INTERVJU TURISTIČNE TAKSE' SPORT ■o -r<"> im -t-■r- Dr Darko Služijo občine, ki imajo Celje obeležilo visok jubilej Zupane o terme- КаЈ Pa ostale? str 1213 Mednarodnih iger šolarjev inflaciji visokih ' ocen v šolah str. 17 str. 26-27 .Arn m St. 23 / Leto 73 / Celje, 7. junij 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Kdo nas bo zastopal v državnem zboru? Po volilni nedelji je jasno, kdo so poslanci, ki smo jim volivci namenili svoje zaupanje. Manj jasno pa je, kako se bo izšla povolilna naloga sestavljanja nove vlade. Če se bo izkazalo, da je to za zmagovalca volitev misija nemogoče, bo vlado skušal sestaviti predsednik drugouvrščene stranke. Najslabši scenarij je, da vlade ne bo sestavil nobeden od njiju in nas po dolgem in vročem poletju na političnem parketu čakajo še ene predčasne volitve. str. 2-3 tusklun Napolnite svoj Snr hladilnik brezplačno! V Do polnega vozička »KV />'.-.<;puičk;-i' Str. 40 radio celie novi tednik GOSPODARSTVO Nagrajene inovacije na Celjskem str. 4 Kovisu cveti posel v Evropi in Aziji str. 4 Nespodobno nizka ponudba za cinkarno str. ŽALEC- 20 let Razvojne agencije Savinja str. 6 KRONIKA i Kdo je na Lopati odvrgel nevarne rake? str. 14 KULTURA' Poleti trije festivali v Celju str. 10 PRILOGA Dirka po Sloveniji str. 35-36 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 t TRANSPORT PO SLOVENIJI _ BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+0,30€). CL O > X CNI TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! .X Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. 'ptćute- ., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Zaradi sprememb in še hitrejšega razvoja, kar nas še čaka leta 2020, smo že zaposlili 12 inženirjev, letos in v prihodnjih dveh letih bomo na novo zaposlili še 85 ljudi.« Jerica Vranc, direktorica štorske livarne »Ne vem, če smo že prišli do spoznanja, da so visoke ocene resna težava, da to ni izmišljotina. Še zdaj poslušam, da je logično, da cel razred dobi 90 odstotkov točk pri seminarski nalogi.« dr. Darko Zupanc, direktor Rica »Če običajno poved povem v narečju in ji dodam še malo izbranega humorja, se z domačnostjo lika približam ljudem.« Franci Podbrežnik, glasbenik in voditelj prireditev »V naši družini vsi delamo vse. Hišnih opravil ne delimo na ženska in moška, zato sem tako tudi vzgojen. V osnovni šoli sem bil najboljši pri gospodinjstvu.« Siniša Vasiljev - Sinke, tekmovalec šova MasterChef »Mojo pobudo je Celje sprejelo z obema rokama. Seveda pa sedanjih razsežnosti iger tedaj nisem slutil.« Metod Klemenc, idejni oče Mednarodnih iger šolarjev, prvič organiziranih leta 1968 1 PETEK \l/ 29 SOBOTA I I NEDELJA 4Ü// 27 ^29 O C/5 a. < Vlado bo težko sestaviti Obeta se vroče povolilno sestavljanje koalicije Na predčasnih volitvah v državni zbor je največ volivcev, tudi v 5. volilni enoti, obkrožilo SDS, ki je prejela približno 25-odstotno podporo. V DZ se je sicer uvrstilo rekordnih devet strank. Poleg SDS še LMŠ, SD, SMC, Levica, NSi, Stranka Alenke Bratušek (SAB), DeSUS, vrnila se je SNS Zmaga Jelinčiča. Predsednik zmagovalne SDS Janez Janša, ki bo tokrat imel tretjič priložnost sestaviti vlado, je napovedal, da bo na pogovore povabil vse stranke, ki so stopile čez parlamentarni prag. Vprašanje pri tem je, kdo se bo povabilu na pogovor odzval. Drugo-uvrščeni Marjan Šarec je namreč že pred volitvami napovedal, da z Janšo ne bo šel v vlado. Trenutni kamniški župan je zmagovalcu zaželel srečo pri sestavljanju koalicije in dodal, da če se bodo vsi držali izjav pred volitvami, pričakuje, da bo vlado sestavljala njegova lista. Takšno situacijo, ko zmagovalec volitev vlade ni mogel sestaviti in jo je po trimesečnem pogajanju sestavila drugouvrščena stranka, smo imeli pri nas po volitvah leta 2011. SMC močno zdesetkana Levica, ki je pridobila tri poslanska mesta, zavrača vsakršno sodelovanje s SDS in z NSi. Luka Mesec je v prvem odzivu dejal, da se s SDS ne bodo niti pogovarjali, da nimajo skupnih točk z NSi, pri čemer jih zanima sodelovanje v levi vladi. Tudi predsednik SD De j an Ži-dan je nakazal, da ne bo šel v koalicijo z Janšo. Stranka je sicer pred štirimi leti, ko je Židan prevzel njeno vodenje, skoraj izpadla