nasajahjem labirintnih obročev«, “jé komisija sprejela. Predlagatelju pripadajo 3 odškodnine po 20. čl',. Samoupravnega- sporazuma ■ pod 2 b. Prva odškodnina se določi na podlagi prihranka 7.309,12 din,.; Stroški bremeni j o str. m, 3099. , 3. Predlog ing. Smukovec Franca iz kem: laboratorija in Jazbin-šek Janka iz energetske službe Št. 198/72/76 »Mehčanje vode« je komisija sprejela. Predlagateljema pripadajo 3' odškodnine po. 26. čl: SS pod lb. Prva odškodnina se določi na osnovi prihranka 5,811,497,61 din.-. Odškodnino delila predlagatelja v razmerju 50:50. .Stroški bremenijo str. m. 5131. . 4. Tovariš Skale Aleksander iz obrata za vzdrževanje transporl- uvrstr predlogi» 26: členu SS pod la čni -adškMnine). 11, Predlog Senica Martina iz mehanične delavnice, št. 215/19/77 »Sprememba tehnologije obdelave lopatic axmana« je komisija sprejela. Predlagatelju pripadajo 3 od-škodndne po 26. členu SS pod 2a. Prva odškodnina se določi : na. osnovi prihranka 62.668,10 din. • Stroški bremenijo str. m. 2120. 12. Komisija je ponovno obravnavala pritožbo Mravljak Franca v zvezd s predlogom št. 109/48/75 in. sklenila, da prizna • njegovo soavtorstvo z 10 % udeležbo pri vseh priznanih odškodninah. Istočasno komisija zahteva konstrukcijsko dopolnitev in izvedbo iste na napravi, izdelani po predlogu.. 7 13, Predlog Veselalc Staneta iz el. obrata, št. 218/12/77 »Sprememba napajanja rafame« je komisija sprejela ih sklenila, da se izplača predlagatelju,, enkratna pavšalna odškodnina. 14. /Komisija je preučila predlog tov. Bevk Rafaela št. 256/50/77 in ga zavrnila. Predlagatelja pismeno obvestimo o sklepu komisije s primerno obrazložitMjo. hih naprav j!e predložil predlog št. 225/19/77 . »Preureditev :; vpet ja vzmeti na: ozkotirnih parnih lokomotivah«. Komisija je predlog sprejela in sklenila, da se izplača avtorju enkratna odškodnina na osnovi prihranka 136.530.10 din po 26. členu SS pod 2b. Stroški bremenijo str. m. 4211. 5. Predlog" Šumej Antona, asistenta v valjarni- II. št. 201/25/76 »Sprememba sistema vklapij am j a dvižnih miz« je komisija sprejela in sklenila, da se izplača avtorju enkratna pavšalna odškodnina:, ■ Stroški bremenijo str. m. 1430. 6. Predlog Ko j ter er Vladimarja jz MS -št. 190/64/76 »Prestavitev : ojačevalcev - ¡pri 'briusitoem-^strojii Ccntromascin« je komisija sprejela. Avtorju pripada enkratna odškodnina na osnovi , prihranka 29.945,92 din, ki se-določi po 26. členu SS pod 2b. Stroški bremenijo str. m. 1410. ' 7. Predlog-tov. Cmok Branka iz el. obrata št, 230/24/77 »Namestitev ročic za manipulacijo« je komisija sprejela in sklenila, da se izplača predlagatelju enkratna pavšalna .odškodnina. Stroški bremenijo str. m. 5233. 8. Predlog Metlic ar Martina iz MO št-. 223/17/77 »Trokrako nosilo« je komisija sprejela. Predlagatelju se izplača enkratna pavšalna ; odškodnina. ' Stroški bremenijo str. m. 3193. • 9. Predlog Koren Draga, Furlan Stanka, Zavšok Ivana in Jazbec Alojza: vsi so iz mehanične delavnico, št, 237/31/77 »Zamenjava ležajev na vrvenicah pri kupolkah v livarni I« je komisija preučila ■ in ugotovila, da je pozitiven, vendar se odškodnina ne more obračunati skladno s 14. členom SS za- NOVE KNJIGE V STROKOVNI TEHNIČNI KNJIŽNICI 1. HANDBUCH des Laerme-. Schutzes und: der Luftreinigung, Erich Schmidt Verlag, 1976 S-0498 2. Taschenbuch fuer LAKIER-BETR1EBE, Hannover, 1976 : S-0497 3. RAZISKAVA VZROKOV za razliko v količini sülfidnih vključkov v jeklih za trakove, MI Ljubljana, 1976 S-3688/76 4. KATALOG jugosl. standardov, 1976, roš. S-3623/76 5. FETTUNG AND CLEAN-N1NG of Iron Castings, 1974 S-3689 6. Materialjj sä XII, stručnog šavetov. elektroenerget. Jugoslavije u Budvi, 1975, 15 zvezkov, inv. 43834397 , 7. MINICOMPUTER — Information, Feltron S-2881 8: Leš, P.: POGONSKO NAVODILO za 3-osni stroj in krmilno konzolo, Cincinati Acromatic, 1975 . S-3693 9. Šostar, A: ORGANIZACIJA in ekonomika NC — proizvodnje S-3692 - 10. Šmarčan, P.: ROČNO PROGRAMIRANJE za 3-osni stroj in krmilno konzolo, Ciiicinati Aero-matic, 1975 , S-3690 11. KAZENSKI ZAKON SFRJ, 1976 ri ■ S-0499 12. Šink, F.: PRAVNI'IZRAZI, Ljubljana 1974, inv, 4404,4405 radi pretečenega časa od izvedbe; do prijave. 10. Predlog Zupanc Stanka in Kovač Janka iz- Zel obrata/ št. 195/69/76’ »Popravilo - kontaktnih čevljev« je komisija proučila. Potrdila je doseženi prihranek 22.468.78 din J;n odločila-., da se 13. Baumann, G. Hans: STAHLSTRANG’ Giessanlagen, Aachen, 1976 . S-2882 14. Cigoj, S.: Obligacije — sistem , splošnega obligacijskega prava v teoriji, sodstvu..., 1976 r S-2883 RO Jubilejne Dne 26. aprila 1977 je bila/y »Domu železarjev«.na Teharjih svečana podelitev jubilejnih nagrad. Nagrajeni so bili naši sodelavci, ki praznujejo, delovne-jubileje za 10, 20 ali .30 let neprekinjene zaposlitve v SOZD Slovenske železarne (upoštevana je bila delovna doba do 1. 1. 1977). Jubilantom sta čestitala direktor tov. Dušan Burnik in predsednik sindikalne organizacije tov. Gradi šnik Frido Sindikalna - lista ;za leto 1977 določa, da znašajo maksimalne jubilejne/nagrade:, — za 10 let delovne dobe v SŽ 2.300 din neto' — za 20 let delovno dobe v SŽ 7 ■ ■ 3.450 din neto — za/30. let delovne dobe v SŽ - : 4.600 din neto Pregled dobitnikov jubilejnih nagrad v letu 1977 po TOZD: TOZD Za'10 let Za 20 let za 30 let., -skupaj 114. panogo '. 21 20 13 // -54 Livarn 8 6 10 24 V-iT 4 8 2 .14 Energetika 1 2 3 ■ 6 GKSG 2 ' ' 2 4 MO : 6 1 1 8 OSS 9 12 5 I 26 Upokojeni in odp. ■2: 1 4 7 Skupaj 53 so: 40 143 -. Kot nejasno se je v kolektivu pojavljalo predvsem;vprašanje.: katera delovna ddba še upošteva pri priznavanju jubilejnih nagrad. Odbor za dohodek in delitev osebnega dohodka je po predhodni obravnavi na delavskih svetih TOZD in DS SS ter na podlagi sindikalne ld ste, samo-, upravnega sporazuma panoge:, in enotnih stališč v okviru Slovenskih železarn sprejel Stališče,- da se upošteva vsa neprekinjena delovna doba v Sestavljeni organizaciji združenega;-'dela Slovenske železarne (to' določilo: valja tudi za delovno dobo pred integracijo- v SOZD SŽ). J. C. Kadrovski sektor Čestitke za osvojeno 1. mesto V Celju je bilo v soboto, dne 14, maja 1977 VII. občinsko prvenstvo ekip prve medicinske' -pomoči občine Celje. Ekipe so v sestavu enot civdlhe; zaščite. To tekmovanje,po--meni preizkus znanja in usposobljenosti pripadnikov t-e enote za primer nudenja prvo pomoči ra--njenim in poškodovanim v vojni in ob naravnih ter drugih hudih nesrečah; Tekmovanja se je udeležilo 54 ekip iz krajevnih skupnosti i-n delovnih organizacij občine' Celje: Ekipa je sestavljena iz dveh trojk, ki na tekmovanju vsaka zase samostojno deluje. Seštevek doseženih točk-trojk pa se upošteva za uspeh ekipe. V vsaki trojki je bolničar in dva pomožna bolničarja.-' Med 54 ekipami so bile tudi'štiri ekipe Železarne Štore. Tekmovanje j e bilo dalj eno na. teoretični in praktični del. V komisijah pa so bili .priznani zdravniki. Celja, predstavniki občinskega Rdečega križa in ljudske obrambe. V izredno močni in številčni sestavi ekip je uspelo naši ekipi V sestavi : Nušev Hedvika, Rozman Erna, Zupanc Martin;.Kranjc:Dragica,; Užmah Majda in . Krajšek Franc, osvojiti prvo mesto! | Takšnega uspeha naše ekipe nismo pričakovali, zato je osvojeno prvo mesto in s tem uvrstitev naše ekipe, na republiško prvenstvo izreden dosežek (saj smo pred leti bili med zadnjimi) in spodbuda za nadaljnje delo enote prve. medicinske pomoči —- Železarne Štore. Čestitkam za osvojeno prvo mesto se pridružujemo vsi.in. želimo, da bi 11. junija 1977 na republiškem- prvenstvu. v Celju dosegli kar-najboljši uspeh! Prav tako .čestitamo. vsem. ostalim našim ekipam, ki so sodelovale na tem tekmovanju in za vložen trud in prizadevanje v pripravah' za to prireditev. Sistematika delovnega ëasa b. Z ozirom na število delovnih dni poznamo — 5*dnevni. delavni tednik- (S prosto soboto in nedeljo).; — 6-dnevni delovni tednik, (s prosto nedeljo).';. — v ZDA nekatera podjetja uv a ja jo* 4.dnevni; delovni: teden,; pri čemer ohranjajo, skupno kvoto 40 ur tedensko. Bodal jševanj.e.člelov-nega' dne je vprašljivo: s stališča medicine dela:- * — '7-dmevni delovni' teden — kar'seveda-ne pomeni,da bi moral delavec delati Vse dni, pač pa vse dni funkcionirajo "Obrati, delavci pa proste' dneve' izkoriščajo v različnih dneh' v tednu; Edina varianta te oblike (6 -t 2)' se uporablja v kontinuiranih procesih pri — omejen prihod na deloin svo-den^piHihad; Bri. prvem: si, delavec sai» izbere določen -čas za prihod in’ ga- uporahlja daljšer ,s sporazumom' določeno--obdobje (npr. polo ti: prihaja- bdlj zgodaj;, porimii kas* neje). Vsak dan mora opraviti: 8 ur. Pri svobodnem prihodu sd .de-lavec' vsak' dan' sproti svobodno določa čas in mora tudi opraviti 8 ur. Prednosti so v tem, da ima delavec več .možnosti, za prilagajanje delovnega ritma .svojim osebnim potrebam, lahko se izogiba gnečam v prometu in odpade strah pred 'zamujanjem. 2. Premakljiv delovni čas (PDČ) ne zahteva več enakega obsega dela vsak dan. Delovni dan si dela-vec lahko skrajšuje ali podaljšuje, prihod usklajuje z delovnimi zahtevami ter svojimi, željami in potrebami. Ohranjen je nek obvezen del delovnega časa. ko morajo: biti vsi delavci prisotni. Prihod, .in odhod. registrira žigpsna ura.. Časovna obveznost se ugotavlja na daljšo obdobje (npr. .prihod na delo on o. do 8. ure; dnevna časovna obveznost od’ 8. do 13. ure;, čas za odhod od 13. do 29. ure, mesečno obveznost 184 ur). Ponekod1 dopuščajo prenos, časovnega salda v naslednje obračunsko -obdobje (lahko: je. presežek ali primanjkljaj),. dopuščajo tudi. možnost prostega, dneva v breme presežka časovnega salda. 3. Dinamični delovni čas je oblika, ld. ne zahteva obvoznega delovnega časa, ko morajo biti vsi prisotni,., postavljene so le meje dopustnega: . časa... V ospredj e stopi namesto delovnega časa delovna naloga. Ta. oblika, je lahko primerna samo za. samostojna delovna mesta, ki niso vezana na- kontinuirano.. proizvodnjo-. g 4. Svoboden delovni čas 'dejan-sko-ne poštavlj a nikalkršnih ..časovnih .omejitev. Delavec dela, ko želi, pomembno, j e. le, da. zadovdljivO in do roka opravi svoje delovne paloge. Oblika je-možna le v raziskovalnih oddelkih, institutih in podobnih ustanovah. Poleg togih oblik, ki. so v naši delovni’ praksi vsakdanje, se v svetu in tudi že pri nas najbolj uveljavlja premakljiv, delovni čas (PDČ)'. Prvič: se je pojavil. 1. 1965 v Zahodni .Nemčiji, leta 1970' šo ga .začeli, uvajati,-V. Franciji, Skan-diM8tdjl-'”tei Švici’.; V letu 1973 se. pojavijo prvi zametki uvajanja že pri nas: Commerce in Lesnina, leto kasneje Metalna, Krka, Železar- na Jesenice, Crveina.zastava, Inter-trade in drugi. Izsledki, na podlagi praktičnih izkušenj s. PD.Č so. objavljeni v marsikaterih publikacijah. Glavne prednosti, ki. jih navajajo so-: boljši izkoristek, delovnega časa, ugodno psihično počutje, boljši izkoristek prostega .časa, enakomernejša obremenitev prometnih sredstev, .povečana "delovna. . učinkovitost ipd. Navajajo seveda tudi slabosti kot so: zloraba, če ni registrirnih ur, nezadovoljstvo v tistih Skupinah,. kjer je PDČ nemogoče1-.uvesti, odsotnost kontrole v popoldanskem času, prilagajanje dolžine delovnega časa vremenskim poga-jem ipd. Slabosti.so dosti manjše kot prednosti in se lahko z boljšo organizacijo in dogovarjanjem odpravijo. Izkušnje,, ki. so si jih pridobile Organizacij e združenega dela. v n aših razmerah, ne bi smele ostati neizkoriščene, kajti v to delo' je bilo. vloženega-mnogo truda. .. Ena glavnih prednosti PDČ je sigurno humanizacija dela, s čimer se. povečuje zadovoljstvo delavca in preko. tega .veča učinek in zmanjšuje fluktuacija,. Seveda zahteva . uvajanje mnogo dogovarjanja im.organizacijskih' naporov, Kotlvse novosti pa bo potrebno tuidi to. uvajati postopno in načrtno v povezava s. samimi delavci in skupino z družbeno političnimi organizacijami v DO,,ker se vsi skupaj, brnimo- za.večjo, produktivnost, im. humanizacijo delal Ne bi smeli zaostajati.z. uvajanjem spremenljdvihjoblik^zà-dinigiiîiinar mdi,-saj, ravno naša' samoupravna družba postavlja v ospredje človeka kot nosilca .dogajanj. V zadnjih 50 letih se je v gibanju za izboljšanje delovnih pogojev bistveno skrajšal tudi delovni čas. Z 12-umega delavnika brez prostega dneva na teden, smo pre-' šli na 42-umi tednik's prosto' so- -boto in nedeljo. V sedanjem razvoju naše družbe je potrebnede-lavcu nuditi vse možnosti, da v celoti pokaže svoje delovne sposobnosti in čim bolj; izkoristi svoje delovne ambicije. Za to: mora jo.biti seveda izpolnjeni določeni pogoji; ki jih lahko ustvarimo z dote ro organizacijo na delovnem mestu. K boljšemu počutju, delavca' na delovnem .mestu;dosti prispevne tudi oblika delovnega časa. Kališ--ne oblike delovnega časa so uve«'. 1 javi j ene v posameznih delovnih organizacijah je seveda: odvisno cd: — razvitosti, celotne družbe, : — tehnologije,. — organiziranosti dela: s DOp . — tradicije in miselnosti — da-ÿ vzetmosti - vodstvenega kadra za uvajanje novih; oblite organizacije., itd. Pa si poglejmo kakšne oblike, sploh poznata teorija in praksa sistematike delovnega časa. Bistveno se med: seboj; razlikujeta predvsem. 2 obliki:: — TOGI ali FIKSNI delovni čas, pri čemer so točno določeni dolžina, začetek in zaključek déla ter razporeditev delovnih' dni: — SPREMENLJIVI ali VARIABILNI: delovni čas, kjer si delavci v večjem ali manjšem obsegu lahko svobodno izbirajo začetek in konec delovnega dne, največkrat tudi dolžino trajanja v določenem časovnem obdobju pa mora opraviti predpisano število ur, oziroma izvršiti' postavljene delovne naloge. 1. TOGE'OBLIKE DELOVNEGA CASA’ Pri 'tem. načinu: .najdemo števil-ne variante, ki še glede na zahteve delovnega procesa razlikuj ejo-med' seboj, po številu ižmen, delovnih dni v tednu, po času začetka in zaključka'dela. a. Z ozirom na začetek in zaključek dela razlikujemo — istocásno delo vseh zaposlenih; — zaporeden začetek in seveda-tudi ' konec delavnega' dne (posamezne službe ali oddelki prihajajo zaporedno — ublažijo konice v prometu "zuna'j;"dn znotraj: ' OŽI?, otežena pa. je kontrola' prihoda, iti' odhoda). štiriizme-nskem delu. Težave v prometu, težnja po boljšem izkoriščanju delovnih zmogljivosti, gneča v raznih ustanovah prostega časa pa so pobudniki za iskanje še drugih oblik- razporejanja delovnih in prostih dni. Predlogi, ki se javljajo'v tej smeri; težijo po razporeditvi prostih dni skozi ves teden,-.nekateri-. ' predlagajo, celo 'preoblikovanje ali opustitev tedna ■ kot .normativne enote.. c. Z ožimm na število- izmen so •' -oblike poznane, pri tem je- delov.v -več' izmenah' povezano s togimi -•'oblikami, medtem ko je za spremenljive: oblike značilno ;enoizmensko, delo. Kljub ekonomskim ' prednostim dela: v več izmenah: se njegov, obseg v.svetu zmanjšuje. -Resfje? da ipavečaižkoriščanje kapacitet, prinaša pa dosti ..organizacijskih 4n. osebnih težav («s itLaj e-vanjenždvljatjsbegaiini delovnega ritma,;nsteupno,'družtosko.>.ždvlje-'nje) Z ato'ostrim'smiselno' le pri ■ nujno: neprekinjenih procesih in -pri .zelo. dragih napravah (največkrat kot štiriizmensko delo z vami anto 6; + 2j. - d. Delovnik je lahko deljen ali nedtel-jen ¡(pri večizmenskem delu).' Pri deljenem - delavniku, delavec svoje' dela-prekine- za: krajši ali daljši čas, največkrat za opoldanski obrok. Deljen delavnik' omogoča delovno rekreiranje delovnih moči, normalno sprejemanj e-obrokov in zato večjo učinkovitost; zahteva pa daljšo odsotnost, delavca o-d doma.' Vztrajanje pri enotno urejenem fiksnem delovnem času. za vse člane delovne skupnosti gotov-omi: v skladu - z različnostjo posameznikov, ki sodelujejo v delovnem procesu. Vsak človek ima; različne.želje; težnje kot tudi’ sposobnosti, krivulja učinkovitosti v različnih časovnih', obdobjih, ni enaka za vse.; Mnago-napetosti -povzroča tudi zahteva; da je treba-: priti: na . delo; do točno .-določenega- trenutka. - Stalno' hitenje in- skrb onemogoča miren in urejen- začetek dela: Prometna' gneča s .cest. se podaljšuje' šena -pariarniih'prostorih in to še povečuje napetost. V našem družbenem sistemu, ko skušamo delavca čimbolj, osvobo-toti^.vtseh-.pritiskGV- in- ga. napraviti stvarnega upravijalca in. sodelavca v procesu, hi morali bolj razmišljati -o spremenljivih . abh-- katedelovinega časa;,M se. javljajo v različnih variantah, I. Premični delovni, čas-je. najbolj toga oblika, spremenljivega delovnega časa,. Znani, sta Z varianti:. BESEDA MLADIH MAJSKO SREČANJE Letošnje sedmo majsko srečanje organizirajo DO TOV1L, Metalurški inštitut in. Skupne službe. To.majsko..srečanje, mladih bo. dne 281. 51 19.77.. Vsi udeleženci bodo sprejeti -pred To.vilpin, nakar je predviden pozdravni govor s kratkim kulturnim programom,, nato pa odhodi .proti Vrhtiiki. Mladinci si. bodo ogledali tehnični; .muzej.,Bis-tta; delegacija mladih pa bo: položila šopek na Cankarjev spomenik. Predviden je tudi. odhod proti Iškemu Vintgarju, v DDO .Brdo, Ljubljana, popoldne pa bo potekal-o tekmovanje v družabnih igrah, in;v kvizu,Majsko1 srečanj? se bo zaključilo s plesom. Tega« srečanja-se bodo ..udeležili mladinci' iz. Železarne Ravne, Jfese-niče,. £tore, Veriga Lesce, Plamen Kropa, Žična :Gelji.e;:;Skup‘ne- službe in. Metalurški, inštitut. Vseh skupaj bo okoli 242, od tega pa 40 mladih iz: naše DO. DELOVNA AKCIJA Na Svetini že- nekaj: .časa poteka delovna' akcija;- in sicer graditev vodovoda-na. Vrunčevem domu. To delovno: akcijo je organizirala'' Zveza borcev,, udeležili,:pa. smo se je. tudi mladinci DO'Ž&ležarne Štore, in sicer-OSS, ViT, proizvodnja 114. panoge,-poleg-teh. so se delovne akcije udeležili še mladinci OO Krajevne skupnosti Štore, GO ŠKIMC — mladinci .poklicne kovinarske šole..' . Krajevna skupnost in mladi iz DO- Železarne.Štore: smo skupaj ž gasilci organizirali'in pripravili kresovanje, ki- je bilo -na Lipi. Na področju športa in rekreacije je celotna aktivnost tesno povezana s: sindikalno komisijo ter skupaj delajo in koordinirajo akcije. Na področju kulture se je tudi naredilo veliko. Akcije, ki. so oprav-ljerieln kirjih bomo izpeljali, kažejo, da v komisiji; delaj o po akcijskem programu'ter v sodelovanju z občinsko konferenco m: še posebej s krajevno mladino. NAS DIT NA JESENICAH USPELA EKSKURZIJA DIT ŽELEZARNE STORE V ŽELEZARNO JESENICE - Nismo bili povsem prepričani'v uspeh „ekskurzij e, ko smo se odločali za ogled novih obratov. Železarne Jesenice na Koroški' Beli. Prvič je bila to »samo domača« ekskurzija in drugič še na prosto soboto. Vendar, prijave , so prihajale in 11. maja je skoraj poln avtobus odpeljal proti Jesenicam. Se ..ta »skoraj poln« bi lahko, izpustili;', če bi vsi prijavljena tudi prišli. ■ . Naše člane dobro poznamo in tako smo se morali na poti' na Jesenice ustaviti še v Radovljici in se v gostilni pri Kunstelju odžejati in podpreti. Alkohol je bil prepovedan in vendar smo pri plačevanju računa kršilcem pogledali skozi prste. Strah, da bi med ogledom zaradi lakote ali. žeje koga izgubili’ , j e- tako.. odpadel. Marsikdo od nas je imel tokrat prvič priložnost videti Železarno Jesenice. Sprejel nas je- predsednik Zveze;, društev ¡inženirjev in tehnikov Jesenice, dipl. inž; Koselj in ped vodstvom mladih strokovnjakov smo si ogledali: hladno valjarno, valjarno bluming-štekel, žičarno in'jeklo-vlek. Hladna valjarna je v zadnji fazi puščanja v pogon. Preizkušajo se že zadnje, naprave, medtem ko drugje proizvodnja že teče. Tako smo videli na brušenju šele. drugi trak nerjavega jekla in se v razgovoru z delavci seznanili z nekaterimi težavami, s katerimi se srečujejo. Glavna težava je nezadosten vložek, ki ga sedaj deloma še uvažajo. Zanimiva je številka 90 zaposlenih v eni izmeni v celotni hladni valjarni. Nekdo od naših je-preprosto komentiral: »Tukaj delavci samo še pritiskajo na tipke, fizično pa delajo samo še vzdrževalci«. . V valjarni bluming-štekel smo videli obratovanje Stekla in blu- V V Žičami smo opazovali dela v zvezd z rekonstrukcijo. Zanimivo je bilo videti poskusno obratovanj e: trio ogrodja »Jumping«,'firme Morgardshammer, na predprogi profila 600. Rekonstrukcija se večinoma že zaključuje: Custodisp-va, rekonstruirana ogre\ma peč je že’obratovala; montirand‘ŠQ'že;np^ vi - vlečni aparati na progi '320, prav tako krožne škarje in krožno vodilo 360°. Ogleda jeklo-vleka se -že niso-več udeležili vsi. Naš varnostniki tova-riš Pisanec je bil ob gledanju sodelavcev, od katerih so-menda nekateri prvič imeli čelade na glavah, tako vzhičen, da si je moral v avtobusu odpočiti. Preden smo se lotili kosila v prostorih jeseniške Kazine, nam je. inž.-Koselj v imenu gostiteljev še enkrat izrekel dobrodošlico in pa-vzoče pozval k pogostejšim stikom in sodelovanju, tudi'v-okviru in na rav-ni slovenskih| železarn., Društvena dejavnost -mora v skladu z republiškim... zakonom p. društvih tudi - v slovenskih železarnah najti svoje mesto. Čas nam je ob-jedači in pijači še prehitro minil. Predsednik DIT Železarne. Štore,,.dipl., inž. Ravnikar se je v imenu vseh za gostoljubje zahvalil in napotili smo se proti domu. Na Trojanah srno imeli še obvezni postanek, da smo lahko nakupili, krofov in sirovih zavitkov. Kot dobri turisti smo si kupili tudi vrečke po 0.;50;.dih. Avstrijski 'izletniki, ki so. skupaj z nami čakali v vrsti, so; si ..ta.izda-tek prihranili, saj so prinesli s seboj papir — kako: varčno! Doma smo bili še zadosti zgodaj, da so nas — seveda le nekatere — žene še lahko poslale v trgovino po nakupih. Pri nas na Otoku, ob tem času točijo tudi še pivo. — M,.B. — minga. lilZilililIIiElilMMillllIliniilIllHIlIlllIlUUIlIilIllllllllllliaiIlllllllIlllilllimilIlllllllIlüilIlfUHHHlllIIlllIIÍIIIlIlIií SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN V soboto, 7. maja 1977 sp -se sestali gledališčniki vseh: treh slovenskih železarn na DRUGEM SREČANJU GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENSKIH ŽELEZARN v Štorah. Gostitelj skupin, sindikalna or-ganizaclja naše železarne, je gosto ostalih dveh železarn najprej popeljala na ogled nekaterih celjskih kultuirno-zgodoVinskih .'. zanimivosti, nato pa na dom na Svetini. . Zvečer ob 19. uri je bil na programu delovni del srečanja. Gledališke skupine treh. 'železarn so se predstavile našemu občinstvu s prikazi izsekov iz gledaliških del,; ■ki jih imajo, na repertoarju. Tako; šo se nam Jeseničani predstavili1 z -zaključnim prizorom grške tragedije MEDEJA, Ravenčani so prikazali 'zadnje dejanje DOM. BERNARDE ALBE, naši gledališčniki' pa izsek iz veseloigre TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI. Po predstavi, ki so- si jo poleg številnih domačinov-ogledali, tudi direktor SŽ Gregor Klančnik in člani koordinacijskega odbora sindikata SŽ, je bilo v domu žele-zarjev na Teharjah družabno srečanje. . čič-ko . Dopisujte v ŽELEZJIR O(LflilflDW€0 Dušljivci so kratkotrajni .boj ni-strupi. Med dušljivce uvrščamo: fosgen, difosgen in klorpikrin, Ti bojni strupi delujejo predvsem na dihalne organe, nekoliko pa tudi na srce in živčni sistem. Fosgén in difosgen so uporabljali že v I. ' svetovni vojni in sta. glavna predstavnika dušljivcev. Dušljivce uporabljajo v obliki plinov in hlapov. Zastrupitev poteka v treh fazah. Najprej začne zastrupljenec kašljati, težko diha, utrujen je, obhaja ga slabost, sili ga k bruhanju, v prsih pa ga stiska-in duši. Nato nastopi premor (latentna faza) —,11. faza, ko znaki zastrupitve, prenehajo in se zastrupljenec dobro počuti. To drago obdobje faze traja 4—6 ur. Ñato se-stanje nenadoma močno poslabša, III. faza. Zastrupljenec spet težko diha; se duši, njegov obraz dobi modro rdečo, pozneje pia bledo sivo barvo in človek izgubi zavest. Glede na stopnjo zastrupitve nastopi smrt-v nekaj minutah do nekaj dni; | . Pri majhni'koncentraciji bojnega strupa v,zraku, kakor- tudi: pri kratkotrajnem zadrževanju na zá-. strupljenem območju brez|zaščit-' nih sredstev ni- nujno,-da nastopijo lvse. tri faze. in človek hitro ozdravi. Prva pomoč. Zastrupljenemu je potrebno hitro nadeti zaščitno masko, ga. odnesti iz. zastrupljenega območja, mu odpeti obleko in ga pustiti mirovati. Kašelj mu lahko ublažimo s toplimi napitki préd-, vsem v L'fazi,: v.tretji fazi-pa.s codeihom. Popolno zaščito" zagotovi zaščitna maska. Fosgen je lahko hlapljiva brezbarvna .tekočina, pri navadni temperaturi brezbarven plin in ima duh po senu ali gnilem listju. Kot tehnični izdelek pá je rumeno sive barve. Po uporabi se na odprtem prostoru v učinkovitih koncentracijah, za. človeka nevarnih, zadržuj e..poleti. 15—20 minut, pozimi pa .eno.uro. V gozdovih in kotlinah pa do. 3: ure: Difosgen je oljnata tekočina- rumeno rjave, barve; duh. po gnilem listju; torej podoben fosgenu. Klorpikrin je. prav tako brez-. barvna, tekočina, in ima.Vslab vonj po hrenu. Krvni bojni strupi Krvne bojne strupe štejemo za strupe s splošnim učinkom.--V organizem prodirajo skozi dihala.. Povzročajo zastrupitev krvi .in to tako, da preprečujejo normalno oskrbovanje celic s kisikom. Kadar je organizem izpostavljen velikim koncentracijam teh strupov, . nastopi -smrt zelo hitro, tako rekoč v: trenutku, smrtvspremlja. značilen,. cianski krik. Predstavniki te skupine so: eiano-vodikova -kisli-- na, arzenov vodik in klorciah. V vojni pa je vojakom, kot prebival-, stvu.hevaren tudi ogljikov mono-, -ksid, ki nastaja ob velikih požarih v mestih. Simptomi zastrupitve ■ Skupina-cianidov: ti .strupi • delujejo na rumeni-.dihalni ferment in preprečujejo tkivno: oksidacijo, -Pri smrtnih koncentracij ah' nastopi smrt. tako rekoč v trenutku. Pri . manjših koncentracijah,pa še najprej pojavijo bolečine v glavi (Sence .in vrat), vrtoglavica, človek. pade kot pokošen in neha dihati. Telo. se zvije v lok,'.vse mišičje trepeta, človek nekontrolirano izloča seč in blato. Strupi delujejo na principu »vse ali nič«, zato pri . majhnih koncentracij ah pri. človeku ne pustijo noberiih posledic. Prva pomoč Zastrupi j encu, nadenemo takoj zaščitno masko, ga. odnesemo iz za-, strupiljenega, ozračja in mu takoj damo umetno dihanje. Pri težjem dihanju razbijemo ampulo z anti-dotom in damo poškodovancu vdihovati njene hlape; V zastrupljenem ozračju pa mu porinemo z ahtidoitom ovlaženo vato pred ličnico maske. Zaščita Zaščito zagotovi .zaščitna maska. Cianvodikova kislina je brezbarvna lahko hlapljiva tekočina z vonjem po grenkih jmandel j nih. Klorcian je prav tako lahko hlapljiva; tekočina,- ima .¡zelo oster' dra-žilen vonj in močneje -draži oči in dihala kot cianovodikova kislina. Dražljivci Dražljivci so strupeni dimi, ki pridejo v organizem skozi dihalne organe, dražijo sluznico, nosu in oči. Simptomi zastrupitve se pojavijo takoj. Pri solZivcih nastanejo, močne bolečine 'v. očeh in zbadat nje, obilno solzen je in. krčevito zapiranje vek. Pojavi se začasna slepota. Po odhodu iz zastrupljenega ozračja se stanje hitro; normalizira. V velikih koncentracijah delujejo solzivci kot mehurjevci. % Kihavci Po nekaj minutah zastrupitve se pojavi v nosu ščegetanje in zbadanje, sledi močno kihanje in obilno izločanje smrklja. Nato nastopijo: močan kašelj, glavobol in bruhanje. V eni do dveh urah po odhodu iz. zastrupljenega območja se stan je zastrupljenca: umiri. Naloga .obeh vrst strupov je, izčrpati' človeka. Te vrste strupov, predvsem solzi vče, uporablja policijam vojska v nekaterih državah proti demonstrantom. > Prva pomoč Zastrupijencu nadenemo zaščit-, no masko, ga odnesemo iz zastrupljenega območja in zastrupljene sluznice izpiramo z 2 % raztopino -jedilne sode. če-imamo ampule s tekočino; proti draži ji vcem jo razbijemo iri dajemo hlape vdihovati zastrupljencu. Na zastrupljenem zemljišču, pa mu ovlažimo vato z antidatpm porinemo .pod ličnico maske. Predstavniki draži ji vcev so adamsit, difeniklorarsin (klark l.) in. difenilciamarsin (klark II), ki spadajo v skupino, kihavce.v. Največ se uporablja adamsit.. Adamsit-je kristalna snov, svetlo rumene barve, kristali pa so zeleni. Uporablja se v obliki dima. Med solzivce prištevamo: klor-acetofenon, brbmbeneilcianid, kloraceton, bromaceton, bencilbro-: mid in druge. Najbolj znan in uporabljen je kloracetofenon. Kemično - čist je brezbarvna . kristalna Snov in diši po divjih višnjah. Kot tehnični izdelek, pa je rumene do rjave barve. hbbhhbbbmbbhbbhbhbhbhhbbhbbbhhihbbhhbhbbbebbhihbihbiibbibhibbhbhbbhhhhb iz krajevne skupnosti ŠTORE • Na pobudo Krajevne konference SZDL je bil 18. apnila letos sklican zbor delegatov hišnih svetov Krajevne skupnosti Štore, na katerega so bili povabljeni tudi predstavniki. Samoupravne interesne stanovanjske skupnosti Celje. Zbor je obravnaval pregled izvršenih del iz sredstev za investicijsko vzdrževanje zgradb v letu 1976 in plan vzdrževanja za tekoče leto. Delegati so kritično ocenili delo strokovne službe, ki mora skrbeti za izvajanje vzdrževalnih del — za to delo je zaenkrat nameščen, samo en strokovni delavec — ter ugotovili, :da je večina nepravilnosti, ki' ;se kažejo v počasnem in nekvalitetnem opravljanju raznih storitev, posledica pomanjkljivega nadzora delovnih skupin izvajalcev. Po temeljiti obravnavi problematike je zbor sprejel več sklepov, s katerimi bodo preprečene dosedanje pomanjkljivosti, V, delovno področje in področje pristojnosti hišnih svetov pa ne spada samo problematika, ki je tesno vezana z vzdrževanjem stanovanjskih objektov. Naloge hišnih svetov so veliko širše. Na eni strani obvezujejo, na drugi pa dajejo pristojnosti, ki izključujejo: možnosti za nepravilnosti, kakršne so navajali delegati na .zboru. Kaže, da bo treba dati-hišnim svetom v Krajevni skupnosti še pomembnejšo družbeno in politično vlogo. Tretja redna seja Krajevne konference SZDL, ki je bila 25. aprila 1977, je imela slovesen značaj. Del uvodnega poročila predsednice KK SZDL, tovarišice Sonje Ocvirkove, je bil posvečen prazniku obletnice ustanovitve OF in prazniku dela, sicer pa obsega vsestransko-analizo dejavnosti in dosežkov SZDL v preteklem obdobju. O delu Izvršnega odbora je poročal tovariš Anton Žibret. Navedel je število sej 'lin pestro • paleto obravnavane problematike, ki zajema vsa, področja javnega življenja v krajevni skupnosti. Ugodno je ocenil sodelovanje S Svetom KS in na koncu navedel skupne naloge, med katere sodijo: organiziranje in spodbujanje delovanja hišnih svetov, določitev mentorjev mladinskim aktivom, izboljšanje informiranja občanov, utrditev pover j'eniške mreže itd. V obdobju aktivnosti pred referendumom za II. samoprispevek so se nekateri krajani .posebno izkazali. Na pobudo Krajevne konference ■so bila na seji podeljena priznanja. 22 tovarišem in tovarišicam. Za aktivno sodelovanje so dobili priznanja tudi teharski mladinci, ? V okviru ..dejavnosti, civilne zaščite je bilo 14. maja letos 7. občinsko tekmovanje enot prve, medicinske pomoči. Iz naše. KS'sta se tekmovanja udeležili dve šestčlanski mešani ekipi. | Globoko Zakoreninjena praksa- na področju vzdrževalnih'-in drugih del, ki so vezana na različna kopanja, prekovan j a, izkopavanja in praviloma vedno zamujena ali pozabljena zakopavanjaj spodbujajo različne komentarje ter negodovanja občanov. . ' : Med zadnje take primere, ki so pogosti . tudi v naši KS, spadajo: dela ob napeljavi vodovoda med Godčevim mostom in starim delom Štor. Že pred dvema mesecema je skupina delavcev-začela kopati jarek in dovažati vodovodne cevi. Vrtičkarjem je bilo naročeno, da motajo počakati z urejanjem vrtov. Vse to je razumljivo, ker potrebuje naselje in Stari del železarne kvalitetno pitno vodo. Precej nenavadno pa; je, da so bila dela ustavljena.'— menda zaradi nesporazumov med izvajalci in nadzornim Organom, s tako brezbrižnostjo,-'kot da sploh ni vmes interesov-občanov. Ker je naložena skrb za- zagotavljanje pitne vode na našem področju podjetju Plinarna vodovod Celje, upravičeno pričakujemo, da bodo Začeta dela končana, spori pa .rešeni ne da bi bili prizadeti -krajani, V V ponedeljek, 9.. maja 1977’ je bil v, osnovni šoli Kompole sestanek-iniciativnega odbora za ureditev cest v kraju ter predstavnikov Občinske komunalne skupnosti in KS Štore. Konstituirali so režijski Odbor, za predsednico je-bila’ izvoljena Štefka Plankova. Na sestanku so sprejeli' operativni plan dela.in še dogovarjali o pripravah na sprejem mladinske delovne brigade, ki bo sodelovala pri urejanju Cestne trase 'Ocvirk—Opoka. STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat' mesečno —- Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Ivačič Zdravko, Knez Peter, dipl. ing./ Ocvirk Stane ing., Umnik Mitja iur, Uršič Rudi, Zmahar. Ivan — Odgovorni in glavni urednik: Ocvirk Stane fng., pomočnik urednika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata ža prosveto in kulturo Ljubljana, je čašopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje, — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo - Mladi dopisniki Prispevki učencev osnovne šole Štore ZAKAJ IMAM RADA TOVARIŠA TITA, ZAKAJ GA SPOŠTUJEM »Tito!« Koliko ljubezni, spoštovanja, hrepenenja, radosti in sreče veje iz tega vzklika. »Tito, vodi nas!« vzklikajo množice Jugoslovanov. »Tito! Vodil Ne omagaj!« se ob šumenju vetrov slišijo glasovi padlih, padlih Za svobodo. Mir, svoboda, bratstvo, neodvisnost, kaj je to? To je naš Tito. To je komunistična partija. To je Jugoslavija. Živimo v svobodni, neodvisni Jugoslaviji in ponosni smo, da : smo Jugoslovani. Jugoslavija je kot velik hleb kruha, o katerem sanjajo lačni. Rada bi odlomila kos tega kruha in jim ga dala. Pomagajte.mi! Pomagaj mi Tito! Dala bi ga črncem, Indijcem, Indijancem. Rada hi, da ibi tudi oni zaživeli življenje vredno človeka. Za to pa se bori naš Tito, In Zato ga spoštujem, cenim in ljubim. V srcu ga nosim kot neodkrit zaklad, ki ga z vsakim dnem bolj odkrivam, spoznavam. Mogoče se mi kdaj nasmehne sreča, da mu sežem v roko. Kaj nasmehne; zasmeje, zavrisne. V šoli, v rdzredu nad šolsko tablo visi slika tovariša Tita. Mnogokrat se ozrem vanjo. Zdi se mi, kot da podoba tovariša Tita nenehno bdi nad mano skupaj z njim. Njegove oči se prijazno smehljajo, smehlja še ves njegov dbraz. V tem smehljaju je nekaj tako lepega, nekaj čudovitega. Takrat, ko se mi v redovalnici zasveti petica, se ozreni v to sliko in v mislih rečem: »Vidiš, dragi moj tovariš Tito, tako se ipa jaz borim za naš boljši jutri!« Tito je borec za svobodo, mir in neodvisnost, Svojo revolucionarno pot je nastopil, kp - je zapustil svoj rodni Kumrovec in odšel po svetu s trebuhom za kruhom. Njegova pot je jasno začrtana. Njegova pot je boj. Boj za to, da bi mi ih ljudje vseh ras, držav in narodov, živeli življenje vredno človeka. Zato spoštujem, cenim in ljubim' tovariša Tita. Velenšek Martina, 7. razr. OŠ štore TAM, KJER TEČE BISTRA ŽILA Naši predniki so živeli na današnjem ozemlju več desetletij, ga branili, se žrtvovali zanj in kakor narava, ki kljubuje nevihtam, sončnim in temnim dnem, tako so tudi oni kljubovali času, ko je sovražnik zasajal v njih ostre meče maščevanja. A ni jih strl, ni strl skupne moči in želje po svobodi, zaradi cesar še. dañes- živimo na' lastni zemlji ter si ti-stvaiijamo lepšo' prihodnost; Ponosni smo na to; ponosni na dede in starejše bráte, ki so in še gradijo cesto v čas brez vojn ter nasilja. Upirali so se. dvema voj nima'vihrama in živeli za prihodnost. Toda dočakali so razočaranje. Na severu, kjer ločijo Karavanke našo državo z Avstrijo, so odtrgali ljudi od matičnega 'ozemlja ter jih pripisali tujemu, ljudstvu. Kl jub stikom z brati v svoji pravi domovini; so ostali sami in odtujeni.. Pozabiti morajo, da so Slovenci, da so sinovi ter-hčere naših mater, pozabiti materiji jezik, pozabiti na svoje pravice, živijo naj kot izgubljeni otroci pri mačehi; Povsod pritiskajo 'nanje, jih utesnjujejo v mislih in dejanju. Padajo trde nemške besede ljudi, ki niti v šoli, niti na cesti, niti doma ne smejo biti Slovenci. Mar je treba vsega tega nasilja?. Ali ne bi bilo bolje, če bi se človeško sporazumeli in ravnali, ka-. kor ljudje? Zakaj skrajneži ne morejo pustiti na miru ljudi, ki jih je kruta vojna surovo ločila ód lastnega ozemlja, saj so tudi oni samo živa bitja, s tisočerimi koreninami prirasla k svoji rodni grudi. Tako premišljuje marsikateri Jugoslovan in najbrž tudi kdo v tujini ob poslušanju pekoče resnicé onkraj naše meje- Koliko vprašanj se jé porodi- lo že na ta račun, koliko upov je utonilo v temi. Toda še vedno verujemo v pravico, saj se tudi; med mašo ¡manjšino 'rojevajo mladi, ki se zavedajo Svojega pomena in naloge. Odločno se upirajo nasilju ter preštevanju, ki ni vredno človeka. Z njimi smo tudi 'mi. v njihovem boju za pravice. To morajo čutiti ih vedeti, da ne ¡bodo klonili in izbrisali slovensko besedo onkraj Karavank. Antlej Marjana, 7. raz. CELODNEVNA ŠOLA Hodim v 3. a razred osnovne šole štore. Imamo celodnevno šolo, ki se prične ob 7.10 in konča ob 14.35. Torbico pustimo’ v šoli, le ob petkih jih nesemo domov, da starši .vidijo, kaj smo. se učili med tednom; Kadar imamo prosti čas, se igramo, poslušamo plošče ali pa gremo ven. Imamo tudi nov radijski aparat- Ob pet-; kih. poslušamo radijsko 'Šolsko uro, ki je na sporedu. Celodnevna šola mi je zelo všeč, ¡ker pustimo torbe v šoli ih se popoldne igramo s prijatelji- Aleš Rojc, 3. razr. OŠ -'Štore ■NA CESTI NISI SAM KODEKS ETIKE UDELEŽENCEV V CESTNEM PROMETU Najrazličnejše in nenehno spreminjajoče se okoliščine, v katerih živijo in delajo ljudje, porajajo med njimi vedno znova nove odnose, ki jih še tako natančni in dobro oblikovani pravni predpisi vne morejo urejati dovolj uspešno. Tako je danes, še teže pa bo jutri, saj postaja življenje vse bolj razgibano, razvejano, zapleteno. V zakonitih določilih te vrste nastajajo tedaj vrzeli, ki jih lahko izpolnjujejo le posamezniki sami z zavestnim medsebojnim uveljavljanjem moralno etičnih vrednot; Bolj kot kjerkoli so takšna nenapisana zakonodajna določila o humanih in kulturnih odnosih med ljudmi potrebna v sodobni cestni motorizaciji med vozniki motornih vozil, med kolesarji, pešci, skratka med vsemi'udeleženci cestnega prometa. Medsebojno spoštovanje med ljudmi, dejanska pomoč sočloveka in podobno ne sme biti zgolj zunanji videz človekove vljudnosti. Premnogokrat je to edino učinkovito preventivno sredstvo pred grozljivo naraščajočimi primeri smrtnih žrtev, invalidnosti ter materialne škode posameznikov in družbene skupnosti v hrupnem vrvenju sodobnega prometa. Raziskave o prometnih nesrečah — tako pri nas kakor tudi v drugih prometno razvitih deželah — se ujemajo v vzrokih nesreč, ki so skoraj izključno v samem človeku. Zato je nujno, da vsak udeleženec cestnega prometa, zlasti še voznik motornega vozila, zavestno in z vso odgovornostjo sprejema in uveljavlja v kakršnihkoli prometnih okoliščinah zahteve KODEKSA ETIKE V DOBRO SOLJUDEM IN SEBI. TEMELJNI DEJAVNIK V SODOBNEM CESTNEM PROMETU JE ČLOVEK Za življenje v prometu je človek sprejel strogo določen red. Red je tu potreben bolj kot na katerem koli drugem področju^ Od tega, kako ga uveljavlja, sta odvisna njegova osebna sreča iri sreča drugih, saj je zdrav in za delo sposoben človek, največ je bogastvo vsake družbene skupnosti. Brezpogojno spoštovanje in izpolnjevanje prometnih predpisov in pravil kakor tudi dosledno upoštevanje pravic in prednosti, ki jih prometni predpisi nalagajo drugim udeležencem v prometu, je tedaj temeljna dolžnost vsakega uporabnika prometnih površin. Kdor krši osnovno načelo prometne varnosti, lahkomiselno izziva nesrečo. Cestne površine, še tako široke in dobre, bodo vedno pretesen življenjski prostor za potrebe sodobnega prometa. Zato naj se. vsak voznik vključuje vanj telesno in duševno sposoben, zdrav in spočit. Voznik motornega vozila, ki sede za volan, a se zdravstveno slabo počuti in je čustveno vznemirjen (zaskrbljen, žalosten, jezen, razdražljiv, pretirano vzburjen od veselja in podobno), naj ve, da je njegova pot močno tvegana. Ce negativni fiziološki in psihološki pojavi spremljajo voznika za volanom, ga lahko kaj hitro zapeljejo v hudo nesrečo’. V prometu se situacije spreminjajo z bliskovito naglico. Vesten voznik zato neprestano spremlja vožnjo vozil nasproti, je pozoren na okolico cestnega pasu, po katerem vozi, ter je vedno pripravljen hitro in ustrezno ukrepati ob kakršnemkoli presenečenju, zlasti še na križiščih, prehodih, ob stikih cest s cesto, po kateri vozi in podobno. Vsak trenutek nas lahko preseneti kak kolesar, voznik motornega vozila ati pešec in vsaka prometna površina lahko skriva raznovrstne pasti. Upravljanje z vozilom prištevajo med najnapornejša človekova opravila. Dolgotrajna neprekinjena vožnja je še posebno utrujajoča; čim daljša je vožnja, tem močneje in hitreje telesno in duševno izčrpava voznika. , Zlasti utruja vožnja pozimi, v snegu, v megli, nalivu, na poledeneli cesti pa tudi ponoči. Zato se bo voznik, ki mu je varna vožnja prva in glavna skrb, vselej, kadar bo občutil utrujenost, pravočasno odločil za počitek ati celo za krajše spanje. Kolikokrat se je namreč že zgodilo, da je med vožnjo v boju z utrujenostjo podlegel voznik! Zadremal je samo za hip, navadno pa se ni več prebudil. Poleg izkušenih in discipliniranih se v promet vključujejo udeleženci, ki šo 6 prometnih pravilih slabo poučeni. Mednje ne sodijo le starejši pešci ali; vozniki vprežnih vozil, temveč tudi kolesarji in vozniki vseh'vrst motornih vozil — začetniki, ki si zn sodoben cestni promet še niso pridobiti potrebnih vozniških izkušenj. Z nenamernimi napakami povzročajo y prometnem- redu zmedo in nevarne situacije. ■ - . ■ ;; . . ' ’. Izkušen in preudaren voznik, kolesar ati pešec’ se zaradi teh nerednosti ne bo jezil; nanje; spomnil se bo svojih prvih nebogljenih korakov v prometni vrvež, pa jih bo razumel. Še več, neizkušenim nerodnežem bo vselej rad tako ati drugače pomagal iz. zadreg in težav; pešca, na primer, ki je zašel na nevaren vozni pas, bo zaščitil in ga popeljal ha varho; tovarišu, ki mu je odpovedalj motor na cesti, bo koristno 'svetoval ati mu bo. pomagal spraviti vozilo iz prometnega toka. ;: Udeleženci v prometu, posebej vozniki motornih vozil,: naj ne dovolijo, da jih zapelje moč motorja njihovega vozila, trenutna slaba volja ati njihova vihravost. Zavoljo tega bi le ogrožati druge ali jim kakor koli brezobzirno oteževati uporabo ceste. S svojim vedenjem naj okolici ne dajo povoda, da bi jih uvrščala med ljudi brez srčne kulture. Posebne pozornosti in obzirnosti so vredni v prometu otroci in stari ljudje. Za sodoben cestni promet so nezreli, nebogljeni. Igra, neprevidnost in podobno lahko otroka v trenutku potisne iz prometnega zatišja v nevaren prometni vrtinec. Telesne moči starih ljudi so prešibke, da bi mogli slediti hitrim prometnim utripom. Tega se bo zavedal vsak razumen voznik motornega ati drugega vozila. Na slabo preglednih odsekih ceste, na ovinkih S§ v naseljih in zunaj njih bo zmanjšal hitrost in zbral vse svoje sile v pripravljenost, da se ne samo izogne nesreči, marveč tudi vsaki možnosti, da bi nesrečo povzročil. Kaj naj bi bilo hujšega od zavesti, da si zaradi malomarnosti poškodoval nebogljenega človeka ati mu celo ugasnil življenje! Zakonu še kako ali kdaj uideš, toda obtožbam žrtve svojega nepremišljenega in nemoralnega ravnanja v prometa nikakor in nikoli! Prehitevanje ob nepravem času in na nevarnih cestnih odsekih, | vrivanje vozila med vozila sovoznikov, nenapovedano ati prepozno napovedano spreminjanje smeri vožnje, izsiljevanje prednosti in podobno neodgovorno ravnanje v cestnem prometu zanesljivo privede do hudih nesreč in strahotnih posledic. | Vsak nevaren poizkus ati tveganje posameznika naj se vselej umakne preudarni oceni situacije in dejanjem, ki zagotavljajo varnost v prometu. • Voznikom, posebej še' tistim, ki upravljajo motorno vozilo, je včasih v trenutku treba uporabiti prav vse svoje sposobnosti. Zato se bodo zavestno in pravočasno izogniti vsem vplivom, ki bi lahko zmanjšati njihove vozniške sposobnosti. Tako vplivajo alkohol, zdravila, mamila! Ne glede na omejitve, ki jih postavlja zakon, se bodo zavedni in odgovorni vozniki docela odrekli takim sredstvom, dokler vozijo in pred vožnjo. Zlasti naj se spomnijo, da nekatera zdravila skupaj z; alkoholom, četudi oboje v majhnih količinah, lahko povzroče nenadne in hude motnje, ki bistveno prizadenejo voznikovo sposobnost za varno vožnjo. Alkohol je lažno poživilo. Vsaka kapljica alkohola je v prometu večkrat solza trpljenja in žalosti tistih, ki jih imamo najrajši, ati ki nam niso nikoli storiti nič žalega. Poleg sodobnega in s prometno etiko osveščenega, voznika spada med osnovne pogoje varne in srečne vožnje tudi tehnično’brezhibno vozilo. Poleg zahtev, ki jih postavljajo predpisi, vozniki tudi moralno 'odgovarjajo za to, da bo vozilo, od katerega je odvisna varna vožnja, vselej. brezhibno. Najboljše vozilo lahko postane nevaren, zahrbten sovražnik, kadar mu vozniki niso kos. Dobri vozniki ne bodo dopustili, da bi jim gospodovalo vozilo! Nasprotno, vozniki naj ukazujejo stroju! Hrupno ravnanje z motorji, čezmerno zastrupljanje zraka z izpušnimi plini, onesnaževanje prometnih površin in okolja ter podobni brezčutni odnosi do, narave in človeka, niso le odsev neosveščenosti o prometni kulturi ter osnovnih zahtevah ekoloških razmer, marveč; je neposredno poseganju po zdravju udeležencev v prometu in hkrati ogrožanje njihove prometne varnosti. Vozila in ceste1 sodijo med najsodobnejše dosežke znanstvenih in‘ tehničnih stvaritev. Človek jih je namenil v svoj prid. Promet se je uvrstil med najpomembnejša torišča civilizacije, kjer se porajajo novi odnosi. Sodobno življenje na prometnih površinah zahteva tedaj od vsakega posameznika kvalitetne spremembe osebnostnih vrednot, boljšo vzgojo in več znanja o prometu. Zato si moramo mi vsi, ki se kakor koli vključujemo v prometno' življenje, prizadevati, da še bomo vedno in povsod držati v tej listini omenjenih načel etike in morale, zaradi nas samih, v srečo in zadovoljstvo soljudi in yse družbene skupnosti. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU SR SLOVENIJE VSAKO LETO JE NA NAŠIH CESTAH VSE VEČ NESREČ IN POŠKODB. ZA REŠEVANJE ŽIVLJENJ IN ZA ZDRAVLJENJE SO POTREBNE VEDNO VEČJE KOLIČINE KRVI, KAR OBVEZUJE VSE ZDRAVE UDELEŽENCE V CESTNEM PROMETU, DA SO KRVODAJALCI. Priprave za 5? srečanje borcev NOV SŽ so v teku 5. srečanje borcev NOV SŽ bo v dolini Radovne, 27. avgusta 1977. Po sklepu koordinacijskega odbora Zveze združenj borcev NOV slovenskih železarn, bo 5, srečanje borcev NOV SŽ v soboto 27. avgu-, sta 1977 pri Kovinarskem domu na Krmi —■ Zg. Radovna. Organizatorji letošnjega srečanja so borci NOV Železarne Jesenice. O podrobnosti tega srečanja bomo poročali v naslednjem Želežarju. Aktiv ZB NOV Železarne Štore V atletiki dobri rezultati Medobratna tekmovanja V četrtek, 19. maja 1977 je bilo na stadionu na Lipi medobrat-no tekmovanje v atletiki. Kljub skromnejši udeležbi, kot pretekla leta, so bili doseženi razmeroma dobri rezultati, nekateri vredni dosežkov aktivnih atletov.-Ni razumljivo, zakaj iz mehanične delavnice ni sodeloval nihče, čeprav so pretekla leta prav športniki iz tega obrata imeli v atletiki visoke uvrstitve. Razveseljivo je, da smo na stezi po več letih videli znanega jugoslovanskega atleta Draga Žuntar ja, ki je sedaj zaposlen pri nas v tovarni traktorjev. Ob njegovem rezultatu je" potrebno povedati to, da je tekmoval brez vsakega predhodnega treninga-, ter v svoji disciplini'močno zmagal. Odličen rezultat je dosege! tudi bivši Kla-divarjev atlet Jože Cerovšek, ki je zaposlen prav tako pri naš v tovarni traktorjev; in sicer v teku na -100 m S časom 11,7 sek. Pri krogli je zelo dober rezultat dosegel tudi Mirko Pianinčič iz energetskega obrata, ki je sunil kroglo 12,18 m, pri tem je potrebno povedati še to, da je ta atlet sposoben metati tudi dalj, če bi. redno treniral. V skoku v daljavo pa je Marjan Mackovšek dosegel tudi razmeroma dober .rezultatih,!^ m. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: 100 m: 1. Cerovšek Jože, TT ;— 11,7; 2. Belej Zvonko, valjarna— 12,6; 3. Zorko Ivan, elektroobrat — 12,8 ; 4. Razboršek Danilo,.elektroobrat —.13,1-; 5. Vrtovec* Branko, elektroobrat — 13,3; 6.-7. Kavka Marjan, uslužbenci in Ra- OBČINSKE Danes vam predstavljamo članice naše strelske družine ¿»Kovinar«, ki so tudi' zaposlene ' v naši delovni- organizaciji in nas uspešno zastopajo na vseh--tekmovanjih. Ekipa je zelo izenačena in žanje- - v občinskem merilu * lepe uspehe. S svojimi rezultati’ nas razveseljujejo tudi na .tekmovanjih v okviru slovenskih železam. kuša Branko, MO — 13,4; 8. Panič Milan, TT — 13,6; 9. Bačič Petar, TT — 14,6; 10. Holcinger Karl, MO — 14,8 in 11. Krajnčan Marjan, TT — 15,4. 1000 m: Zuntar Drago, TT — 2:49,4'; 2. Lišanin Mihajlo, TT — 2:54,3; 3. Zupanc Branko, elektroobrat -f- 2:58,2; 4. Motoh Branko, uslužbenci — 3:03,0; 5. Deferovič Esad, elektroobrat — 3:05,0; 6. Turnšek Mirko, MO — 3:06,0; 7. Jovanov Boško, valjarna — 3:56,0. Daljina: Mackovšek Marjan, MO — 6,06 m; 2. Vidakovič Mile, elektroobrat — 5,55; 3. Kokalj Stane, TT — 5,42 pi. Petrušič Sta-menko, TT — 5,26.; 5. Hošani Jasmin, MO — 5,20; 6, Majer Tomo, MO — 5,15; 7. Krajnc Vinko, TT — 5,13; 8. Lubej Vinko, elektroobrat — 5,10; 9. Kavčič Franc, valjarna — 5,09; 10. Videc Ivan, valjarna S 4,67; 11. Sebič Leopold, valjarna — 4,28. Krogla: Pianinčič Mirko, elektroobrat — .12,18 m; 2. Djurišič Dušan, elektroobrat —10,70 m; 3. Potočnik Albin, usluž. ;!=-10,30 m; 4. Zorč Franc, valjarna — 10,12 m; 5. Križnik Ignac,, valjarna “ 9,96 m; 6. Škerl IVan, valjarna — 9,12 m; 7. Pišek Andrej, TT — 9,08 m; 8. Purgar . Nikola, TT — 8,30 m; 9. Uran Vid, :TT — 8,08 m; 10. Gorjup Milan, MO' 7,20 ih; 11. Polajžer Adolf, TT — 6,71 m. Ekipno: Prvo mesto v atletiki za leto 1977 je osvojila ekipaelek-troobrata, ki ! je zbrala skupno 16 točk. Na drugem1 mestu je. ekipa TT 15 točk, tretje do peto mesto pa si z 10 točkami delijo ekipe .valjam,- MO in uslužbencev. PRVAKINJE vsestransko 'športnico, -že "'kot: - pionirka se je začela.ukvarjati | s strelskim športom pri 'strelski družini »Ivo-Lola Ribar« v Celju. Odkar- Se je preselila v Štore pa je steber maše ženske ekipe. Diplome in priznanja‘jo spodbujajo, da še vedno vztraja pri strelcih in je drugim za Vzor. Ostali dve tekmovalki sla Katja Ivačič m Gabriela Spreitzer Katja Ivačič, Lidija Kavka in Gabriela Spreitzer So naše najboljše strelke Že več let nazaj osvajajo ekipno prvo mesto v občinski ligi, šestkrat so zmagovalke turnirja, organiziranega v Celju za 8. marec — Dan žena. Na tekmovanjih, ki' jih prirejajo Slovenske železarne, že dolgo niso prvega mesta prepustile drugim. -Tudi - posamezno „še odlikujejo z odličnimi rezultati, saj jih srečamo vedno vsaj med prvimi šestimi, ; Med njimi je Veteranka Lidija Kavka, ki- ’ jo - Vsi poznamo kot obe članici naše družine, ki s svojimi - rezultati pripomoretaj-k že preg omenjenim uspehom ekipe. Marsikatera; strelska družina bi bila vesela, če bi imela v svojih vrstah tako disciplinirane športnice, saj si ne moremo zamisliti tekmovanja brez njihovega sodelovanja. Rezultati, ki jih dosegajo,: so zelo vzpodbudni in so vzor mlajšim - generacijam, Vsem 'trem tekmovalkarrf, ki naš tako uspešno ‘ zastopajo na vseh tekmovanjih, “ želimo še mnogo uspehov. V odbojki je končano medobratno tekmovanje, kjer je ekipa valjarne osvojila prvo mesto pred jeklarno; na tretjem mestu je MO, sledijo pa elektroobrat, uslužbenci, TT, livarna, OTK in mehanična. V skupnem plasmanu še nadalje vodijo uslužbenci. Upoštevajoč rezultate iz naslednjih panog: smučanje, šah, kegljanje na 50 lučajev, kegljanje -v borbenih, partijah, odbojka.in atletika,. je vrstni red naslednji: 1. uslužbenci — 70 točk; 2. valjarna — 65 točk; 3. elektroenergetski— 63 točk; 4. TT — 60 točk; 5. MO — 59 točk; 6. mehanična —■ 46 točk; 7. livarna— 44 točk; 8. OTK — 43 točk in 9. jeklarna — 38 točk. Po planinskih poteh PREPOVEDAN KRES Eden sklepov. našega letošnjega občnega zbora.îje, da bomo po na-, ših močeh sodelovali pri ureditvi VRUNCEVEGA DOMA, to je doma Zveze borcev na Svetini, da bo lahko zopet služil svojemu namen-nu. Že mesec dni se vrše od Žele-, zarskega doma na Svetini, mimo Vrunčevega doma izkopi za napeljavo vodovoda v zaselek, ki je bil do sedaj brez vode. Svoj del obveznosti ima seveda tudi Vrunčev dom in tako .smo planinci priskočili.. temu.: delu - na .pomoč. Nekaj nad-20 nas je v dveh popoldnevih sodelovalo, pri izkopu jarka, kar,,, ponekod-:ni Mio lahko delo, saj IÉS naši fantje zlasti drugi dan dela, 26. aprila, z vso inočjo razbijali: jarde skale. Da smo prišli- jdelat ravno 26. aprila, je bila tudi: delna, izpolnitev obljube našega predsednika PD'1 planincem PTT Celje, fki - so nas 'povabili na tradicionalno kre-~ sovanje za praznik ustanovitve OF in v spornim smrti partizana-gjrvo-borca, komandanta Vrunča. Plahinci-pbštafji so ehi najbolj delovnih planinskih društev v celj-. ški 'občini.' Za svoje podvige Imbsi- ' jo več vrednostnih.priznanj, zlasti so znani v. čuvanju-tradicije'NOB. j Todà'letos jè bilo'1 drugače. 'Kor so prvič pripeljali material za kres k Vrunčevemdomu, nas.še ni bilo' tam, jim je vod ja~delovišča sporo-čil prepoved kresovanja,"isto je bilo | naročeno tudi ‘ nam, takoj ko smo prišli ha delo Mi sé za tako jalovo sporočalo ;-nismo’-zmenili in šli-veseli v jarek misleč, če še poštarji niso prestrašili ;'in vseeno pridejo, hi -hudič, da ne bo zvečer še Veselol Res so začeli kmalu prihajati,, peš in z.avtomobili.in okrog doma.. jé bilo zvečer, ko smo delo končali vse polno • osebnih . avtomobilov. ; planincev pa prav. gotovo, nad. 60. ■ Ko je končno prispel še njihov, predsednik, tov. Soba,, je v dvomih sprdševal, kaj sedaj, ko jim je za-branjeno kresovanje. Razložili smo mu naš namen, da . bomo kurili taborni ogenj mi, kajti na naši zemlji, ob svojem domu — Vrun-. čev dom smo zgradili mi' železarjr — in.po zaključku uradniškega .dela, nam tabornega ognja ne more nihče zabiranitt! Tov. Šoba je bil navdušen nád.to odločitvijo. V mraku je res' zažarel ogenj. Predsednik■ Šoba je ob njem spregovoril o letošnjem jubilejnem letu, o delu in borbi OF, ZK in “SZDL. ter današnji ureditvi. Zaradi pomanjkanja, prostora, naj citi-. 'ram-le.nekaj, utrinköv'iz njegovega izvajanja-: ... i ./»V. letošnje leto, ko praznujemo 40-letnico. ustanovitve ... kongresa komunistične, partije Slovenije, 40-letnico prihoda tov. Tita na če-. lo'komunistične partije,Jugoslavije in.85-letniC.o njegovega rojstva, se, vključujemo tudi. mi z dahašr .njim zborom, da skromno, a vem dar'iskreno, proslavimo; te zgodo-' ..vinske dneve. . OF je pod idejnim, vodstvom ko-', munistične partije in tovariša Tita ».svojim delovanjem v temelju spremenila življenjsko,pot našega : naroda. Bila. je sposobna s politlčr mirni silami drugih narodov In: narodnosti Jugoslavije izbojevati nacionalno in izvirno, pot socialne oš- - vobodttve«. • In ob zaključku je dejal: ¿Ko' ,ob prazniku OF razmišljamo o prihodnosti. nas bodri dejstvo, da je-" med. nami nenehno prisotna mo-go ona in enotna volja vseh ljudi Jugoslavije, da se ravnamo, dela-. mo in živimo tako,.da bo jutrišnji, danlše-lepši. Pri tem ,pa mora biti , vselej.očitna. tudi naša. pripravi je** ' noEt,cbrandti vsak.pedenj naše domovine!« ., Slovesnemu govoru so sledile še ' recitacije,.-pionirjev-planlnceV,., na-, kar je zaorlla naša pesem,, partizanska pesem .v..že temno noč. Ko . je ogenj pričel dogorevati, ’'smo se pomaknili .v. d:om.Njihov -kombi, je od metod pripeljal, pija-. čp in zakusko, predsednik je nekje iztaknil -staro' harmoniko in. vese-'lo slavje se je nadaljevalo v poz-’ no noč. S svojim obiskom nas je počastil končno - še -predsednik bied-društvenega odbora' planinskih društev občine Celje, - tov. Gradiš- j nik. 'Izrazil je zadovoljstvo nad tem, da je nočni zbor planincev PTT, kljub oviram . vseno dobro uspel*. - ¡V medsebojni izmenjavi misli se je rodila ideja, naj bi Vrunčev , domv bodoče p omenil za. politič* ne'organizacije občine Če-lje tisto, 'kar predstavlja obsavskim revir-■ jem Čebinovo.. . Med našimi- planinci‘ in člani - planinskega društva PTT Cel je je dogovorjeno, da v bodoče sodeluj e--mo na vseh prihodnjih praznovanjih in prireditvah planincev na Vrunčevem domu. Ob takem razpoloženju in obljubah se mi je utrnila misel, da morda--pa le šoj prepovedanega kresa zasije’ prek štorskega plota, da morda' pa. le-ieši mračno situacijo. . .zapuščenega Vrunčevega doma in njegove okolice. Za zaključek samo to: TOVARIŠI PLANINCI,'KI STE 26. 4/1977 IZPRIČALI SVOJO ENOTNOST IN ZAVEST — HVALA 1 vaš tajnik pLANlNsKSp0TEH S KRANJC AM NA NAJVIŠJI VRH ATLASA -TOUBKAL Če smo vseskozi leteli proti jugozahodu, smo od Casablance naprej Obrnili naravnost proti jugu. Pod nami se_ j.e v daljavi razkril Visoki A't3aš. Za opazovanje ni bilo več..časa, kajti bližali smo se končnemu, cilju — Marakešu. Po obveznem pripasanju na .sedež smo mehko pristali na pisti,. ki je nekoliko krajša od običajnih letalskih stez. Takoj po izstopu smo se prepričali, da tudi tu ne zaostajajo za napredkom tehnike, kajti vodometi pred poslopjem letališča, z marmorjem obložene stene, veliki tepihi po avlah in udobni usnjeni 'fotelji so nam Zbrisali-vsak'dvom o.njihovi ža-i. ostaloati. Carinske in ostale formalnosti so potekale domala hitreje kot: pri nas. Medtem ko srno se vsi okrepčali z jedačo in pijačo, nakupih razglednice,; spominke, zamenjali valuto,. si dodobra ogledalidetališče, pa nas je , čakalo neprijetno presenečenje, avtobusa, ki bi nas naj popeljal 50 km proti jugu do. vasi Asni,, ki er . naj bi v ¡hotelu Toulbkal do-, bili prenočišče, ni in ni bilo. V pričakovanju avtobusa smo tako na .•Marakeškem. letališču prebili skoraj polne 3 ure. Ker nam je bdaisateohca povsem nova, nas to niti ni dosti vznemirjalo. ©pažoivaM'.¡s®E>s;naš;a dva vodja tovariša Hebleca;f|§n Hudoberiiika, kako sta; z veliko spretnostjo barantala s- posredniki našega avtobusnega. prevoza. Da avtobusa tar ko dolgo ni bilo, tje bil vzrok , v tem, ker bi morali prileteti v Mavi rakeš-vsaT piolMaire prej; Vsaj «tako -so nam zatrjevali iti- -posredniki; ker je avtobus, ki bi moral odpeljati nas, PiSlipeltial v-neki dr.ugi -! kraj. Končno smo tudi avtobus dočakali. S, pomočjo „plačanih- nosačev srno 'naložite na- strehoavtobusa čez 90;,ixahr;btei"kpv, prav toliko pa se nas je stapalo v avtobus. 'Začela se je vožnja dolga okrog 50-km prbti .jugu.. Radovedno: smo si ogledovali iz avtobusa revno Ma-rakeško . pokrajino. Vseskozi, ob cesti' smd opazovali nekakšen vod-.ni kanal, kije služil ljudem, živini in namakanju rastlin.. Ta kanal, -je bil edini -skrbno negovan, vse ostalo, pa je dajaio.videz zanemarjenosti. Brav tako .tudi cesta, po kateri smo se; .vozite .hi hUa dosti . boljša eri makadama, pa čeprav je bila asfaltirana. -Ker ima Marakeš 700 m, vas Asni pa. .1200 m nadmorske Višine, smo se počasi in vztrajno dvigali. .Prvi del poti srno se vozaili predvsan po rarmi riškem predelu med nasadi oljk, drugi del poti pa po precej drzno speljani cesti; itr ji mi biilo konca ovinkov in prepadov. Toda vse to našega šoferja; pa čeprav jo že bil precej, v letih,, ni nič motilo. Ce je . le lahko, je mečno pritiskal na plin, tako, da nas je tiste, ki smo stali, na ovinkih krepko premetavalo. Poskus;! sem . iz avtobusa snemati, pa mi ni. 'kaj dosti uspevalo. Tako omo po enii uri burne vožnje srečno prispeli v vas Asni; pred hote! Toubkal. Ker smo se že kar nekako navadili na z blatom phane;hiše, nas -je 'hotel Toubkai zelo presenetil. Bil: je izredno raz-. košen. Tudi v sobah, kjer- smo spali, ,je bilo urejeno Sin .udobno, Ker smo v hotelu samo spali, smo si; morali ¡kuhati sami V' sobah na piinsHh. goriltiiiklihl' Kot;'zanimivost moram povedati, da je bila Soba. opremljena z vsemi potreb-nimi inventar j i. kot so .topla voda, umivalnik, centralna kurjava, želo velika omara ... Po ‘bbiiilnem . .oiniepčllu, srno se; Štorcvčani in 4 Cinikamarji odpravili na ogled okolice Asnija. Pred hotelom pa se je med tem časom že zbralo nekaj domačinov, ki so-nam 'prodajali-razne ročne izdelke. Najprej sip. bule. cene vi-šoke, ko pa so spoznali, da nismo kaj prida kupci, so začeli cene zbijati. Takojso nas spremljala vso našo pst iz hotela’; proti skupini, hiš, kamor-smo se-namenili. Izredno ¡ljubki so bili otroci, ki so pro&ilii. za’bombone In čoikotado. Skoraj vsi pa 'sorzahtevail plačilo da rsmib ji‘h lahko-’iMmali in-sli-•Icdh. Nato' smo sklenili da krene:-mo preko reke .Asrni. na drugq; stran proti drugi skupini hiš. Tani smo*-srečate 3; i&taike, ’ki so bile ná pol gole in vse v .’nekakšnih izpuščajih!: Našemu Tomotu-Cinkar-nerju šo se tako zasmihle, da. jim je podaril svoj.anorak; -2e smo se napotili nazaj proti hotelu, ko nas je .ustavil ob'EesiMsstaice j-ši- domačin in nas pollsraitkem.’kramljanju povabil v svoj dom na čaj. Sedeli smo v nekakšni dnevni sobi. brez pohištva. Postreženi smo bili z- metfeim čajem, sedeli pa smo na-preprogi na tleh. Po prijetnem kramljanju' (roke s.o mas že pošteno bOlele). -smo se -še »za spomin slikali- skupaj. Mračilo se je že. •ko - smo se' , faončnonapotili proti našemu hotelu. Seveda smo s-seb0j --piG>vdbite tudi 'našega, gostitelja lin'mu podarili vsak nekaj iz nahrbtnika. Po večerji nam je naš vodja . Kerlec pojasnil, da krenemo -zjutraj' ob 6. uri proti našemu izhodiščnemu kraju Imililu. Zjutraj' je bil še mrak, ko so prvi planinci že stali piréd.“hotelom z ogromnimi nahrbtniki in pogledovali proti bližnjim vrhovom, ki so so iz minute v minuto bolj zarisovali na obzorju. Proti pričakovanju je bil; prevoz (foni kombi) pripravljen točno ob 6. uri zjutraj. V obi-; čajni kombi se nas je strpalo 40 planincev z nahrbtniki, Pot Asni— Imilil, ki je dolga'približno 14 km, smo prevozili v pičlih 25 minutah. Prava sreča je bila, da je bil kombi zaprtega tipa, kajti vozili smo se po nekakšnem kanjonu, pol-nem ovinkov in jam. Sam kraj Imilil leži. južno od Asnija na vi-gini 1.734 mv Ob -izstopu iz kombija smo takoj .’začutili mrzel gorski zrak. Okoli nas pa se je razprostiral visoki venec tritisočakov in še, več. Šele tedaj smo. poza j trfco-vali in začeli pripravljati' nahrbtnike • za sam vzpion. Prihajati pa sb pričeili tudi prvi gonjači mul i n; oslov, ki so nam nosili nahrbtnike skoraj 3.000 m visoko. Ko ;so bili že vsi nahrbtniki naloženi, - stalo sei tudi mi postavili v nekakšen gosji, red in krenil .prvič peš v strmino proti bližnjim vrhovom, ki so bili obsijani od sonca in so dajali ‘Videz,-kot da so iz zlata. Vsi smo se spraševali, kje točno . naj bi ■ bil vrh Visokega Atlasa 4.165 m visok Toubkal. Povprašal aem vodiča Herleca mlajšega, kje je sam vrh. da bi ga lahko posnel na trak od daleč. Le ta mi. je od gbvpril, da bo minilo še nekaj časa dn preteklo še nekaj znoja, preden ga bomo lahko Videli. Prihodnjič nadaljevanje. SIVKA Tone D el o s a m o h p r m fo © rgan o v KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD LIVARN 6. seja, 23. februarja 1977 1. Potrdili so sklepe .prejšnje seje in sezsezntailfez’ njihovo realizacijo. . 2. Komisija je odobrila opravljanje pogodbenega dela za mesec februar za naslednje sodelavce: Ivana aPlanka; Ivana. Vengu-sta, Antona Hrastnika, Franca Goleča, Antona Vodiška,, Alojza Škoferneta, Blaža Planico, Nexipa Zeiče, Franca (Vfheka, Eraned Klinarja in Franca Šusterja. 3. Komisija je ¿ktenila,: da. bo pritožbo ’Nikolič Petra obravnavala na itašlednji seja, 4. Komisija je odobrila izstavitev odločbe; .odvidneva saposBtare za tov. Šket Franca in izstavitev odločbe za črtanje odbitkov od 1. 1; 1977 za ten». 'Cvikl Antona. .5. Komisija j.e na osnovi odločbe potrdila prenehanje lastnosti delavca v združenem delu za tov. Jakupi Velibija. S, Komisija . j.e na osnovi odločbe ipotrdile prenehanje'lastnosti delavca v združenem delu za tov. Plevnik Dragomirja. 7.: Komisija za MRZD tozd livarn predlaga kadrovski štežbi in pravni službi, da se obvezno udteležujejo vseh sej komisije., da-podajajo obrazložitve ■ na razna vprašanja in da poročajo o realizaciji sklepov, predvsem je to pomembno pri obravnavanju kršitev delovnih dolžnosti. ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV 10. seja, dne 1. marca 1977 1. Pregledali so sklepe prejšnje seje, jih: potrdili in se sezna-.nili »z njihovo realizacijo. Pregledali so tudaizapišnik in sklepe 7. seje in v izvezi s sklepom glede prerangiranja';:;sknpm®wodij, ‘v TOZD gradbeno, komunalno, stanovanjsko’ gospodarstvo ponovno .glasovali ter ’potrdilkj-sMep, kot je, bil prvotno sprejet. , 2. Odbor je: -sprejel sklep, .da naj vvbodaee tov. Olga .Mastnak podaja, na &ejah iporočilo o realizaciji. sklepov. 3. ’Odbor je ¡obravnaval poročilo o zastoju obdelovalnega stroja SPK-63 za MO na naslednji seji. Obenem- zadolžuje vodstvo tozda, vzdrževanje in transport, da do te . seje pripravi poročilo v,-vzrokih zastoja toga stroja., 4. Odbor je obravnaval obračun . .stimulativnih .dodatkov za december "1976 in ga potrdil 'kot je bil predložen, samo brez predloga za mehansko obdelavo (MO). 5. Odbor se je seznanil s pregledom izplačanih osebnih dohodkov za mesec januar 1977. .6. Pritožba delavcev obratne ambulante se da nazaj v obravnavi komisiji: .za-uskladitev r.an-gipiih odnosov Komisija. ,pa naj odboju .poda,.temelijte .obrazložitve,, da- bo. odbor lahko sklepal. . Tudi v bodoče.naj komisija za uskladitev,, rangirmh odnosov v odboru pošilja .temeljite obrazložitve. j 7. Odbor je preložil razpravo o rangiranju za novo delovna mesto v EOS »organizator obračuna stroškov«, dokler komisija za u- skladitev. rangov . ne . pripravi predlog za tehtno obravnavanje na odboru za dohodek. '8.' Odbor j:e-preloži razpravo o rangiranju za nova delovna mesta v nabavnem oddelku komercialnega sektorja za zasedbo delovnega mesta prevzemnik, Za delovno mesto referent II in za delovno mesto šifrer, dokler komisija za .uskladitev rangov ne pripravi predloga, da bo odbor lahko sklepal. 9. Odbor je potrdil konkretizacijo sindikalne liste za leto/1977. j 10. Odbor je sprejel sklep, da že ¡v letu 1977 izplača, ne glede na višino ¡ohrač.unamih . osebnihs dohodkov za polni delovni čas in normalni delovni -učinek (brez u-pošteKanja nadur, staža, .akordov in dodatkov za poseben delovni čaš),; mesečni osebni dohodek v višini ¡najmanj- 2.436 din. V kolikor delavec nima polnega delovnega časa, še. na j, nižji osebni dohodek ustrezno zniža. Določilo © naj nižjem osebnem, dohodku se uporablja od 1. 1. 1977 dalje. 11. Odbor je sprejel sklep, da se od 1. 1. 1977 dalje črtajo vsi’ odbitki na manjkajočo, izobrazbo. Odbitki zaradi maBjikaijoče prakse -(2;P/(j za -vsako leto mapjkajDČe praks,e)'. .ostanejo.;. Prav tako o-stanejo začetni rangi za delavce, ki ..so končali določeno stopnjo šole in rangi za administrativne delavce, ki so v razponu. 12. Odbor je sprejel sklep, da strokovni team za stimulativno nagrajevanje prouči predlog kriterijev za stimulativno nagrajevanje za obrat transport. B&pisigjte in oblikujte s mami maše glasilo \ $ 4 KADROVSKE VESTI V aprilu so bile v naše organizaciji združenega dela naslednje kadrovske - spremembe: NASE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA Vodišek. Drago, NK delavec, Lorger Samo, NK delavec, oba iz komunale; Deželak Franc, NK delavec, Bukovšek Milan, NK delavec, Stjepanovič Ljubo, NK delavec, Gradič Martin, NK delavec, vsi iz Valjarne II; .Tlojnko Mihael, PK’ varilec CO2, Rajh Edvard, NK delavec, ..Jager Viktor, KV-Tivar.--. Kvar Miran, KV mehanik, Host>-nik Vincenc, NK delavec, Zelič Mladen, SS strojnik, Pelko Jožef, NK delavec, Vodeb Mihael, NK delavec, Kovačič Martin, KV mehanik železniških vozil,- Mlinarič' Franc, NK delavec, Krajnčan Marjan, NK delaVec, vsi iz tovarne traktorjev; Grofom Janez, PK strugar, Vrečko Marjan, KV strojni ključavničar, Bincelj Anton, KV strojni ključavničar, Hribernik Rafael, KV klepar, Ivan Zef, KV strugar, Pasarič Irena, NS .administrator, vsi iz mehanične delavnice; Maček Stanislav, NK dela-: več iz MO valjev; Drofenik Egon, KV strojni ključavničar, Pajaziti Romadan, NK delavec iz valjarne I; Enzgeta An to, NK delavec, Ga-vranovič Drago, NK delavec, Ber-kovič Muhamed, NK delavec, oba iz livarne I; Kunšek Zvonko, NK delavec, Šibac Miran, KV strojni ključavničar, iž vzdrževanja transportnih naprav; Pavlovič Dragan, NK delavec, Zeka Nuhi, NK delavec, Stanislav Željko, NK deč lavec, Blatnik Stanislav, NK delavec, Terčič Vinko, NK delavec, Vrban Nikola, NK delavec, Kam-pič Drago, NK delavec, Čurkovič Ačim, NK delavec. Zečiri Ramash, NK delavec, Cavšečič Fehim. NK delavec, Jevtič Marko, NK delavec, vsi iz livarne; Mernik Karolina, NK delavka iž- nadzorne službe; Kovač Jovan, NK delavec, Kovačič Marjan, NK delavec, Pečnik Bartol, NK delavec, vsi iz jeklovleka; Suhal Frančiška, NŠ administrator iz komerciale; Butina Mile, NK delavec, Grajžl Stanislav, NK delavec, oba iz elektro-' plavža. m ZAPUSTIM DELOVNO ^ 3. ORGANIZICIJO ,,T m Jazbec Viktor, NK delavec, Hu-kič Mujo, PK voznik viličarja, Jashari Behram, NK delavec in Veselinovič Milorad, NK delavec, vsi iz" valjarne I, Stiplovščk Franc, KV mehanik iz tovarne ■traktorjev, . Sporazumno s podjetjem je odšel iz naše DO: . Mehmedagič Šefik, KV obratni elektrikar iz elektroobrata. Naši upokojenci čoki Ivan, rojen 6. 7. 1921, stanujoč Štore. V Železarni Štore se je zaposlil 1948. leta v valjarni kot dvigalec predproge in je delal neprekinjeno v valjarni vse do upokojitve; , pred upokojitvijo je delal kot valjar Redno je bil upokojen 1. 4. 19.77, Ulaga Ludvik, rojen 30. 7. 1923, stanujoč Titov trg 8, Celje, zaposlen je bil v Železarni- Štore od: leta 1939 pa do 1947, nato se je ponovno zaposlil v našem podjetju 1949. leta v valjarni kot zankar in, je delal V. valjarni vse do upokojitve, ' pred upokojitvijo je delal kot valjar I. Redno je bil upokojen 3Q; 4. 1977. Želimo jima, da bi še mnogo let uživala zasluženo upokojitev! RAZPIS ŠTIPENDIJ ‘ Delovna organizacija Železarna Štore razpisuje za po- trebe svojih TOZD in OSS za šolsko leto 1977-78 naslednje štipendije: VISOKE ŠOLE — dipl. ing. metalurgije 2 štipendiji — dipl. ing. strojništva (tehnolog) 1 štipendija — dipl. ing. strojništva (energetik) 1 štipendija — dipl. ekonomist 2 štipendiji — dipl. pravnik Z štipendiji — dipl. politolog 1 štipendija — dipl, ing. elektrotehnike — (šibki tok) - 2 štipendiji — visoka šola za telesno kulturo — rekreacija 1 štipendija. VIŠJE ŠOLE — ekonomist 2 štipendiji — ing. strojništva (energetik) 1 štipendija SREDNJE ŠOLE — metalurški tehnik 5 štipendij — strojni tehnik 4 štipendije — ekonomski tehnik 4 štipendije — kemijski tehnik 2 štipendiji — administrativni tehnik 2 štipendiji — elektro tehnik — jaki tok 1 štipendija — varilski tehnik 1 štipendija — gradbeni tehnik 1 štipendija — elektro tehnik — šibki tok 2 štipendiji POKLICNE ŠOLE — strojni ključavničar 20 štipendij — strugar 15 štipendij — rezkalec 5 štipendij — orodjar 2 štipendiji — livar-kalupar 30 štipendij — vodovodni inštalater 5 štipendij — obratni elektrikar 5 štipendij — elektromehanik 2 štipendiji — ptt mehanik 1 štipendija — modelni mizar 5 štipendij Višina kadrovskih štipendij je skladna z družbenim do- govorom 0 štipendiranju v SRS ter Samoupravnim spora- zumom 0 štipendiranju v občini Celje. Kandidati naj vložijo prošnje za vpis (obrazec 1,20), prošnje za štipendijo (obrazec 1,65 DZS), zadnje šolsko spri- čevalo, rojstni list, potrdilo 0 premoženjskem stanju in zdravniško spričevalo do 10. junija 1977.. Kandidati za poklice strojni ključavničar, strugar, rez- kaleč, orodjar in livar-kaluper naj zahtevane dokumente , dostavijo v tajništvo ŠKIMC — Štore, za ostale poklice pa v kadrovski sektor Železarne Štore. ZAHVALA Ob boleči praznini, ki naju je obdala ob smrti najinega ljubljenega sina MLADENA se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste nama izrekali sožalje. Razumeva in ceniva tudi vse neizrečene besede, ki sva jih slutila pri svojih in Mladenovih prijateljih, znancih in delovnih; tovariših, ko ste množično spremljali našega Mladena na njegovi zadnji poti. V neizmerni žalosti sva ginjena nad gomilo vencev in cvetja, s katerim ste zasipali Mladenov grob. Za naju nepozabni s,o trenutki, ko ste se Mladenovi bivši sošolci, športni in delovni tovariši ter drugi prijatelji in znanci poslavljali od njega ob krsti in odprtem grobu. Veliko nama pomenijo besede, 's katerimi ste orisali Mladenov lik in njegovo priljubljenost med vami. V najtežjih trenutkih najinega življenja sva spoznala, da Mladena ne bomo pogrešali le v ožjem družinskem krogu, temveč, da je bil Mladen član velike družine, kjer bo njegov spomin še dolgo živel. Vsem, ki ste prispevali, da je bilo slovo od Mladena veličastno, zlasti pa vodstvu Krajevne, konference SZDL Štore, TVD Partizan Štore in Sindikalni organizaciji Železarne Štore se najtopleje zahvaljujeva. ~ Silva in Franci Zelič s sorodniki ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in starega očeta KOKLIC JURIJA upokojenca iz livarne sc zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi Zadnji poti, darovali cvetje in vence. Posebna zahvala sodelavcem iz livarne, govorniku za poslovilne besede in godbi na pihala. Žalujoča žena in sin z družino ter ostalo sorodstvo UVAJANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU PRILOGA ŠTORSKEGA ŽELEZARJA MODEL UREJANJA MEDSEBOJNIH RAZMERIJ V ZDRUŽENEM DELU Celotno področje medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu je obravnavano v IV. poglavju zakona o združenem delu, ki je razdeljen na 5 oddelkov: 1, Splošne določbe 2, Sklenitev delovnega razmerja , 3, Določanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev. v delovnem razmerju 4, Odgovornosti ža delovne obveznosti 5, Prenehanje delovnega razmerja Sistematika je v odnosu na sedaj veljavni zakon nekoliko spremenjena, kar je posledica dejstva, da je celotno področje združenega dela urejeno v enem zakonu, medtem ko je bilo sedaj urejeno v večih zakonih, pa tudi zatOy ker bo zakon dopolnjen še z republiškimi zakoni, ki bodo precizirali nekatere določbe v skladu z razmerami v posameznih republikah , in pokrajinah. Sklenitev delovnega razmerja Zopet-se uporablja izraz delovno razmerje, ki pa dobi v novem .položaju delavca v združenem delu novo vsebino. Z delovnim razmerjem delavcev v združenem delu so po tem Zakonu mišljena med* sebojna razmerja delavcev v temeljni organizaciji združenega .dela oziroma v delovni skupnosti in ne neka razmerja! med delavcem in delovno organizacijo, - ki, bi postavljala delavca v podrejeni položaj prpti delodaj alcu. Dosedanja ureditev,'ko delavci medsebojna razmerja urejajo ¡'s. samoupravnim sporazumom ,p medsebojnih razmerjih v-združenem delu j‘e> spremenjena. Po zakonu o združenem delu določijo delavci ’temelje 'za »reditev medsebojnih' razmerij v TO s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v TO, ki ga sprejmejo z referendumom in Odločajo o njem še s posebno pismeno izjavo, Sprejeta načela nato še precizirajo z drugim samoupravnim splošnim aktom; s katerim so dolžni urediti: pogoje, ki jih mora delavec Izpolnjevati za določena dela, trajanje in razporeditev, delovnega časa, razloge za prenehanje delovnega razmerja, osnove in merila za. vrednotenje dela in deliteV sred-• štev za osebne dohodke, obveznosti pri delu in odgovornost 'zaradi /kršitve delovnih. obveznosti, obveznosti ¡glede splošne ljudsk^ obrambe in družbene samozaščite, varstvo delavcev pri delU ipd. Šteje se, da je delavec sklenil delovno razmerje, ko je dal pismeno izjavo, da so mu znani samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TO, statut TO in samoupravni Splošni akti, ki urejajo delovno razmerje, pravice, obveznosti in od- govornosti, ¡Novost pri sklepanju delovnega razmerja je tudi v tem, da lahko pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas, če v TO ni pogojev za razporeditev na ustrezna dela po končani pripravniški dobi, Podaljšuje še tudi rok, do katerega se mora javiti delavec, ki pride iz JLA in sicer od 15 na 30 dni. Odgovornosti Zakon o združenem delu tudi v. mnogo Večji meri kot sedaj veljavna zakona poudarja dolžnosti delavca in vprašanje odgovornosti delavca za izpolnjevanje delovnih, obveznosti: Kot pomembno . novost uvaja odgovornost. vodstvenih kadrov, za katere lahko delavci odločijo, da jim, preneha delovno razmerje, če sfe ugotovi, da je zaradi ¡njihovega neodgovornega odnosa do tlela zašla TO v ekonomske težave. Zakon določa sestavo disciplinske komisije, ki bo skupna za vse TO in mora imeti določeno število članov (ne Več kot četrtino) izven TO (določi jih zbor združenega dela Skupščine: občine na predlog sindikata). Zakon opozarja na nekatere hujše kršitve delovnih obveznosti in 'določa sankcije za kršitev delovnih obveznosti ter pri tem uVaja kot novost denarno kazen,- Denarna kazen se, sme. izreči le za hujše kršitve delovnih obveznosti npr.:., za malomarno,: neredno ali nepravočasno izvrševanje nalog, zaradi česar je ogrožena varnost ljudi ali materialna, dobrina Večje Vrednosti; povzročanje pretepa ali nereda v TO; kršitev poslovnih, vojaških ali drugih tajnosti, opustitev ukrepov za varstvo delavca,¡pri delu; zloraba položaja ali prekoračitev pooblastil ipd. Zakon vnaša ¡tudi nekaj novosti, glede odškodnine, ki jo mora plačati delavec, ki je škodo povzročil. V zvezi s postopkom ¡pred disciplinsko komisijo se z ozirom na varstvo pravic delavčev precizirajo in povečujejo pristojnosti sindikata. Na zahtevo delavca ga lahko sindikat zastopa pri uveljavljanju nje* gove pravice. Preden ‘se o delavčevi zahtevi odloči, je pristojni organ v TO dolžan 'Zahtevati; mnenje ¡Sindikata. Sindikat lahko tudi sodeluje v postopku pred pristojnim organom v,TO. Prenehanje delovnega razmerja Zakon za razliko od dosedanje ureditve glede prenehanja delovnega razmerja delavca združuje‘vse oblike prenehanja na enem mestu. Novost pri, prenehanju delovnega razmerja je v zvezi s pripravniki, ki sklenejo delovno razmerje za določen čas in pa v zveži z že omenjenim neodgo- vornim odnosom vodstvenih in vodilnih delavcev. Prenehanje delovnega razmerja se izreče tudi zaradi petih zaporednih neopravičenih izostankov. To je nekaj bistvenih značilnosti in novosti, ki jih prinaša zakon o združenem delu v zvezi z medsebojnimi delovnimi razmerji delavcev v združenem delu. MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU člen Delavci v TO s tem sporazumom neposredno in enakopravno urejajo in uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnih razmerij. Na podlagi osnov, ki so določene v tem sporazumu, delavci sprejmejo enega ali več samoupravnih aktov, s katerimi podrobneje urejajo skupne pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega' razmerja in iz skupnega dela z družbenimi sredstvi. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA IN RAZPOREDITEV DELAVCA Člen . Delovno razmerje z delavci v TO lahko sklene svobodno, enakopravno in pod enakimi pogoji vsak delavec, ki izpolnjuje splošne in posebne pogoje za opravljanje določenih nalog, določene v splošnem aktu o sistemizaciji delovnih mest ter pod pogoji in na način, kot to določa splošni samoupravni akt o delovnih razmerjih v TO. Člen Vsako izpraznjeno ali na novo odprto delovno mesto, za katero se delavci v TO odločijo, da ga zasedejo, mora TO objaviti tako, kot je to določeno v zakonu in določiti pogoje, ki jih mora delavec izpolnjevati za opravljanje dela oziroma nalog, za katere bo sklenil delovno razmerje. Člen Nihče ne more začeti delati v TO preden ne sklene delovnega razmerja. Šteje sé, da je delavec sklenil delovno razmerje, ko je dal pismeno izjavo, da je seznanjen s; samoupravnim sporazumom o združevanju déla delavcev v TO, s statutom ter drugimi splošnimi samoupravnimi akti, ki urejajo njegove pravice, obveznosti in odgovornosti. Člen Delovno razmerje sklene delavec praviloma za nedoločen čas. Izjemoma lahko delavci v TO določijo s samoupravnim splošnim aktom, s ka- terim se ureja delovno razmerje dela, oziroma naloge in primere, ko delavec sklene delovno razmerje za določen čas. Člen Delavec v TO ima pravico in dolžnost, da opravlja dela oziroma naloge na delovnem mestu, za katero je sklenil delovno razmerje. S samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih delavcev v TO določijo delavci primere in pogoje, kdaj se lahko posameznega delavca premesti na druga dela oziroma še ga zadolži za druge naloge v TO, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in drugim zmožnostim. S samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih delavcev v TO, določijo delavci tudi primere in pogoje, v katerih je lahko delavec z njegovo privolitvijo razporejen začasno ali trajno na druga dela oziroma naloge, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba. Člen Delavci v ,TO s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo določijo primere in pogoje, v katerih je mogoče razporediti delavca na ustrezne naloge oziroma dela v drugi TO, ko njegovo delo v TO, v kateri dela, ni več potrebno, ker je TO zašla v ekonomske težave ali pa je prišlo do ukinitve del oziroma nalog, ki jih je delavec opravljal, zaradi tehnoloških in drugih izboljšav. DELOVNI ČAS, ODMOR, POČITEK IN DOPUST člen Delovni čas' delavcev v TO praviloma ne sme: biti daljši od 42 ur na teden. Delavci v TO določijo, s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih delovni čas in njegovo razporeditev tako, da zagotovijo čim popolnejše in racionalnejše izkoriščanje delovnih sredstev, čim višjo produktivnost ter usklajenost, dela z delavci v drugih TO. Člen Delavec, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen ali določen čas ima pod pogoji, določenimi s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih delavcev v TO pravico do rednega letnega dopusta. S samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih delavcev v TO se določi dolžina trajanja letnega dopusta po enotnih kriterijih za vse delavce v TO. Člen Delavci v TO določijo s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih delavcev, primere in pogoje, v katerih ima posamezni delavec pravico do plačane in neplačane odsotnosti z dela. VARSTVO DELAVCEV IN POSEBNO VARSTVO ŽENA, MLADINE IN INVALIDOV VARSTVO DELAVCEV Člen SfeŠSfiŠ '■ • Delavci v TO imajo pravico in dolžnost, da v delovnem procesu ustvarijo takšne pogoje, ki jim zagotavljajo zdravstveno-tehnično varstvo ter .da spoštujejo predpisane ukrepe in normative glede delovnih prostorov, delovnih sredstev, naprav ter sredstev za osebno varstvo pri delu, kakor tudi zagotoviti si varstvo 'pred drugimi škodljivimi vplivi za njihovo zdravstveno in delovno zmožnost. Člen ■ Če delavcu grozi neposredna nevarnost za življenje, ker. niso bili storjeni vsi ukrepi za varstvo pri delu, ima pravico odkloniti delo ter zahtevati, da še nevarnost v čim krajšem času odpravi. V samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih se doioči organ, ki je dolžan storiti vse ukrepe, .da se odstrani neposredna'nevarnost za življenje, ali čim bolj zmanjšajo tisti vplivi, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ali delovno zmožnost vsakega posameznega delavca. Pri tem mora Upoštevati vse pravice o varstvu človeka in okolja, člen -v-i"" . Do odstranitve neposredne nevarnosti ža življenje se delavca lahko razporedi ria drugo delovno mesto, vendar morajo dela in naloge na tem delovnem mestu ustrezati njegovi strokovni izobrazbi in drugim zmožnostim. POSEBNO VARSTVO ŽENA, MLADINE IN INVALIDOV Člen Delavci v TO morajo s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjihv TO ter v skladu z zakonskimi predpisi določiti dola in naloge na katerih se oprav-1 j a j o težka fizična dela in druga dela, ki, lahko škodljivo vplivajo ha zdravje in življenje žena, glede na njihove psihofizične sposobnosti, urediti varstvo žena v zvezi z nočnim delom, porodniški dopust ter urediti varstvo materinstva. . - Člen Delavci v TO s samoupravnim splošnim aktom o delovnih -razmerj ih v TO uredijo pravice mladoletnih delavcev , glede razporejanja na nekatera delovna mesta, delovnega časa, dopusta, nočnega déla in varstva pri delu. Člen, Delavci v TO, pri katerih-nastopi invalidnost imajo pravico delati na'svojem ali drugem ustreznem delovnem mestu, če more glede na preostalo delovno zmožnost brez poklicne rehabilitacije ali z rehabilitacijo delati na item delovnem mestu. Člen Delavci v TO v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih predvidijo dela oziroma naloge na katerih imajo prednost pri sklenitvi delovnega razmerja delavci invalidi. ODGOVORNOST ZA DELOVNE OBVEZNOSTI člen * Delavci v TO so vzajemno in osebno odgovorni za vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti v delovnem razmerju. Za nespoštovanje odločitev, sprejetih v TO, za kršitve delovnih obveznosti in za druge kršitve delovne discipline, če jih stori po svoji krivdi, odgovarja delavec disciplinsko in -materialno. Člen. V samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih delavci v TO določijo kršitve delovnih obveznosti, disciplinske ukrepe, ki se lahko izrečejo zoper posameznega kršitelja, primere v katerih se delavec zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti oziroma drugih kršitev delovne discipline izreče denarna kazen ali ukrep prenehanja delovnega razmerja. Člen Za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti ali drugih kršitev delovne discipline, za ugotavljanje odgovornosti in izrekanje ukrepov izvolijo delavci disciplinsko komisijo (varianta: več TO ima lahko skupno disciplinsko komisijo) V skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij v DO ter v skladu S samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih delavcev v TO. Člen Postopek začne komisija na zahtevo delavskega sveta TO, vodje TO, organa samoupravne delavske kontrole, družbenega pravobranilca Samoupravljanja ali sindikata ali organa družbenopolitične skupnosti. Člen Delavcu mora biti vročena zahteva za postopek pred disciplinsko komisijo. Delavcu mora biti omogočeno, da je pred disciplinsko, komisijo zaslišan in da se lahko .brani. 0 postopku, ki ga vodi disciplinska komisija, je treba obvestiti sindikalno organizacijo. 5 Natančnejše določbe o postopku pred disciplinsko komisijo vsebuje samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih v TO. člen Zoper odločbo disciplinske komisije lahko delavec ugovarja pri delavskem svetu TO. Delavski svet TO lahko odločbo disciplinske komisije potrdi, spremeni ali razveljavi. Zoper odločbo delavskega sveta lahko delavec sproži postopek pred sodiščem združenega dela. Člen , Delavec, ki povzroči pri delu Oziroma v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti škodo TO, jo mora povrniti. člen S samoupravnim splošnim aktom, š katerim se ureja delovno razmerje v TO, se lahko določi za škodo, ki so jo povzročili delavci, pavšalna odškodnina, če natančnega zneska ni mogoče ugotoviti ali pa bi njegovo ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške. Člen . ■ . ■ ... S samoupravnim splošnim 'aktom o delovnih razmerjih v TO se določijo dejanja, za katera se odškodnina odmerja v pavšalnem znesku, določi se organ, ki začne postopek. i Okoliščine, v katerih je škoda nastala, koliko znaša in kdo jo je povzročil, se ugotovi .v; TO. Če delavec ne povrne škode, sproži TO odškodninski postopek pred sodiščem združenega dela. člen Če délavée utrpi škodo pri' delu ali v zvezi z njim, ima pravico zahtevati od TO odškodnino po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti. Če mu TO ne povrne škode v določenem roku, ima pravico zahtevati odškodnino pri sodišču združenega dela. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA Člen Delavcu preneha delovno razmerje v TO: 1. če pismeno izjavi, da ne želi več delati v TO in prekinja delovno razmerje; 2. Če se s pooblaščenim organom sporazume, da mu preneha delovno razmerje v TO; 3. če noče delati na delovnem mestu, ki mu je ponujeno dn ustreza njegovi stro- kovni izobrazbi in drugim zmožnostim ali če se noče dokvalificirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela, če je postalo njegovo delo v TO nepotrebno; 4. če je pri sklenitvi delovnega razmerja zamolčal ali podal neresnične podatke in so podatki bistveni za opravljanje dela oziroma nalog, za katere je sklenil /delovno razmerje; 5. če ne izpolnjuje svojih obveznosti pri delu in s tem huje krši delovne obveznosti,.' Pripravniku; ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas; preneha delovno razmerje v TO, če po preteku pripravniške dobe ne napravi strokovnega izpita. S samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih delavcev v TO; se- določi koliko časa sme in mora delavec ostati na delu v primerih 1. in 3. točke tega člena. Člen Delavcu preneha delovno razmerje tudi v primerih, ki jih določa zakon. Člen .... ... , S samoupravnim splošnim aktom, S katerim se ureja delovno razmerje, lahko delavci odločijo, da preneha delo posameznim delavcem, če je zaradi njihovega neodgovornega odnosa TO zašla v ekonomske težave in zaradi tega dalo nekaterih delavcev ni več potrebno. Postopek za ugotovitve odgovornosti delavca iz prvega odstavka tega člena določa Samoupravni splošni akt. člen S samoupravnim sporazumom o združitvi temeljnih organizacij v DO se delavci TO dogovorijo z delavci-’ dbugih TO pod kakšnimi pogoji preneha delovno razmerje v TO, zaradi prehoda v drugo TO. člen če delavec ni zmožen opravljati- del oziroma nalog, ki so mu Zaupane- ali trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo, mu lahko' preneha delovno razmerje, če noče opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njegovi delovni zmožnosti. , . , . aSfe Dejstva iz prvega odstavka tega člena , ugotovi komisija, ki jo imenuje delavski svet izmed delavcev, ki morajo imeti najmanj tisto strokovno izobrazbo, ikot jo ima delavec, čigar zmožnost se ugotavlja. člen v , . pjBujSc ut - v misinn Delavec v TO more biti oziroma je lahko začasno odstranjen z dela v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon. Člen - | |l , , Pod pogoji in na način, ki jih določata zakon in samoupravni splošni akt, s ka- terim se ureja delovno razmerje, lahko preneha delavcu delovno razmerje, če se je začel postopek za prenehanje njegove TO oziroma za prenehanje-©O, v katere sestavi je njegova TO in ni možnosti, da bi v skladu z zakonom o združenem delu nadaljeval delo v drugi TO. Člen Sklep, da mu je prenehalo delovno razmerje v TO in razlogi za tak sklep morajo biti delavcu Vročeni v pismeni obliki s poukom ,p pravici do ugovora. VARSTVO PRAVIC DELAVCEV Člen . .. Delavec v TO ima v skladu z zakonom pravico zahtevati varstvo svojih samoupravnih pravic, e člen - Zahtevo za varstvo pravic mora'Vloži ti delavec pri organu, ki ga določa .statut TO (pri delavskem 'svetu TO), v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev’svoje pravice, oziroma od dneva ko mu jejbila vročena odločba, s katero je bila kršena njegova pravica. • Člen . Pristojni organ v TO mora odločiti o zahtevi delavca v 30 dneh od dneva, ko je bila vložena- . i Če je dosežen pismeni sporazum, ima ta sporazum moč-izvršilnega naslova. Delavec ima pravico biti navzoč, ko se obravnava njegova zahteva. Ž Preden odloči o delavčevi zahtevi je pristojni organ v TO (delavski svet TO) dolžan zahtevati mnenje sindikata. • Sindikat lahko na zahtevo delavca ali z njegovo privolitvijo zastopa delavca pri uveljavljanju njegove pravice. Sindikat lahko sodeluje v postopku pred pristojnim organom TO. Člen Če delavec ni zadovoljen z odločitvijo, ali če pristojni organ v TO v roku določenim z zakonom ne odloči o delavčevi zahtevi, ima delavec V nadaljnjih 30 .dneh pravico zahtevati Varstvo pri sodišču združenega dela. Varstva pri sodišču pa ne more zahtevati delavec, ki se ni najprej obrnil na pristojni , organ v TO, razen če uveljavlja denarno terjatev. člen ; Pravnomočno, sodno odločbo, izdano' v postopku za varstvo pravic/mora. poslovodni organ ali pooblaščeni delavec v TO izvršiti v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena. . 'v Če poslovodni organ ali pooblaščeni delavec v TO ne izvrši sodne odločbe v roku, zagreši s tem hujšo kršitev delovne ■ obveznosti. Člen Glede varstva pravic udeležencev, ki so se prijavili na oglas oziroma razpis, se uporabljajo v primeru, če je bil prekršen postopek za izbiro prijavljenih kandidatov, določbe tega zakona, ki sc nanašajo na varstvo pravic delavcev. DOHODKOVNI ODNOSI - OSNOVA ZA SAMOUPRAVNO URESNIČEVANJE ORGANIZIRANOSTI ZDRUŽENEGA DELA Že v zakonu o združenem delu so družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu uvrščeni .takoj za temeljnimi določbami-ter jim je tako -dano osrednje mesto. Sledi jam samoupravno organiziranje, uresničevanje samoupravnih pravic delavcev in ostala poglavja kot osnova za samoupravno organiziranje. V javni razpravi o predlogu uveljavljanja dohodkovnih odnosov naj bi izoblikovali .stališča in predloge, da (bi; dosegli kar najboljšo medsebojno povezanost v proizvodnem in poslovnem procesu. V predlogu so obravnavane teme:;: dohodek, oblike pridobivanja dohodka, razporejanje in delitev dohodka ter odgovor- nost TOZD za obveznosti. Za oblikovanje samoupravno pogojenih dohodkovnih odnosov pa moramo poznati vsebinsko opredelitev dohodka tor s to opredelitvijo povezanih družbenih odnosov. Dohodek pojmujemo koit družbenoekonomski) kategorijo, torej izraža samoupravne socialistične družbenoekonomske odnose méd delavci in dohodkom. Dohodek v združenem delu se nam kaže kot rezultat dela v združenem delu organiziranih posameznikov, ki tudi kot Ustvarjalci dohodka lahko le organizirano odločajo 7 o delitvi dohodka in razporejanju čistega dohodka, je torej sad skupnih interesov in rizikov, povezanih v skupno ostvarje-nem prihodku. Temeljne organizacije so torej povezane v celotnem reprodukcijskem procesu od proizvodnje surovin, predelave, finali-zacije do prodaje poslovnih učinkov končnim .porabnikom. Prav zaradi širše povezanosti interesov, moramo kategoriji skupnega prihodka posvetiti kar največ pozornosti med TOZD v proizvodnji storitvenih dejavnosti in dejavnostih, ki se ukvarjajo s prometom blaga. Tu so predvsem mišljena naslednja opravila: analiza stanja povezanosti, merila za delitev skupnega prihodka in rizi-ka, 'dogovorjene cene, normativi porabe, mehanizem spremljanja posameznih meril 'ipd. Nadaljnjo obliko udeležbe v skupno doseženem dohodku predstavlja združevanje sredstev ene ali več TOZD z drugimi temeljnimi organizacijami. Skladno z zakonom ter sporazumno z dogovorjenimi merili jim pripada delež v dohodku, kot vračilo združenih sredstev in nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi. Pri razporejanju in delitvi dohodka so v predlogu dane osnove opredelitve iglede materialne vsebine posameznih postavk (kot npr. materialni stroški, amortizacija, čisti dohodek), kako se do teh postavk pride, kakšni so temeljni nameni njihove uporabe in kdo o njih odloča. Dohodek, ki je pridobljen v TOZD, služi za dva temeljna namena, ki izhajata iz družbenega značaja dohodka. Del je namenjen zagotavljanju skupnih in splošnih pogojev dela m razvoju družbe na podlagi svobodne menjave dela. Drugi del — čisti dohodek — pa se razporeja za pokritje življenjskih potreb (osebni dohodek, skupna poraba) ter za razvoj temeljne organizacije — razširjena reprodukcija in rezerve. V podanem predlogu- »dohodkovni odnosi«, so strnjena tista prizadevanja, v katerih naj (bi čimbolj obrazložili pojem dohodka tako z vidikov ustvarjanja, pridobivanja, ¡delitve in razporejanja kot spodbudo za boljše delo tako v proizvodnem procesu, načrtovanju, gospodarnosti in za uresničevanje razvojnih ciljev. Takšno pojmovanje dohodkovnih odnosov zahteva ustrezno samoupravno organiziranost in 'spodbudni sistem nagrajevanja. Od dobrih rešitev pri uveljavljanju zakona o združenem delu pa lahko pričakujemo boljše učinke v tehnologiji, kakovosti izdelkov, razvoja novih izdelkov, zniževanje vseh stroškov in takšnih razvojnih rešitvah, ki bodo v interesu vseh temeljnih organizacij in delovne organizacije. ODNOSI PRI PRIDOBIVANJU DOHODKA 1. Družbenoekonomska vsebina dohodka Dohodek je del celotnega proizvoda družbe, ki ga delavci v TOZD pridobivajo v denairni obliki kot družbeno priznanje za rezultate svojega in celotnega družbenega dela. Velikost ustvarjene vrednosti je odvisna od družbeno potrebnega dela, to je od njegove povprečne produktivnosti. Delavci v TOZD pridobivajo dohodek odvisno od produktivnosti živega dela in, uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot s svojim in družbenim minulim delom (člen 45 ZZD). 2. Ustavno pravni in družbenopolitični proces urejanja družbenoekonomskih odnosov med TOZD Ustavno pravna načela o enakopravnem družbenoekonomskem položaju vseh delovnih ljudi, katerega osnova je njihovo delo z družbenimi sredstvi in dohodek, ustvarjen na podlagi njihovega živega in minulega dela, združenega z delom drugih delavcev v TOZD, je mogoče ugotoviti le na ta način, da delavci v TOZD medsebojno enakopravno sodelujejo ter združujejo svoje delo in sredstva. Takšen družbenoekonomski položaj delovnih ljudi pa je možno ugotoviti le v primeru, če se med TOZD, ki so neposredno povezane v procesu proizvodnje, upoštevajo odnosi, v katerih bo v skupno ustvarjenem prihodku, ki se realizira s prodajo končnega proizvoda na trg, enakopravno — glede na svoj prispevek z živim delom in gospodarjenje z družbenimi sredstvi (minulim delom) udeležena vsaka TOZD, ki je .sodelovala pili proizvodnji omenjenega proizvoda. S tem bodo odpravljeni pojavi, da so si delavci v nekaterih TOZD zaradi neodvis-, nhsti od tegaj kar, se dogaja na trgu (storitveni TOZD) ali zaradi trenutnih odnosov na trgu, zaradi sistemskih ukrepov ali monopolnega položaja prisvajale delo in dohodek drugih. Skladen razvoj je mogoče zagotoviti le na ta način, da bodo vise TOZD med seboj sodelovale v proizvodnji, se sporazumevale o skupnem razvoju, skupni poslovni politiki in riziku. TOZD, ki so v proizvodnem procesu soodvisne (proizvod, štor. TOZD) morajo skupaj in sporazumno določati programe razvoja, zagotavljati skladno razširitev materialne podlage, 'skrbeti za povečanje produktivnosti dela, skupno .politiko in skupen nastop na domačem in tujem tržišču itd. Enakopravna udeležba v iskupno ustvarjenem prihodku nii edini namen novih odnosov, njihov namen je tudi takšno enakopravno, skupno in dolgoročno sodelovanje,, ki bo ob povečanju produktivnosti dela in kar najnižjdh stroških zagotavljalo trajne osnove za razvoj in doseganje čim večjega skupnega dohodka in s item tudi dohodka vseh TOZD. 3. Osnove za pridobivanje dohodka Delavci pridobivajo dohodek TOZD iz celotnega prihodka, M ga ustvarijo: — s prodajo proizvodov in storitev na domačem in zunanjem trgu oziroma v okviru organizacije združenega idela; z udeležbo pri ¡skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev; f — s svobodno menjavo dela; . — ' s kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo ali na kakšni drugi podlagi, določeni z zakonom ali samoupravnim sporazumom oz. s pogodbo v skladu z zakonom. TOZD, ki neposredno daje v promet svoje proizvode in -storitve, pridobiva dohodek iz celotnega prihodka po veljavnih cenah na trgu. Pridobivanje dohodka na osnovi združevanja sredstev ¡se ureja ,š -samoupravnim sporazumom v skladu Z 81. členom ZZD. Delavci v delovni skupnosti pridobivajo dohodek iz -skupaj ustvarjenega celotnega prihodka na osnovi svobodne menjave dela na podlagi samoupravno dogovorjenega povračila za opravljanje dejavnosti oz. za opravljanje storitev. Vsak sektor izdela program dela -in ga ovrednoti. Pri ovrednotenju programa dela upošteva vse -stroške, OD delavcev sektorja in sredstva za skupno porabo. Tako oblikovani planirani prihodek sektorja se razdeli na T-OZD po kriteriju aktivnosti za posamezno TOZD. Aktivnost je določena z nalogami, ki jih posamezni sektor opravlja za posamezno TOZD. Pridobivanje dohodka na drugih osnovah: s kompenzacijo, premijo, regresom, vrnitvijo davka in drugih davščin, dotacijo in drugih z zakonom predpisanih osnovah. 4. Pridobivanje -prihodka posamezne TOZD in razporejanje skupno ustvarjenega prihodka 4.1 Osnovna načela pri pridobivanju prihodka -Prihodek, ustvarjen s prodajo prdizvo-dov dn storitev, ki je rezultat skupnega dela delavcev v dveh ali več TOZD, še razporeja med te TOZD po takšnih osnovah in merilih, ki zagotavljajo večanje produktivnosti dela in racionalno gospodarjenje s -sredstvi družbene reprodukcije. 4.2 Osnove za pridobivanje deleža pri skupaj ustvarjenem -prihodku Delež pri skupaj ustvarjenem prihodku uveljavljajo delavci v TOZD, ki združujejo delo in sredstva glede na to, koliko so s svojim živim in minulim -delom k njemu prispevali. Z letnim planom ¡se določi na osnovi planske proizvodnje ¡in planskih prodajnih cen prihodek. Razporejanje prihodka med udeleženci vezane proizvodnje se vrši na osnovi normativno potrebnega živega dela in normativno potrebnih poslovnih sredstev, ki -so določena s standardi potroškov, ter -dogovorjene akumulacije. Osnove za razporeditev planskega prihodka so: — količina (standardna) potrebnega dela, izvršena v urah za- določeno ¡fazo proizvodnje oz. storitev, pomnoženo s samoupravno dogovorjeno višino OD na uro; — normativno potrebna povprečna poslovna sredstva za določeno fazo proizvoda oz. -storitev; — dogovorjena akumulacija, ki mora hiti ustvarjena na nivoju TOZD s tem, da posamezni nosilec oz. storitev prinašajo različno akumulacijo. Opredeljena je- z akumulativnostjo panoge in predstavlja dogovorjeni odstotek od povprečno angažiranih poslovnih sredstev. Obveza, ida se -dogovorjena akumulacija mora ustvariti, 'sili udeleženke proizvodnega procesa k racionalnemu -gospodarjenju tako z živim -kot minulim -delom v tem smislu, da je -to akumulacijo treba ustvariti na račun -stroškov pri cenah, ki jih trg priznava. Izračun osnov za posamezne TOZD Količina potrebnega dela X dogovorjeni OD na uro: - neposrednih proizvajalcev; > -sr posrednih proizvajalcev (vodstvo TOZD in DS-SS).. Povprečna poslovna sredstva (angažirano minulo delo) — normativna potrošnja osnovnih -surovin in reprodukcijskega materiala; — normativno potrošnjo energije, kurjave in -razsvetljave; normativne stroške vzdrževanja in čiščenja naprav; — normativne stroške pomožnega (raznega) materiala in drobnega' inventarja; ostali materialni -stroški; — Stroški amortizacije osnovnih sredstev; ."— stroški obresti in zavarovalnih premij ter -osta-le pogodbene obveznosti; — ‘sredstva, potrebna za pokrivanje skupne in splošne porabe; (zakonske obveznosti, samoupravni sporazumi); — sredstva, potrebna za obvezen rezervni ¡sklad; — samoupravno dogovorjeni -sklad skupne porabe; — samoupravno dogovorjena akumulacija. Dejanski skupni prihodek, ki je rezultat tekočih dogodkov v poslovanju, -se razporeja na TOZD, ki -so sodelovale pri proizvodnji vezanega proizvoda (tudi storitveni TOZD in DSSS) tako, da z ozirom na večji ali manjši dejanski skupni prihodek, ustvarjen na trgu, izračunamo korekcijski izvodnji in dobimo njihov korigirani pri-faktor, s katerim korigiramo normativne hodek; ki je odvisen od prihodka, ustvar-prihodke vsake udeleženke v vezani pro- j enega na trgu. Planski skupni prihodek . , ---------1------ ■ . ‘ .--=. korekcijski taktor ' Dejanski skupni prihodek Da bi tako razporejeni prihodek • razporedili tudi v odvisnosti od vloženega živega in minulega dela posameznih udeleženk, uvajamo v sistem razporeditve stimulacijski količnik. - Dejanska poraba sredstev ih živega dela je lahko večja ali manjša od -normativno določene s planom. Posamezna TOŽD lahko v določenem obdobju v svoji fazi proizvodnje vezanega proizVoda (isto velja za storitve TOZD in DSSS) dela bolj produktivno, torej za isto vrednost proizvodnje poralbi manjšo količino živega dela, oziroma je z racionalnim gospodarjenjem z družbenimi sredstvi isto vrednost proiz; vodnje ustvarila z manjšimi .poslovnimi sredstvi od normativno predvidenih s planom. Za svoje gospodarno obnašanje' mora takšna TOZD ¡iz skupnega prihodka, u-stvarj enega na trgu, dobiti ustrezno večji delež. Tega pridobi na osnovi stimulacijskega količnika, s katerim korigiramo že korigirani dejanski prihodek posamezne udeleženke. Količnik stimulacije izračunamo tako, da,primerjamo dejansko vloženo živo in minulo delo z normativnim živim in minulim delom, potrebnim za doseženi korigirani prihodek vseh TOZD in DSSS. ■ - • D K D P X OD/uro + DPPS ;'§7 NKPDk X OD/uro +t NPPSk~ Ks = stimulativni količnik DKPD = dejanska količina potrebnega dela OD/uro = samoupravno dogovorjeni OD na uro DPPS = dejansko porabi jena poslovna sredstva NKPDk = ustrezno korigirane : planske količine potrebnega dela z ozirom na korigirani prihodek NPPSk ,A= ustrezno-‘korigirana‘potrebna poslovna sredstva z ozirom na korigirani prihodek Dejanski prihodek posamezne TOZD in DSSS, ustvarjen s prodi j o proizvodov in storitev, ki so rezultat skupnega dela delavcev dveh ali več TOZD, izračunamo tako, da ugotovimo kdliko dejanski skupni prihodek, ustvarjen s prodajo končnega proizvoda oz. storitve na trgu, odstopa od planiranega skupnega prihodka za končni proizvod oziroma storitev. Z ugotovljenim količnikom korigiramo planirani prihodek Vsake TOZD oz. DSSS, ki so .sodelovale v vezanem proizvodnem procesu. Dobimo korigirane ¡planirane prihodke z ozirom na doseženo ceno končnega izidelka na trgu. Tako korigirane prihodke posameznih udeleženk korigiramo še, z ozirom na dejansko vloženo živo in minulo delo v posameznih TOZD oz. DSSS, s stimulativnim količnikom. Tako- izračunani prihodek predstavlja dejanski ¡prihodek, . vsake TOZD in ¡DSSS, ki 'so združili svoje delo in sredstva za proizvodnjo končnega vezanega proizvoda. V modelu so prikazane osnove pridobivanja prihodka in predlog razporejanja skupnega prihodka, kot eden izmed elementov samoupravnega sporazuma, ki bo_ urejal, medselbojna razmerja, med posameznimi TOZD in DSSS, ki združujejo delo in sredstva v ismislu 68. člena ZZD. PREDLOG DELITVE POSLOVNEGA SKLADA IN PRINCIPI PRIDOBIVANJA DOHODKA NA OSNOVI ZDRUŽEVANJA SREDSTEV I. Delitev .sredstev in virov ob ustanavljanju TOZD Uspešen Start in‘ ridd&ljnje poslovanje poedine temeljne organizacije združenega dela zavisi od ¡realne delitve .sredstev, pravic in obveznosti.. Za delitev ¡poslovnega sklada se predlaga: a) I. varianta:' Za osnovna ¡sredstva po minimalnem delu. Za obratna sredstva po stvarnem stanju obratnih sredstev v ak- I tivi II. variahta: 'Celdtert ¡poslovni sklad se deli po minulem delu b) , tuji viri -7- Krediti ¿a osnovna sredstva, ostalla tuja vlaganja so razdeljena po stvarnem koriščenju, naložb v aktivi Delitev ise vrši s stanjem 31. 12. 1975 — to je pred ¡revalorizacijo. c) Rezultat revalorizacije aktivnih naložb, to pomeni znesek, za kolikor se vrednost osnovnih ¡sredstev v posameznem letu poveča zaradi, revalorizacije,, ki se izvaja letno z zakonom in s sporazumom,¡se deli: 50 % direktno na TOZD, ki koristi osnovna ¡sredstva; 50 % po 'minulem' delu. Delitev je ista po obeh variantah. 10 II. Združevanje in nalaganje sredstev ima. namen prispevati k hitrejšemu in skladnejšemu razvoju vseh TOZD v DO. Izvaja se prek PFS (posebne, finančne službe) v DO. Kot združena sredstva v investicijske naložbe se štejejo: 1. sredstva, ki jih TOZD združujejo iz dohodka TOZD za ostale TOZD v DO; 2. sredstva, ki jih TOZD s posredovanjem PFS najemajo iz zunanjih virov; 3. sredstva, ki jih TOZD združujejo po posebnih dogovorih. Koliko sredstev združujejo posamezne TOZD Se določi sporazumno na podlagi interesov za uresničitev razvojnih ciljev v, gospodarskem načrtu. V letnem gospodarskem načrtu se tudi določi, koliko združijo posamezne TOZD v tekočem letu skladno s 27. členom samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta SŽ za obdobje 1976—1980. III. Vračanje sredstev Za vsako naložbo iž tako združenih sredstev se med TOZD in PFS sklene poseben ¡sporazum, :ki.zajema: ,, a) višino Združenih sredstev; b) rok vračila; i c) revalorizacijo sorazmerno š tem, koliko se v. TOZD,: ki .sredstva koristi skladno ¡s Sporazumom naložbe,' vkatere so bila. sredstva naložena; ’ . ,d) udeležbo v dohodku, ki je bil ustvarjen z nalaganjem združenih sredstev. Vsa sredstva, pridobljena iz zunanjih virov, se prek PFS nalagajo v TOZD, vendar pod enakimi pogoji. .. Pogoji pri pridobivanju zunanjih varov , so 'različni,¡/vendar,, se, dajejo koristnikom pod enakimi pogoji., , -,. Samoupravni sporazum bo .opredelil še ostala' določila medsebojnih; razmerij pri ustvarjanju skupnega, dohodka, na .osnovi združevanj a sredstev . v smislu -81.. člena Obrazložitev sheme IV RAZPOREDITEV DEJANSKEGA SKUPNEGA PRIHODKA 1. Izračun korekcijskega faktorja K Dejanski skupni prihodek ^ _ ' končnega proizvoda Planski skupni prihodek končnega proizvoda , 2. Korekcijski faktor služi za popravek planskega (prihodka vsake udeleženke v proizvodnem, procesu vezanega končnega' proizvoda. Lahko’ je večji ali manjši od 1, odvisno ,od -tega, ali; je 'dejanski skupni prihodek večji ali manjši od planiranega skupnega prihodka. 3. Popravek korigiranega prihodka udeleženk proizvodnega, procesa s stimulativnim .količnikom. Izračun stimulativnega količnika Ks g ^ DKPD X OD/uro t- DPPS * NKPDk X OD/uro.-i- NPPSk ,DKPD = dejanska količina-potrebnega dela OD/uro = samoupravno dogovorjeni OD na uro. DFPS = dejansko porabljena poslovna sredstva NiKPDk = ustrezno korigirana planska količina potrebnega dela z ozirom na korigirani prihodek NPPSk. '= ustrezno korigirana potrebna poslovna sredstva z ozirom na korigirani prihodek • ■ :.! Ks služi za popravek korigiranega pri-; hodka z ozirom na dejansko vloženo živo' m minulo .delo posameznihudeleženk pro-’ izvodnega. jproGesa. UVELJAVLJANJE DOLOČIL ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU NA PODROČJU ORGANIZIRANJA OZD Komisija je v dosedanjem delu v smislu določil ZZD pripravila predlog nove samoupravne organiziranosti TOZD, DSSS in OZD. V isimislu tretjega dela ZZD, predvsem 320. člena o pravicah in dolžnostih delavcev pri organiziranju združenega dela, je upoštevala sedanje pogoje kot tudi prihodnje organizacijske možnosti. V prvem krogu razprave so bili podani samo trije dopolnitveni predlogi. Pričakujemo, da bo predstoječa javna razprava dala številne nove, ki jih bo komisija v fazi oblikovánja dokončnega predloga obravnavala. Ob upoštevanju vseh tréh osnovnih pogojev 320. člena, komisija meni, da je potrebno v javni razpravi izhajati iz stališča, da bo nova organiziranost učinkovitejša, upoštevajoč pri tem dohodkovne odnose, ki jih v smislu zakona tudi uveljavljamo. Kot temeljno vodilo pri organiziranju novih TOZD je upoštevati dohodek in največjo možnost poslovanja: skupnega dela. TOZD se v prvi vrsti organizirajo ha principu delovne celote, da je rezultat skupnega dela možno samostojno izraziti kot vrednost v DO in na trgu ter, da v tej delovni celoti delavci lahko uresničujejo svoje družbene ekonomske in samoupravne pravice. Notranja organiziranost TOZD mora upoštevati uspešno ekonomsko delovanje in lastno racionalno organiziranost. V skladu z zakonom je pravilno, da' TOZD livarne, MO, proizvodnja 114. panoge in ViT ne morejo ostati v sedanji obliki. V nadaljnjem podajamo novo zamisel organiziranja naše DO, kot tudi argumente, ki so nas privedli do teh zaključkov. Predlog še ne vsebuje mikroorganizacijske strukture, ker bo ta predmet dejavnosti v naslednjih fazah. 1. Sedanji TOZD 117. panoge naj bi se po predlogu komisije organizacijsko spremenili in s tem približali zadanim določilom zakona o združenem delu. Izhodišče je neovrgljiva ugotovitev, da se lahko proizvodi samo enkratno potrdijo na tržišču in seveda osrednja težnja po racionalizaciji in povečani ekonomski učinkovitosti prihodnjih temeljnih organizacij združenega dela. Iz priloženega organigrama je razvidno, da komisija predlaga razdelitev sedanjega TOZD II (livarne) in TOZD III (MO) in združitev v dve strukturno drugačni TOZD: proizvodnja litine in proizvodnja valjev, ker meni, da bi bili s tem doseženi optimalni tehnološko-organizacij-ski celoti, ki bi ustrezali tudi bistveno spremenjenim dohodkovnim odnosom. V nasprotnem primeru še odpira kompleks 12 problemov' vezanih na opredelitev TOZD MO kot storitvene TOZD. Vendar to ni najbolj odločujoče. Gre za zadovoljitev težnje po skladnem in povsem sistematičnem načrtovanju in izvajanju proizvodnih programov, ki bodo vsestransko zadovoljevali tržišče. Ce hočemo doseči racionalnejše dohodkovno uspešnejše poslovanje, moramo vgraditi v obstoječi Sistem medsebojnih odnosov elemente, ki bodo omogočali povečanje poslovne agresivnosti (ali konkurenčnosti) navzven tudi z zmanjšanjem trošenja energije dn časa za pogosto manj potrebno notranje usklajevanje, zaradi panožno orientiranih subjektivnih Stališč, Bistvo uveljavljanja novih odnosov, ki pogojujejo tudi spremembe samoupravne organiziranosti, je združevanje vseh proizvodnih sil v take oblike, ki bodo zagotavljale vsestransko gospodarnejšo proizvodnjo. To je vodilo tudi skupino pri oblikovanju predlagane organiziranosti sedanje TOZD livarn in TOZD MO. 2. Spremembe so predlagane tudi V sedanji TOZD proizvodnja 114, panoge, V duhu člena 320 zakona o združenem delu predlaga skupina, da se sedanja TOZD razdeli na štiri nove, kot je narisano v organizacijski shemi. Predlog načelno utemeljuje ista organizacija kot pri TOZD livarn in MO. Seveda se tu srečujemo ž nekaterimi posebnostmi. Prva med temi j p jdklovlek, ki ima vše pogoje za osamosvojitev, vendar velja tudi zpnj ugotovitev, da bo v spremenjenih dohodkovnih odnosih verjetno morala prevzeti vlogo storitvene TOZD. Mod ostalimi predlaganimi TOŽD znotraj 114. panoge je sprožila veliko polemike predlagana TOZD jeklarna I in valjarna I, ker predvidevamo ustavitev proizvodnje SM jekla. Navzlic temu je skupina ostala pri danem predlogu, ker meni, da obstajajo možnosti racionalne dopolnitve sicer predlagane organiziranosti, ko bo namera o ustavitvi te’ proizvodnje dejansko izvedena, Vse druge pretehtane variante rešitve,1 ki sicer niso mogle biti utemeljene s številnimi podatki, so bile martj sprejemljive v tej situaciji. ■ Elektroplavž ima vse pogoje, da se organizira kot samostojna TOZD. Ob tem je seveda že sedaj povsem jasno, da bo potrebno — kot v nekaterih drugih TOZD — delovni team strokovno okrepiti in najti smiselno obliko organiziranja pripravljalne funkcije. , 3. Na. vseh dosedanjih razgovorih o predlagani samoupravni organiziranosti je bila posvečena posebna pozornost pripravam dela. Kljub temu pa je v to utemeljitev predlagane tozdovske organiziranosti nismo vpletali, ker je pri reševanju celo- kupne problematike nujna postopnost. Razen itega je ibilo ¡na vseh sestankih izraženo mnenje, da jeftreba komipleksni priprav: Jjalni funkciji v vseh proizvodnih TOZD dati nove dimenzije in zagotoviti pogoje, ki jih bodo omogočali primerno kvalitetnejše in učinkovitejše delovanje. Te od-/nose pa bo treba vzpostaviti dogovorno z bodočimi TOZD. Omeniti velja, da so se na dosedanjih razgovorih že oblikovali predlogi možnih sodobnih konceptov organiziranja pripravljalne funkcije v pogojih dopolnjene samoupravne organiziranosti in uveljavljenih dohodkovnih. odnosov. 4. Tovarna traktorjev je še vedno v fazi konstituiranja, dopolnjevanja notranje organizacije in dokajšnje naslonje-nosti na inozemskega licenčnega partnerja. Komisija predlaga, da se zaenkrat v celoti organizira kot TOZD, kasneje pa se lahko še. vedno pod enakimi pogoji razdeli na več temeljnih organizacij (obdelava, montaža, servis ipd.), 5. Že pred lati smo se zedinili za sistem centralnega vzdrževanja. Pri 'tem naš je vodila misel, da je pogoj za nenehno in kvalitetno obratovalno stanje sredstev primemo organizirana vzdrževalna dejavnost, ki bo lahko funkcionalno in ekonomsko obstajala kot samostojna celota, Tudi pri sedanjem razmišljanju je (bila prisotna ita misel, zato vzdrževalna dejavnost kot talka ne doživlja sprememb v smislu decentralizacije temveč sev celo okrepi z merilno službo. K združitvi te službe z vzdrževanjem nas je spodbudilo dejstvo, da je velik del njene dejavnosti vzdrževalnega značaja. Sodelovanje med merilno službo in TOZD ViT'je že vseskozi navzoče, predvsem kadar gre za usklajevanje delovnih akcij, in načrtovanje tehnologije dela. Z ndvo organizacijsko obliko bo ta funkcionalna Vez tudi formalno uzakonjena, s čimer bodo odprte precej širše možnosti razvoja ¡te dejavnosti. Iz sedanje TOZD ViT izločamo 'transport, ki ima vse pogoje, da Se organizira kot samostojna temeljna organizacija. Dejstvo je, da ¡transport po svoji vsebini ni tako tesno vezan ha vzdrževalno dejavnost, da bi, to pogojevalo organiziranost v skupni organizacijski enoti, temveč ima toliko specifičnosti, da ga moremo tako s tehnološkega kot iz ekonomskega vidika obravnavati kot samostojno funkcijo. Komisija je mnenja, da bo z ozirom na sedanjo razvojno Stopnjo vsekakor treba razmisliti tudi o notranji organiziranosti te TOZD, z namenom zagotoviti trdnejše osnove za nadaljnji razvoj ter ekonomsko učinkovitost. Delavcem- v TOZD transport bodo tako odprte mnogo širše možnosti za oblikovanje samostojne razvojne politike in ekonomskih odnosov .ter s tem enakopravno vključevanje v celoten družbeni proces. 6. Med analizo dejavnosti energetike je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje ta obseg deda vše pogoje za formiranje v TOZD. Njen glavni smoter delovanja je kontinuirana preskrba vseh proizvodnih kapacitet z energijo, paro in plini, upoštevajoč pri tem ekonomičnost uporabe ter skrb za čisto okolje (ekologija). Iz sedanjega sestava te TOZD se izdvoji merilna služba, ki, j o po funkcionalnosti uvrščamo v vzdrževanje. Komisija je obravnavala tudi predlog o združitvi elektrodelavnice in merilne službe v enotno TOZD, ki je bil podan v prvem krogu razprave. Ob upoštevanju težav, ki nastopajo pri usklajevanju strojnih in elektro vzdrževalnih del, bi se s predlagano organizacijo ite občutno povečale. Nujno je torej, 'da sta ti dve stroki enotno vodeni, če se želimo izogniti nesoglasjem, izhajajočim iz različnih interesov. 7. Družbena prehrana in gostinstvo zadovoljujeta prvenstveno potrebe znotraj kolektiva, nudita pa tudi gostinske usluge ostalim občanom. Organsko ta dejavnost ni vezana na proizvodni proces, zato lahko obstaja kot samostojna ekonomska celota v okviru DO, kar je dosedanja praksa tudi potrdila. Komisija je mnenja, da takšna organiziranost v celoti ustreza določilom zakona in v tem pogledu ne predlaga nobenih sprememb. 8. Glede na dejstvo', da je stanovanjski fond v celoti premeščen v samoupravno stanovanjsko Skupnost in da stanovanjsko politiko izvajamo prek organov samoupravljanja, ta dejavnost ni več prisotna v tej TOZD. Komisija zato predlaga naziv TOZD gradbeno in komunalno gospodarstvo, kar tudi bolj resnično opredeljuje poslovni predmet te organizacijske enote. V vsem ostalem se strinja z njeno organiziranostjo. 9. 403. člen ZZD navaja, da delavci, ki opravljajo v delovni organizaciji določena strokovna dela, ki so skupnega pomena za opravljanje proizvodnih ali drugih glavnih dejavnosti, organizirajo temeljno organizacijo združenega dela. Ob upoštevanju tega člena in ostalih osnovnih pogojev ugotavljamo, da ima v sedanji fazi od obstoječih tovrstnih dejavnosti v železarni le kontrola kakovosti pogoje za takšno obliko organiziranosti. Dejavnosti, ki jih bo ta TOZD vršila so: — operativno izvajanje vseh kontrolnih postopkov '(vhodna, medfazna in končna kontrola ter kontrola delovnih sredstev); — statistična obdelava in analiza kontrolnih ¡rezultatov; — opravljanje kemijskih, mehanskih in metalografskih raziskav; '^ študij in uvajanje novih kontrolnih postopkov. Vsa dela, ki jih bo ta TOZD opravljala, se bodo smatrala kot storitve, katere prodaja ostalim TOZD po .kriterijih in cenah, ki bodo v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi DO. TOZD kontrola kakovosti bo itako funkcionalno in ekonomsko zaokrožena celota, katere delavci se v odnosu do ostalih TOZD in služb* enakopravno vključujejo v proces družbene reprodukcije. 10. V vseh dosedanjih razmišljanjih je prevladalo načelno stališče da delavci v DO Železarna Štore organiziramo eno samo DSSS. Zakon navaja, da delavci Vitakš-' ni obliki organizirajo, ádministrativno-strokovna in pomožna dela, ki so skupnega pomena za vse temeljne organizacije združenega dela. Kot takšna dela riašteva plansko-anali-tična, personalne zadeve, knjigovodstvo, evidenco, statistiko, pravne zadeve, splošne zadeve, varovanje objektov in ostala dela. V omenjeni obliki se organizirajo tudi določena strokovna dela skupnega pomena, ki ne. izpolnjujejo pogojev za organiziranje TOZD. V to skupino uvršča ZZD med drugim tudi projektiranje, inženiring in elektronsko obdelavo podatkov. Komisija je upoštevala igomja načela pri organiziranju naštetih dejavnosti, zlasti pa je analizirala Še strokovna dela, pri čemer ni našla argumentov, ki bi upravičevali organiziranje v TOZD, katerokoli od teh dejavnosti. V prvem krogu razprave je bil podan predlog v TOZD je primerno, «tei na tem nivoju imenujemo ta organ kot individualni poslovodni organ. Organ, ki koordinira delo poslovodnih organov TOZD v sestavi DO je poslovodni organ delovne organizacije, Tudiita je lah- ko individualni ali kolegijski. Glede , na kompleksnost problematike menimo, da je' za našo delovno organizacijo najpri-. memejši tričlanski kolegijski poslovodni oígan. Sestavljajo, ga .predsednik, pod-> predsednik. za tehnično-tehnološka vprašanja in podpredsednik za financ noko-nercialna vprašanja. Komisija je odločila, - da skrči službe, ki imajo status štabnih enot KPO na mi-/nimtim. Takšen položaj prepušča le tajni-' štvu, ki opravlja vse administrativne posle za potrebe tega. organa, nadalje'svetovalcem ¡ter referentu za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE ¡SISTEMA DELITVE OSEBNIH DOHODKOV PO DELU IN REZULTATIH DELA I. Uvod Osebni dohodki delavcev -so odvisni od zahtevnosti dala, od doseženih rezultatov dela na delovnem mestu, od prispevka, ki so ga s svojim tekočim.in minulim delom doprinesli k ustvarjenemu- dohodku temeljne 'Organizacije združenega dela ter od rasti dohodka in produktivnosti dela v delovni organizaciji združenega dela in v celotnem združenem delu. . S tem samoupravnim sporazumom so določena osnovna izhodišča za oblikovanje kriterijev osnov in meril za uresničitev načela nagrajevanja po delu in rezultatih dela,' Pri nadaljnji konkretizaciji načela nagrajevanja po delu se Obvezno upoštevajo vsi kriteriji-, osnove in'merila, ki jih določa ta sporazum.1 II. Ugotavljanje sredstev za osebne dohodke, Sredstva za osebne dohodke oblikujejo posamezne TOZD in DO odvisno od tekočega in minulega dela, 'ki so gu-prispevale k ustvarjenemu dohodku TOZD in DO ter od rasti dohodka m produktivnosti dela v delovni organizaciji Združenega dela in v celotnem družbenem delil. Usklajevanje rasti osebnih dohodkov z rastjo produktivnosti združenega dela poteka z vsakoletnimi' inštrumenti1 ekonomske politike (družbeni plan SR Slovenije, resolucija o družbenoekonomski politiki m razvoju; t itd.), ki jih- morajo temeljne-organizacije upoštevati pri določanju in uporabi meril ža razporej anje dohodka. Pri razporejanju dohodka upoštevajo TOZD in DO tudi določila samoupravnega sporazuma o razporejanju in delitvi do: hodka -v ¡črni in barvasti metalurgiji. ■ Osnove in merila za razporejanje ustvarjenega dohodka TOZD ,so dolbčene s -samoupravnim sporazumom o razporejanju in delitvi dohodka v TOZD, konkretizacija teh osnov'ih meril pa je predvidena z vsakoletnim gospodarskim načrtom. Predvsem mora biti določeno: kolikšna so planirana sredstva za OD, kolikšna je obvezna stimulacija, kako temeljne organi-zacijte. s planiranim 'dohodkom pokrivajo planirana Sredstva za osebne dohodke in minimalno akumulacijo. V kollikor temeljna organizacija ne doseže dovolj dohodka; da hi pokrila minimalno akumulacijo, in normalne Osebne dohodke po samoupravnem sporazumu za črno in barvasto metalurgijo, mora ustrezno . znižati predvidena sredstva za osebne dohodke, vendar ne več kot na 85 % normalnih osebnih dohodkov, obračunanih po samoupravnem sporazumu panoge. V kolikor temeljna organizacija ne doseže dovolj dohodka, da bi pokrila 85 % normalnih osebnih dohodkov, ji razliko za pokritje te višine normalnih osebnih dohodkov zagotovijo iz svojega dohodka druge temeljne organizacije v oblika posojila ali pokritja. Posojilo ali pokritje mora biti urejeno s. posebnim samoupravnim sporazumom ali pogodbo. Temeljne organizacije, ki dajejo posojilo ali pokrivajo razliko osebnih dohodkov, lahko odločijo, da bodo pokrile TOZD, ki ni ustvarila dovolj dohodka, več kot 85 % normalnih ■ osebnih dohodkov. V kolikor se že z gospodarskim načrtom ugotovi, da posamez na temeljna organizacija ne bo ustvarila dovolj dohodka ža pokritje' planiranih osebnih dohodkov, se že z gospodarskim; načrtom predvidi katere temeljne organizacije, do kakšne višine in pod. kakšnimi pogoji bodo priskrbele temeljni organizaciji, ki ne bo ustvarila, dovolj dohodka, razliko za izplačilo Osebnih dohodkov. 85'% normalnih osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu panoge je ob-enem tudi zajamčeni ¡osebni dohodek, ki ga temeljne organizacije v primeru objek-. tivnih težav zagotavljajo posamezni temeljni organizaciji v okviru DO. -■ V kolikor tudi druge temeljne organizacije ne dosežejo dovolj dohodka, da bi lahko pokrile zajamčenih 85 % normalnih Osebnih dohodkov, se obračuna in izplapa z zakonom predpisani' zajamčeni osebni dohodek, ki znaša, če ni drugače določeno, 45 % povprečnega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu. Med letom ugotovljena sredstva za 'osebne dohodke imajo značaj akontacije. Dokončni obračun se izvrši po Zaključnem 'računu. Eventualna pozitivna razlika med obračunanim in med letom 'izplačanimi dohodki lahko: — izplača po zaključnem računu, — prenese v naslednje leto, — uporabi v druge namene, ki so v skladu z zakonom. Negativna razlika se obvezno prenese v naslednje leto. III. Delitev ustvarjenih sredstev za osebne dohodke Kriteriji, osnove in merila za delitev ustvarjenih sredstev za osebne dohodke morajo biti določene taiko, da zagotavljajo odvisnost osebnih dohodkov delavcev od njihovega (prispevka k delu in rezultatom dela. Prispevek delavca k delu je odvisen od količine in kakovosti dela, upoštevajoč zlasti obseg in zahtevnost dela, kakovost doseženih rezultatov dela upoštevajoč pri delu dosežene prihranke, izrabo delovnega časa, odgovornost pri delu in pogoje, v katerih delavec dela. Pri delitvi sredstev za osebne dohodke upoštevamo poleg tekočega dela tudi prispevek delavca k minulemu delu, ki se kaže zlasti v upravljanju in gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije. Pri delitvi sredstev za osebne dohodke se poleg načela delitve po delu upošteva tudi načelo solidarnosti. Za ugotavljanje deleža v ustvarjenih sredstvih za osebne dohodke se poslužujemo naslednjih kriterijev: 1. Osebni dohodki po delu in rezultatih dela a) obračunska osnova kot merilo zahtevnosti delovnega mesta; b) kriteriji za ugotavljanje rezultatov dela na delovnem mestu: • —: kriteriji za neposredno merjenje rezultatov dela (individualne norme in akordi, skupinske norme in akordi, kvalitetna norma, normativ gospodarnosti dela), — kriteriji za posredno merjenje rezultatov dela (akumulacija, količina in kvaliteta proizvodnje, stroški in prihranki itd.), — kriteriji za ocenjevanje uspešnosti dela (količina, kvaliteta in gospodarnost dela); c) kriteriji za ugotavljanje uspešnosti dela TOZD in DO (akumulacija, produktivnost itd.). 2. Nadomestila osebnih dohodkov — za letni dopust, — za iziredni plačan dopust, — za praznik, — za bolezni do 30 dni, — nadomestila za ostale plačane odsotnosti, — nadomestilo za bolezni nad 30 dni, — nadomestila za čas odsotnosti", ki jih refiundirajo državni organi. 3. Dodatki za poseben delovni čas in pogoje dela — dodatki za nočno delo, — dodatki za delo na nedeljo, — dodatki za delo na praznik, — dodatki za nadurno delo, — dodatki za deljen delovni čas, . V- dodatki za izredno otežkopena dela, ki občasno nastopajo. 4. Kriteriji za ugotavljanje deleža osebnega dohodka iz minulega dela — dodatki za delovne izkušnje. 5. Ostali kriteriji — razlike za borce NOB, — razlike do minimalnega osebnega dohodka po sindikalni listi, — nagrade, — izplačila po pogodbah o delu. Opredelitev posameznih 'kriterijev, osnov in meril za ugotavljanje in delitev sredstev za osebne dohodke: a) Obračunska osnova Obračunska osnova kot tehnični pripomoček za Obračun osebnega dohodka je izražena v din/h. Določena je po enotnih kriterijih na osnovi kategorizacije delovnih mest. Obračunsko osnovo za vsako leto posebej določi pristojni samoupravni organ. Njena višina je odvisna od višine planiranih osebnih dohodkov. Obračunska osnova skupaj z nadomestili osebnih dohodkov ne sme presegati 70% planiranih osebnih dohodkov. Z obračunsko osnovo je izražena relativna vrednost ali »teža«, ki jih imajo opravila na posameznem delovnem mestu. Kolikšen bo osebni dohodek delavca, ki zaseda konkretno delovno mesto, je odvisno od uspešnosti dela delavca ter od uspeha dela temeljne organizacije. Obračunska osnova kot izraz zahtevnosti delovnega mesta sama po sebi ne daje nobene pravice do osebnega dohodka, je predvsem tehnični pripomoček pri izračunu pripadajočega deleža v ustvarjenih sredstvih za osebne dohodke. Pri konkretnem obračunu osebnega dohodka se obračunska osnova korigira glede na doseženi rezultat dela na delovnem mestu in v okviru temeljne in delovne organizacije. Kategorizacija delovnih mest se izvaja za vse TOZD in BSSS po enotni metodi. Vsa delovna mesta so glede na usposobljenost, odgovornost, napor in vplive okolja, ki nastopajo v zvezi z opravljanjem dela, razporejena v 30 rangov. Kategorizacija delovnih mest se izvede na osnovi poprejšnje analitične ocene oz. primerjav med podobnimi delovnimi mesti, ki se izvedejo s pomočjo opisov opravil in sistemizacije. Relativna razmerja med rangi so določena v geometrijskem zaporedju, vrednosti posameznih rangov so izražene, v točkah. Razvoj organizacije dela v TOZD in DO, ki je posledica novih investicij, tehnoloških in organizacijskih izboljšav ter kvalitetnih premikov povzroča, da se pogoji in zahteve na posameznih delovnih mestih spreminjajo. Zaradi navedenega je potrebno kategorizacijo delovnih mest stalno dopolnjevati s spremembo sistemiziranih opravil, ki sestavljajo delovno ¡mesto. Razlogi za spremembo opisa, sistemizacija in rangiranja delovnih ¡mest so lahko: reorganizacija, uvedba novih delovnih mest, sprememba ¡količinskih in kakovostnih zadolžitev na delovnem mestu. Nova delovna mesta in delovna mesta, kjer se je spremenila vsebina in značaj dela, razpbreja v ustrezne range pristojni samoupravni organ na nivoju DO na osnovi predloga to utemeljitve .posebne strokovne komisije, ki jo sestavljajo predstavniki TOZD in sektorjev. POSTOPEK ZA DOPOLNJEVANJE IN SPREMINJANJE RANGIRNIH ODNOSOV Dopolnjevanje rangirnih odnosov zaradi organizacijskih ¡sprememb: 1) Kadrovski sektor v sodelovanju s predstavniki TOZD in sektorjev, kjer je organizacijska sprememba nastala, izdela predlog rangov za nova delovna mesta in delovna mesta, kjer se je .spremenila vse-, bina m značaj dela. Ta predlog posreduje delavskemu svetu TOZD oz. DSSS. 2) Delavski svet predlog' prouči, ga potrdi oz. poda spreminjevalni oz. dopolnilni predlog. 3) Predlog rangov posreduje kadrovski sektor skupaj z mnenjem delavskega Sveta pristojnemu samoupravnemu organu na ¡nivoju DO v obravnavo in potrditev. Postopek individualnih pripomb na rangiranje delovnih mest Delavec, ki meni, da njegovo delovno mesto ni pravilno rangirano, lahko zahteva, da se izvrši ponovna primerjava in uskladitev s podobnimi delovnimi mesti. Predlog oz. zahteva po uskladitvi mora biti utemeljena. Postopek je naslednji: 1) Zahtevo za ponovno primerjavo in uskladitev rangiranja predloži delavec obratovodji, vodji TOZD, sektorja ali oddelka. 2) Obratovodja oz. vodja, ki mu je bila zahteva posredovana, zahtevo prouči. V kolikor meni, da ni upravičena, poda delavcu negativni odgovor z utemeljitvijo. V kolikor meni, da je zahteva upravičena, jo s svojim mnenjem in po potrebi z dopolnilno utemeljitvijo posreduje kadrovskemu sektorju. 3) Kadrovski sektor izvede usklajevalni postopek med TOZD ih sektorji. Po usklajevalnem postopku posreduje zahtevo delavca z mnenjem obratovodji oz. vodji in predlogom komisije za uskladitev rangov delavskemu svetu TOZD oz. DSSS. 4) Delavski svet o zahtevi delavca in predlogu komisije razpravlja in sprejme ustrezno stališče. 5) ¡Po obravnavi na DS TOZD oz. DSSS posreduje kadrovski sektor vlogo z vsemi mnenji to predlogi pristojnemu samoupravnemu organu na nivoju DO, ki o zahtevi dokončno odloči. 6) Pristojni samoupravni organ na nivoju DO ne obravnava vsake zahteve po uskladitvi rangov ¡posebej, ampak vse zahteve, ki prispejo v roku 3 mesecev skupaj. 7) Delavec, ki mu je zahtevo po uskladitvi rangiranja zavrnil kot neutemeljeno obratovodja oz. vodij a, lahko da zahtevo direktno na delavski svet, če kljub utemeljitvi in obrazložitvi meni, da je njegova zahteva po uskladitvi rangiranja upravičena. Če delavski svet meni, da njegova zahteva ni upravičena, jo z utemeljitvijo zavrne. Če pa meni, da je zahteva upravičena, jo posreduje kadrovskemu sektorju, da ¡izvede nadaljnji postopek. Kot dopolnitev kategorizacije delovnih mest se uvede: — začetne range za delavce, ki so kon-. čali visoko, višjo, srednjo ali poklicho šolo; — rangiranje administrativnih delovnih mest in ocenjevanje administrativnih kadrov. Začetni rangi Delavci, ki so končali visoko, višjo, srednjo ali poklicno šolo oz. šolo za poklic ozkega profila se po končani pripravniški dobi razporedijo v začetne range ne glede na ¡rang delovnega mesta, ki ga zasedajo. Za vsako izobrazbeno skupino so določeni po trije 'začetni rangi. Začetniki napredujejo iz nižjega v višji začetni rang na predlog neposrednega vodje. V času razporeditve na začetnih rangih izdelajo začetniki s srednjo, višjo in visoko izobrazbo najmanj eno strokovno nalogo iz svojega področja dela. Začetniki napredujejo največ do ranga, ki je določen za delovno mesto, ki ga zasedajo. Rangiranje administrativnih delovnih mest in ocenjevanje administrativnih kadrov Za administrativna delovna mesta so določeni rangi v razponu. V katalogu delovnih mest je naveden maksimalni rang. Administrativna delovna mesta so razporejena v tri skupine, in sicer: I. skupina: Administrativna delovna mesta, kjer je za uspešno opravljanje dela potreben daktilografski tečaj. II. skupina: Administrativna delovna mesta, kjer je za uspešno delo potrebna pokliona administrativna šola (širok poklic). III. skupina: Administrativna delovna mesta, kjer je za uspešno opravljanje dela potrebna srednja administrativna ali ekonomska šola. Za vsako skupino administrativnih delovnih mest so .določeni rangi v razponu. Administrativnim delavcem, ki zasedajo ta delovna mesta se določi rang v okviru razpona po strokovni usposobljenosti. Na- predovanje iz nižjega v višji rang v okviru skupine se izvede po uspešno opravljenem teštu znanja iz strojepisja in stenografije na predlog neposrednega vodje. Administrativni delavci lahko napredujejo največ do ranga, ki je določen za delovno mesto, ki ga zasedajo. Poleg znanja iz strojepisja in stenografije se pri določitvi ranga za administrativne delavce upošteva še znanje in uporaba tujih jezikov ter opravljanje tajniških opravil. b) Kriteriji za ugotavljanje rezultatov dela na delovnem mestu Obračunsko 'osnovo, ki izraža relativne odnose v zahtevnosti delovnih mest, in je obenem 'tehnični pripomoček pri izračunu pripadajočega deleža v ustvarjenih sredstvih za osebne dohodke, korigiramo s kazailci dosežene uspešnosti dela na delovnem mestu. Uspešnost dela merimo z elementi: . količino, ' , — kvaliteto, — gospodarnosti. Za ugotavljanje uspešnosti dela se poslužujemo: — neposrednih meril, kjer z merjenjem, štetjem, tehtanjem ugotavljamo efekt dela; .— posrednih meril, kjer z upoštevanjem določenih kazalcev, na katere delavec lahko vpliva, Ugotavljamo uspešnost dela; '<•7^ ocene delovne uspešnosti, kjer ocenimo, kakšne rezultate je delavec dosegel v določenem časovnem obdobju. Pri ugotavljanju uspešnosti dela na delovnem mestu se poslužujemo večfaktor-skih metod, to je, da npr. količino kombiniramo s kvaliteto, z elementi gospodarnosti itd., ali pa da neposredna merila kombiniramo s posrednimi merili ali oceno delovne uspešnosti. KRITERIJI, OSNOVE IN MERILA ZA NEPOSREDNO MERJENJE USPEŠNOSTI DELA Neposredno, s pomočjo direktnih meril, ugotavljamo uspešnost dela na delovnih mestih-v proizvodnji 'in vzdrževanju in tudi na drugih področjih dela, kjer je neposredna merila treba rapionaliio uvajati in je rezultate dela možno neposredno spremljati. Za neposredno merjenje uspešnosti dela na delovnih mestih sč poslužujemo naslednjih kriterijev: : — individualne norme in akordi, 'ki so lahko tehničnega ali izkustvenega Značaja; — skupinske norme in akordi, ki so lahko tehničnega ali izkustvenega značaja; _________l. ; / 18 — kvalitetne norme, ki. je lahko izražena s kvaliteto izdelka, kvaliteto opravljene storitve, izmečkom itd.; — normative gospodarnosti dela, ki lahko izraža porabo materiala, porabo delovnih pripomočkov (orodja, merila itd.), izrabo delovnega in strojnega časa, optimalno izkoriščanje •strojev in naprav itd. Na vsakem delovnem mestu, kjer-se učinek dela neposredno meri, uporabljamo najmanj dva kriterija, npr.: količina in kvaliteta dela, količina in element gospodarnosti dela, kvaliteta in element gospodarnosti dela itd, Skupinske norme (akorde) se določi samo tam, kjer zaradi značaja dela ni.mogoče spremljati’ učinka dala posameznih delavcev. Skupinske norme se postavi za čim manjše -skupine. Neposredna merila za ugotavljanje uspešnosti dela morajo biti določena tako, da pri normalnetn delu Zagotavljajo izvršitev planirane količine in- kvalitete proizvodnje,) Participacije na neposrednih merilih sb možne samo tam, -kjer so delavci, ki na teh merilih participiirajo, neposredno vključeni v proizvodni proces.. Neposredna merila za ugotavljanje uspešnosti dela morajo biti postavljena tako, da se bodo ob doseganju pričakovanih rezultatov dela presežki po vseh kriterijih gibali v mejah globalno določenih okvirjev; ki so: — povprečna stimulacija po merilih za neposredno ugotavljanje rezultatov dela lahko v okviru TOZD znaša največ 15 %; — individualna stdnpdacij a po merilih za neposredno» ugotavljanje rezultatov „dela se lahko praviloma giblje v mejah od 10 do 30 %. - -v - ;v.: : (gg14-'). .;>, V kolikor presežek obrata ali posamezniki presega gornje globalno določene okvire, je priprava delà dolžna, da analizira dosežene rëzuiltate dela in po potrebi izvrši revizijo osnov in meril. V kolikôr so presežki rezultat izjemnih uspehov pri delu, morajo imeti svoj odraz v izjerhnem uspehu dela dbfhta ih TOZD, se osnove ne revidirajo, če .se spremenijo pogoji dela. V kolikor delavec doseže 90 % in manj predvidenega učinka po neposrednih merilih za ugotavljanje uspešnosti dela, se mu izplača obračunska osnova y višini 90-%. Priprava dela je v vseh teh primerih dolna proučiti neposredno osnovo za ugotavljanje uspešnosti dola, V kolikor délavée dalj čaša ne dosega neposredne osnove, je treba proučiti njegovo usposobljenost. če strokovno ne ustreza, ali ši né prizadeva, da bi dosegel normalni učinek dela, ga je potrebno dodatno usposobiti oz. premestiti ha 'drugo bolj. ustrezno delovno mesto, kjer bo dosegal predvideni učinek dela. Natančnejši kriteriji, osnove in merila za neposredno merjenje uspešnosti dela so določeni v pravilnikih o osnovah in merilih za neposredno ugotavljanje re- zultatov dela v TOZD. Pravilniki TOZD obvezno upoštevajo s tem sporazumom globalno določene kriterije, osnove in merila. V kolikor je posamezno, določilo pravilnika TOZD /v nasprotju z določili tega sporazuma, se upošteva določilo tega sporazuma. Konkretne osnove-in merila za neposredno merjenje uspešnosti dela določajo, spremljajo in kontrolirajo ¡priprave dela. Delavec mora biti pred začetkom dela seznanjen z osnovami in merili za delo. KRITERIJI, OSNOVE IN MERILA ZA POSREDNO MERJENJE USPEŠNOSTI DELA Posredno, s pomočjo določenih kazalcev, merimo uspešnost dela na vodstvenih in strokovnih delovnih mestih. Poslužujemo se tistih kazalcev, na katere delavci s svojim delom in odločitvami vplivajo. Za posredno merjenje uspešnosti dela se poslužujemo naslednjih kriterijev: — bruto akumulacija TOZD oz. DO kot glavni kriterij. Na ta kriterij so vezani vsi vodstveni, vodilni in strokovni delavci, ki se jim uspešnost dela posredno meri. Osnova je z gospodarskim načrtom predvidena bruto akumulacija. Pri ugotavljanju indeksa doseganja planirane bruto akumulacije se od dejanske bruto akumulacije odšteje de!l dohodka, ki je rezultat izjemnih: ugodnosti, če ti izjemno ugodni (pogoji niso zajeti že z gospodarskim načrtom. Uspešnost dela po kriteriju bruto akumulacije se na osnovi kumulativnih podatkov ugotavlja vsake tri mesece. Za posamezne TOZD se upošteva njihpva planirana in dejanska akumulacija, za DSSS planiranadn dejanska akumulacija celotne delovne organizacije (seštevek bruto akumulacije vseh TOZD). Specifični kriteriji za posredno merjenj e uspešnosti dela iso naslednji: — Količina proizvodnje. Osnova je letni plan, Pri mesečnem obračunu se upošteva dinamični plan. Seštevek dinamičnih planov mora biti enak letnemu planu. Izvršitev se ugotavlja mesečno. —i Kvaliteta proizvodnje. Osnova je kvalitetna norma, ki je lahko določena na osnovi povprečja v prejšnjem obdobju, s tehničnim normativom ali normativom, predpisanim z gospodarskim načrtom. Doseganje kvalitetne norme se ugotavlja mesečno. — Proizvodni stroški' na enoto proizvoda ali storitve. Osnova 'je letniplan. Doseganje se na osnovi kumulativnih podatkov ugotavlja mesečno. — Izpleni. Osnova je letni plan. Doseganje se ugotavlja mesečno. — Specifična poraba energije. Osnova je letni plan. Doseganje se ugotavlja mesečno. — Zastoji in planske ustavitve. Osnova je letni plan ali povprečje v prejšnjem obdobju. Način evidentiranja zas tojev in planskih ustavitev je določen s posebnim dogovorom med TOZD ViT in uporabniki storitev. Doseganje se na osnovi kumulativnih podatkov ugotavlja mesečno. ‘ — Reklamacije. Osnova je povprečje v prejšnjem obdobju. Doseganje se na osnovi kumulativnih podatkov ugotavljal mesečno. — Dinamika odpreme. Osnova so dnevni nalogi za odpremo. Izvršitev se ugotavlja mesečno. — Doseganje prodajnih cen. Osnova je letni plan. Izvršitev se na osnovi kumulativnih podatkov ugotavlja mesečno. — Doseganje nabavnih Cen. Osnova je letni plan. Izvršitev se na osnovi kumulativnih podatkov ugotavlja mesečno.1 — Zagotovitev, kadrov določenih profilov. Osnova je dinamični plan potrebnih kadrov določenih profilov (npr. strugarji, ključavničarji, valjarji, pomožni delavci, žerjavovodje, itd.). Doseganje se ugotavlja mesečno. ‘ —- Drugi kriteriji, ki jih sprejme pristojni samoupravni organ. — Pokrivanje kapacitet z naročili. Osnova je dinamični plan. Po navedenih kriterijih se posredno meri uspešnost dela za vodilne in vodstvene delavce do vključno skupino vodi j, če se jim uspešnost dela ne meri po neposrednih kriterijih, in do vključno samostojnih referentov. Direktorju DO in vodjem sektorjev se meri uspešnost dela samo po kriteriju akumulacija DO, vodjem TOZD pa po kriteriju akumulacija TOZD. Enako se ugotavlja uspešnost dela strokovnim delavcem, katerih delo ima vpliv na dolgoročno poslovno usmerjenost in organiziranost posameznih TOZD in celotne delovne organizacije. Vodstvenim in strokovnim delavcem, katerih aktivnost je usmerjena k izpolnjevanju tekočih planskih zadolžitev, se uspešnost dela meri po specifičnih kriterijih, ki so razMčni za posamezna področja dela. Glavni kriterij bruto akumulacija nastopa kot korektor obračuna uspešnosti dela po specifičnih kriterijih. Posameznim vodstvenim ih strokovnim delavcem se lahko uspešnost dela meri .razen po glavnem kriteriju bruto akumulacija, še največ po dveh specifičnih kriterijih. Stimulacija po merilih ža posredno ugotavljanje rezultatov dela se lahko giblje od — 10 do 30%. Lestvice stimulacije 19 po posameznih 'kriterijih morajo biti prirejene tako, da dajejo vsem .delavcem, 'ki so Vključeni v to obliko nagrajevanja, enake startne možnosti za pridobitev stimulacije, Delovna mesta, na katerih se meri uspešnost-dela po posrednih merilih in kriterijih ter 'lestvice za ugotovitev stimulacije, so določene s posebnim pravilnikom. KRITERIJI, OSNOVE IN MERILA ZA OCENJEVANJE USPEŠNOSTI DET .A S pomočjo določenih kriterijev ocenjujemo uspešnost dela na tistih delovnih mestih, kjer bi bilo neposredno ali posredno merjenje uspešnosti dela posameznih delavcev neracionalno. Poleg tega ocenjujemo uspešnost dela za delavce, ki so vključeni v. skupihiski ' akord (normo) in je lahko prispevek posameznega delavca k skupnemu rezultatu različen. V tem primem nastopa faktor uspešnosti dela kot korekcijski faktor dosežene količinske norme (akorda). Za ocenjevanje uspešnosti dela se poslužujemo analitične metode z naslednjimi kriteriji: — količina dela, — kvaliteta dela, — gospodarnost .dela, — pripravljenost za delo (strokovnost, sodelovanj e, iniciativnost). Delovno uspešnost ocenjuje posebna komisija, ki jo za vsako področje' dela določi samoupravna delovna skupina. Komisija šteje od 3 do 5 članov (glede na, velikost skupine in različnost del v skupini). Obvezno je član komisije neposredni Vodja delavčev, ki se jih ocenjuje. Ocenjevalci-morajo biti z metodo in kriteriji ocenjevanja; dobro seznanjeni. Da bi: se kar v naj večji meri izognili subjektivnim vplivom' in standardnim napakam pri ocenjevanju, se obvezno poslužujemo metode, da vsak izmed ocenjevalcev samostojno pripravi svoj predlog ocene uspešnosti dela za vse delavce v skupini. Šele na osnovi predloga vseh ocenjevalcev pripravi komisija skupno oceno. Uspešnost dela še ocenjuje vsakih 6 mesecev (varianta: vsake 3 mesece, vsako leto). Ocenjuje se rezultate tistega dela, ki ga je posameznik opravil v obdobju, za katerega ga ocenjujemo. Delavce, ki so se na novo zaposlili, se prvič oceni najprej po obdobju 3 mesečev. Obdobje do prve ocenitve sč šteje po zaključku pripravniške dobe in absolviranju začetnih rangov. Tudi pri premestitvah se delavci praviloma prvič po premestitvi ocenijo .po preteku 3 mesecev. Te ocene izven rednih obdobij se pri obračunu osebnega dohodka upoštevajo do prve redne ocenitve. 20 Osnove in merila za ocenjevanje uspešnosti dela morajo biti postavljene tako, da se bo stimulacija gibala v mejah od — 5 do 15% in da bo povprečna stimulacija širše organizacijske enote (npr. sektorja) znašala okoli 5 %. '(Varianta: stimulacija se bo; gibala v mejah od 0 do 10 %, povprečje Okoli 5 %). Distribucija ocenjenih rezultatov dela za širšo organizacijsko enoto naj bi se gibala v mejah normalne krivulje ,in sicer: Višina stimulacije Struktura Predlog Varianta - 5% 9% 0% 16% 25% 5% 50% 50% 10% 16%, : 25% 15% j 9% Pri skupinskih normah (akordih), kjer nastopa ocenjena uspešnost dela kot korekcija količinske norme (akorda), se korekcijski faktor giblje od 0,9 do 1,1, povprečni faktor pa naj bi znašal okoli 1,10.’ Kriteriji, osnove, merila ter, delovna mesta, na katerih se uspešnost dela ocenjuje, so natančneje opredeljene s posebnim .pravilnikom. c) Kriteriji, obnove in merila Za ugotavljanje uspešnosti dela TOZD Uspešnost dela TOZD ugotavljamo odvisno od doseganja planskih zadolžitev po kriterijih: — bruto akumulacija TOZD in DO, — realizacija TOZD in DO, — 'število zaposlenih TOZD in DO, — drugi kriteriji, ki jih sprejme pristojni samoupravni organ. Osnova je letni oz. dinamični plan. Za TOZD se upoštevajo njihovi lastni rezu!-, tati, za DSSS se bruto akumulacija in realizacij a'.upošteva na nivoju DO, po kriteriju število zaposlenih in eventualnih dodatnih kriterijih pa • njihov lasten rezultat. Pri ugotavljanju indeksa doseganja planirane bruto akumulacije in realizacije se od dejanskega rezultata izloči del akumulacije in realizacije, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, če ti izjemno ugodni pOgoji niso že zajeti z gospodarskim načrtom. Pri ugotovitvi indeksa po kriteriju število zaposlenih se k dejanskemu številu zaposlenih prišteje izračunano‘število zaposlenih iz nadur in izplačil za'pogodbe po delu, ki presegajo planirane vrednosti, ter število delavcev, izračunano iz izplačil za akordne presežke, ki presegajo 15% povprečja TOZD. Obračun izvršitve planskih zadolžitev je kumulativen. Obračun se izvrši vsake tri mesece. Rezultat prejšnjega trimesečja se ..upošteva pri izplačilu osebnih dohodkov. v naslednjem trimesečju. ; Višina stimulacije po kriteriju uspešnost dela TOZD in DO se predvidi za. vsako leto posebej z gospodarskim načrtom. Planirana višina je odvisna od višine planiranih osebnih dohodkov, od višine obračunskih osnov ter predvidenih izplačil po ostalih elementih obračuna osebnega dohodka. Osnove in merila, za Obračun po ostalih elementih osebnega dohodka moré-jo biti prirejene talko, da bo pri doseganju planiranih rezultatov dela znašala stimulacija za uspešnost déla TOZD in DO v povprečju leta najmanj 20 % na obračunsko osnovo. V Skladu z vsakoletno politiko postopne rasti osebnih dohodkov se odstotek stimulacije po tein 'kriteriju od začetka do konca leta veča. Obračun in izplačilo stimulacij e po kriteriju uspešnost dela TOZD in DO ima med letom značaj začasnosti. Ob koncu leta se izvrši definitivni obračun. Eventualna pozitivna razlika med začasnimi obračuni med letom in ¡končnim obračunom Ob 'kancu leta oz. po zaključnem računu se izplača po istih kriterijih kot akontacije med letom. Pristojni samoupravni organ lahko odloči, da se pozitivna razlika ob koncu leta izplača po drugačnih kriterijih. d) Nadomeščanje «r ..'■■■ Delavcu, ki je začasno razporejen na drugo delovno mesto sé V Smislu določil ustreznega poglavja o medsebojnih razmerjih obračuna osebni dohodek po obračunski osnovi delovnega mesta, ki je za delavca ugodnejša. Stimulacija za dosežene rezultate dela na delovnem mestu se obračuna po kriterijih, ki veljajo za delovno mesto, na katero je delavec začasno razporejen "Delavcu, ki poleg opravil svojega delovnega mesta, delno opravlja haloge drugega delovnega mesta, ki je razporejeno v višj.o.-'kategorijo,, se obračuna osebni dohodek po obračunski osnovi delovnega mesta višje kategorije, če je tako nadomeščanje'urejeno z odločbo,.in traja več kot 15 dni. V vseh ostalih primerih mora biti nadomeščanje urejeno znotraj TOZD in sektorjev s prerazdelitvijo nalog ali pa z dodatno namestitvijo, če traja odsotnost dalj časa. 2. NADOMESTILA OSEBNIH DOHODKOV . . • ' ■ Za čas upravičene .odsotnosti z dela pripada delavcem nadomestilo osebnega: dohodka v višini, ki jo določa ta sporazum oz. v višini, ki jo določajo veljavni zakonski predpisi- Nadomestilo osebnega dohodka pripada za naslednje vrste odsotnosti: a) za čas letnega dopusta; 'b) za čas izredno plačane odsotnosti (za katere odsotnosti pripada nadomestilo je določeno v poglavju d medsebojnih (delovnih) razmerjih); e) za čas državnih praznikov; d) za čas bolezni do 30 dni; e) za ostale plačane odsotnosti, ki so urejene v poglavju o medsebojnih (delovnih) razmerjih; f) za čas bolezni nad 30 dni; g) za čas. odsotnosti, ki jih refundirajo državni organi/ - Nadomestila za odsotnosti pod a), b) in c) se obračunajo v višini povprečno izplačane akontacije osebnega dohodka delavca v zadnjih treh mesecih pred nastopom odsotnosti. Pri izračuhu povprečja se upošteva samo akontacija osebnega dohodka za redni delovni čas. Nadomestilo za čas bolezni do 30 dni znaša 90 % povprečnega osebnega dohodka delavca, izplačanega, v preteklem letu. Osnova za izračun nadomestila se valorizira, vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu v SR Sloveniji v taki višini, kot bo to ugotovila in objavila Skupnost socialnega varstva Slovenije. Če posameznik nima predhodne zavarovalne dobe, ki bi omogočila ugotovitev osnove iz preteklega leta, se za Osnovo za izračun nadomestila vzame izplačani osebni dohodek drugega delavca na istem ali ustrezno enakem delovnem mestu.1 V kolikor bo sindikalna .lista določila ■ dhugačnO osnovo za izračun nadomestila do 30 dni, se upošteva osnova, ki jo določa Sindikalna lista. Pravica do 100 '“/¿nadomestila pripada v naslednjih primerih: — za nezgodo pri delu, — za nezgodo na poti na delo in z dela, — vojaškim invalidom, španskim borcem, imetnikom partizanske spomenice 1941 in drugim upravičencem po 90. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. 1. SRS, št. .38/74). Nadomestilo se računa po 8 ur na delovni dan. Proste sobote in nedelje se izločijo. Nadomestilo za ostale plačane odsotnosti pod e) se izplača v višini, ki je v poglavju o medsebojnih razmerjih določena za vsako posamezno ■ odsotnost posebej. Nadomestilo za čas bolezni nad 30 dni, ki gredo iz sredstev Skupnosti socialnega zavarovanja, se obračunajo po predpisih te skupnosti. Nadomestila za čas odsotnosti, ki jih refundirajo državni organi, se obračunajo v Višini priznane refundacije. 21 3. DODATKI ZA POSEBEN DELOVNI CAS IN POGOJE DELA Delavcem, iki delajo v posebnih delovnih pogojih, pripada dodatek za takšno delo. Takšni dodatki so: Dodatek za nadurno delo znaša 50 % obračunske osnove. Kdaj im ob kakšnih pogojih se nadiurno delo lahko opravlja je določeno v poglavju o medsebojnih (delovnih) razmerjih. Osebni dohodek za čas 'tehničnega dežurstva in stakne pripravljenosti se določi sorazmerno z višino povprečnih osebnih dohodkov delavcev, ki dežurajo oz. so v pripravljenosti ob upoštevanju porabe efektivnega čaša. Pogoji ter pravice in dolžnosti dežurnih so urejene s posebnim poslovnikom. Višino osebnega dohodka (nadomestila) za dežurstvo določi pristojni samoupravni organ. Višina nadomestila se praviloma vsako leto valorizira skladno s povečanjem povprečnih osebnih dohodkov. Za delo ponoči od 10. do 6. urh naslednjega dne znaša dodatek 40 % na obračunsko osnovo". Za delo ob nedeljah od 6. ure v nedeljo do 6. ure v ponedeljek znaša dodatek 50 % na obračunsko osnovo. Za delo na praznik od 6. ure na praznik do 6. ure naslednjega dne znaša dodatek 75 % na obračunsko osnovo. Če pride praznik, ki se v smislu vel j avnihi predpisov ne prenese na naslednji dan, na nedeljo, se delavcem .obračuna dodatek: za delo na praznik (75'%) in ne dodatek za delo na nedeljo. Delavcem, (ki delajo v deljenem delovnem času pripada dodatek, in sicer: — 320 dinarjev bruto na mesec oz, 13,90 din bruto na dan, če traja prekinitev od 1 do 2 uri; — 640 idinarjev bruto na. mesec., oz. 27,80 din na dan, če traja prekinitev 2 uri in več. Obračun se izvrši po dejansko opravljenih delovnih dnevih v deljenem delovnem času. Dodatek za izredno otežkočena dela, ki občasno nastopajo, se lahko uvede le za tista dela, ki občasno nastopajo, in niso sestavni del rednih zadolžitev. Dodatki za izredno otežkočena dela so enotni za celotno delovno organizacijo. Vrsta del, za katere se priznavajo dodatki, višina dodatkov, ter drugi pogoji so urejeni s posebnim pravilnikom. 4. DELEŽ OSEBNEGA DOHODKA IZ MINULEGA DELA Prispevek delavca k dohodku na osnovi gospodarjenja in upravljanja s proizvodnimi sredstvi kat družbenim minulim delom se kaže v doseženi ekonomičnosti in rentabilnosti TOZD in delavne organizacije. Odvisnost osebnih dohodkov od učinkovitosti gospodarjenja ,s 'tekočim in minulim delom je uzakonjena v merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka v črni in barvasti metalurgiji Slovenije. Po teh merilih je pogoj za izplačilo normalnih osebnih dohodkov, doseganje minimalne akumulacije. Vsako povečanje osebnih dohodkov mora imeti kritje v višji akumulaciji. Ta merila morajo pri planiranju in tudi pri razporejanju ustvarjenega dohodka upoštevati vse TOZD in DO. Kot poseben izraz nagrajevanja minulega dela se v obliki dodatkov vrednoti skupna delovna doba in delovna doba v delovni organizaciji. Dodatki so naslednji: a) Dodatek na skupno delovno dobo znaša od 1% (pri enem letu -skupne delovne dobe) do 9,5 % (pri 35 in več letih skupne delovne dobe). Dodatek po letih sorazmerno narašča, b) Dodatek na delovno dobo v delovni organizaciji znaša od 0,20 din/h .(pri enem letu neprekinjene delovne dobe v DO) do 1,15 din/h (pri 30 dn več letih neprekinjene delovne dobe v DO)." Dodatek po letih sorazmerno narašča.* Višino dodatka za posamezna leta, delovno dobo, ki Se upošteva ter druge pogoje določa poseben pravilnik. 5. OSTALI KRITERIJI Razlikaza borce NOV Borcem, , zaposlenim v DO Železarna Štore, ki so vstopili v NOV do 31. 12. 1944 in imajo.‘tp dobo priznano z'dvojnim., šte-tjem, se: prizna minimalni osebni dohodek v višini povprečnega osebnega dohodka delovne organizacije. Borci NOV .so. "do povprečnega osebnega dohodka DO upravičeni, če po lastnih kriterijih zaslužijo manj kot znaša povprečje. Za izračun razlike osebnega dohodka se upošteva povprečni osebni dohodek DO v. prejšnjem mesecu. Za primerjavo se upošteva povprečje brez nadur in dodatkov za poseben delovni čas (nočni, nedeljski, praznični, deljen delovni čas). Razlika do minimalnega osebnega dohodka po sindikalni listi Delavcem pripada za poln delovni čas in normalni delovni, učinek osebni dohodek, ki ne more biti nižji kot ga določa vsakoletna sindikalna, lista (sedaj znaša najnižji osebni dohodek 60 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu). Delavcem, ki po svojih merilih za oblikovanje osebnega dohodka za poln delovni čas in normalni delovni učinek: dosežejo nižji osebni dohodek kot znaša minimalni po sindikalni listi, se_ izplača^ minimalni osebni dohodek po sindikalni listi. Občasne nagrade Za izjemne dosežke pri delu, ki se odražajo "v večji proizvodnji; znižanju stroškov, preprečevanju škode ali nesreč, uspešnem reševanju nallog in posebnih zadolžitev ter uspehov v stabilizacijskem prizadevanju, se delavcem lahko priznajo občasne nagrade. Višina nagrade se odmeri sorazmerno z obsegom in koristnostjo izvršenega dala. ¡Nagrada za isto delo je enkratna in se ne ¡upošteva v povprečno osnovo c za izračun nadomestil. Enkratno nagrado posamezniku lahko odobrijo: — delavski svet DO — višini ni limitirana; — delavski svet TOZD ož. DSSS do največ 50'%: povprečnega osebnega dohodka delovne organizacije v prejšnjem 'letu. Delavski svet TOZD oz. DSSS lahko za izjemne dosežke nagradi tudi več delavcev hkrati. Takšna kolektivna nagrada lahko znaša največ tri povprečne osebne dohodke delovne organizacije v prejšnjem letu. Za izplačevanje enkratnih nagrad lahkb TOZD oz. DSSS porabi največ 0,5 % sredstev, namenjenih za osebne dohodke. Predlog za izplačilo enkratne nagrade lahko poda samoupravna delovna skupina, družbenopolitične organizacije, samoupravni organ; direktor,* vodja ¡sektorja, vodja TOZD in obratovodja. Predlog za enkratno nagrado mora biti Utemeljen. Izplačila po pogodbah o delu Posamezna dela; 'ki so izven rednih delovnih zadolžitev na posameznih delovnih mestih, se 'lahko opravijo po posebni pogodbi. Pogodbeno delo predhodno odobri organ, ki je pristojen za urejanje medsebojnih razmerij. V pogodbi mora 'biti točno opredeljen obseg nalog in višina nagrade. Višina nagrade mora biti 'sorazmerna z nagrado, ki jo delavec dobi, če bi isto delo opravil v rednem delovnem času. V skladu z določili sindikalne liste obravnava DS TOZD oz. DSSS ob periodičnih in zaključnem računu poimensko izplačila po pogodbah o delu ter oceni upravičenost izplačil. 6. OBRAČUN IN IZPLAČILO OSEBNIH DOHODKOV Med letom se začasno ugotavljajo in izplačujejo akontacije osebnih dohodkov po kriterijih, osnovah in merilih, ki jih ddloča ta samoupravni sporazum. Obračun akontacije osebnega dohodka se vrši*mesečno iza razdobje od E do zadnjega v mesecu, izplačilo pa 15. v naslednjem mesecu. Ce je 15. v meseou nedelja, praznik ali prosta sobota,¡se izplačilo izvrši prvi naslednji delovni dan. Izplačilo se izvrši na žiro itačun ah hranilno^ knjižico, v manjšem znesku, ki ga določi pristojni samoupravni organ, pa lahko v gotovini. Ob vsakem izplačilu akontacije osebnega dohodka se delavcu vroči pismeni obračun, iz obračuna mora biti razvidno po katerih osnovah in merilih je bila akontacija obračunana. Izredne akontacijo osebnega dohodka se izplačujejo le v izjemnih primerih. Izplačilo izredne akontacije odobri vodja finančnega sektorja ali po njem pooblaščena oseba po postopku, ki je določen za poslovanje finančno-blagajniške službe. Dokončen obračun osebnega dohodka delavcem še napravi ob zaključnem računu. Dokončen obračun 1 se napravi ne glede na čas, kolikor ga je delavec med letom prebil v TOZD oz. DSSS. Vsakemu delavcu se v primerni obliki vroči končni obračun njegovega osebnega dohodka, ki vsebuje:' — znesek osebnega dohodka, izkazan po osnovah in merilih, po katerih so se delila sredstva za osebne dohodke; znesek sredstev, ki so bila iz njegovega osebnega dohodka združena za zadovoljevanje skupnih potreb, izkazan po njihovem namenu; £ — znesek sredstev, ki so,ibila iz njegovega osebnega dohodka izločena za splošne družbene potrebe; — znesek sredstev za ¡skupno porabo iz .čistega dohodka temeljne organizacije, obračunan na delavca; “ znesek čistega osebnega dohodka. Če delavec meni, da mu je bila akontacija osebnega dohodka nepravilno obračunana, poda reklamacijo V službo za obračun osebnih dohodkov, ki je dolžna račun prekontroflirati. Če je reklamacija upravičena,, se pozitivna razlika' takoj izplača delavcu v obliki akontacije. Če je razlika negativna, se upošteva pri nasled-, njem obračunu. če delavec ugotovi, da mu je bilo zaradi napake pri obračunu izplačano preveč osebnega dohodka, je dolžan to sporočiti službi za obračun osebnega dohodka, ki ugotovi znesek preveč izplačanega osebnega ¡dohodka. 'Preveč izplačani osebni dohodek se upošteva pri naslednjem obračunu. Pri naslednjem obračunu osebnega dohodka se upoštevajo tudi . vse pozitivne in negativne napake pri obračunu, ki jih ugotovi kontrola obračuna osebnih dohodkov. Če reklamacija na obračun osebnega .dohodka, ki jo je podal delavec ni upravičena, seda delavcu pojasnilo. Če delavec kljub pojasnilu meni, da je bil pri obračunu osebnega dohodka Oškodovan, se lahko pritoži na odbor za dohodek in delitev OD. IV. INOVACIJSKA DEJAVNOST Z namenom, da se spodbuja delavce k izumljanju, odkrivanju ter uvajanju novih rešitev določenega tehničnega problema in k racionalnejši uporabi tehničnih sredstev ter tehnoloških in drugih postopkov, s čimer se dosega večja storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek na materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljša organizacija in kontrola proizvodnje in poslovanja, boljša varnost pri delu, se posebej pospešuje inventivna dejavnost. 1 Avtorjem izumov in tehničnih izboljšav pripada odškodnina, ki je sorazmerna s koristnostjo in uporabnostjo tehničnega izuma oz. izboljšave. Postopek za uveljavljanje izumov in tehničnih izboljšav, postopek za ocenitev koristnosti in uporabnosti izuma oz. tehnične izboljšave, višina odškodnine, postopek za določanje odškodnine in drugi pogoji so določeni z enotnim samoupravnim aktom v okviru Slovenskih železarn.; V. IZPLAČILA, KI IMAJO ZNAČAJ OSEBNIH DOHODKOV Poleg osebnih dohodkov, iki so vezani na opravljanje dela na delovnem mestu, pripadajo delavcem v skladu s sindikalno listo tudi naslednja izplačila: a) 'regres za prehrano med delom; b) nagrade učencem z učno pogodbo; c) nagrade študentom in učencem na praksi; d) regres za letni dopust;- e) nagrade za delo ob upokojitvi; f) nagrade ob delovnih jubilejih; vg) druga podobna izplačila, ki jih določa veljavna sindikalna lista; h) solidarnostne pomoči na predlog osnovne organizacije sindikata. Konkretna višina posameznih izplačil in pogoji, ki urejajo pravico do posameznega izplačila je urejena s posebnim pravilnikom, ki pa mora biti usklajen s sindikalno -listo. VI. IZPLAČILA, KI POMENIJO POVRAČILO MATERIALNIH STROŠKOV Delavci imajo pravico do povračila stroškov v zvezi z delom. Takšni stroški so: a) -dnevnice za službena potovanja v državi ter stroški prenočevanja; b) dnevnice in stroški prenočevanja za službena potovanja v tujino; c) povračilo stroškov za uporabo zasebnih avtomobilov v službene namene; d) terenski dodatek; e) nadomestilo za ločeno življenje; f) povračilo stroškov za prihod na delo in.odhod z dela; g) povračilo selitvenih stroškov. Konkretna višina posameznih povračil in pogoji,