iz državnega zbora, zdaj pa je svoj rezultat krepko izboljšala. Glede rezultata je najbolj nazadovala SMC, ki je pred štirimi leti prejela 34,5-odstotno podpo- dse- 10-ods ro, tokrat pa jo je obkrožilo le približno devet odstotkov volivcev. Predsednik stranke Miro Cerar sicer pravi, da nad rezultatom ni razočaran, ker stranka kljub temu ostaja pomemben dejavnik v slovenskem političnem prostoru. NSi je dosegla boljši rezultat kot pred štirimi leti. Kljub temu je predsednik stranke Matej Tonin organom stranke ponudil odstop s položaja, ker ni dosegel cilja, ki si ga je pred volitvami zadal. Računal je na 10-odstotno podporo volivcev, stranka pa je dosegla 7,13-od-s t o - Martin Mikolič (NSi), Šmarje pri Jelšah: »Ni bilo enostavno. Moj poslanski sedež je bil odvisen od dobljenih mandatov cele stranke. Na koncu se je zame srečno končalo. Zelo sem vesel tudi za naše ljudi v Obsotelju in na Kozjanskem. Tako kot sem se kot poslanec trudil med leti 2004 in 2008, upam, da bom tudi zdaj lahko bistveno vplival na odločitve, ki bodo pripomogle k razvoju in zadovoljstvu ljudi na našem območju.« Ker bo od potrditve dr-žavnozborskih mandatov do lokalnih volitev, ki bodo v novembru, minilo manj kot pol leta, predčasnih volitev na mesto župana naj ne bi bilo. Mikolič bo vlogo župana opravljal do potrditve mandata za poslanca. Podžupan lahko vodi občino do rednih lokalnih volitev. Zdravko Počivalšek (SMC), Šmarje pri Jelšah: »Nisem zadovoljen, ker vladna ekipa Mira Cerarja ljudem ni znala predstaviti oziroma jim dopovedati, kako pomemben delež je imela pri tem, da so razmere v Sloveniji stabilne in da gospodarstvo raste. Tudi v prihodnje želim Л A Martin Mikolič Zdravko Počivalšek po svojih najboljših močeh delati tako, da bo slovenskemu gospodarstvu šlo še bolje. Vendar se bo treba najprej dogovoriti, kako naprej, kakšna bo vsebina sodelovanja. Nisem obremenjen s tem, kakšne barve bo prihodnja politika. Edini pogoj je, da bo ustvarjala takšne pogoje, da bodo ekonomske razmere v državi stabilne in bodo zagotavljale razvoj.« Janja Sluga (SMC), Celje: »Ponovna izvolitev je potrditev mojih prizadevanj in uspehov, ki smo jih v sodelovanju in povezovanju dosegli v preteklih štirih letih. V novem mandatu nadaljujem z istimi izhodišči, predvsem s krepitvijo vezi med lokalnim in državnim. Poslanec lahko le tako stvari v Celju premakne na bolje. Sanacija Celjske kotline ostaja moj osrednji cilj, saj Janja Sluga Darij Krajčič jo ljudje potrebujejo in si jo zaslužijo, naši otroci pa morajo odraščati v zdravem okolju, ki jim bo nudilo vse pogoje za zdrav razvoj. Med prednostnimi nalogami mojega dela ostaja tudi čim hitrejša izvedba srednjega dela tretje razvojne osi, ki prinaša naj večjo okoljsko in prometno razbremenitev mestnega jedra. Za prave rešitve se bom zavzemala tudi na področjih stanovanjske problematike mladih družin, dolgotrajne oskrbe in skrbi za invalide.« Darij Krajčič (LMŠ), Mozirje: »Volivci v mojem kraju so razgledani, nekateri poznajo moje preteklo delo, poznajo mene, spoštujejo domače korenine. Želijo si več spoštovanja in razumevanja med ljudmi, spoštujejo naravo in okolje, v katerem živijo. V dolini bomo odprli poslansko pisarno Matjaž Han Zmago Jelinčič Plemeniti Kdo so posl kjer bom tudi redno deloval. Ker odlično poznam pisarne državnih uradov v Ljubljani, bo to ključen element mojega učinkovitega delovanja.« Matjaž Han (SD), Laško: »Socialni demokrati smo kljub vsem napadom, ki smo jih bili deležni v zadnjega pol leta, dosegli dober rezultat. Izid s prejšnjih volitev smo izboljšali za sto odstotkov, smo najmočnejša stranka dosedanje koalicije. Zdaj je treba pozabiti volitve in biti odgovorna stranka. Za Laško in Radeče se bom še naprej zavzemal in boril ter dokazoval, da vsak glas, meni ali Socialnim demokratom, ni bil vržen proč. Nasprotno. Za kraje, kjer sem kandidiral, si bom še naprej prizadeval, da bodo imeli možnost za lepši jutri.« Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS), Slovenske Konjice: »Volivci so spoznali, da ta parlament in vlada, ki smo jo imeli nazadnje, ne služita državi Sloveniji, ampak sama sebi. V poslanskih klopeh želijo nekoga, ki bo jasno in glasno AKTUALNO 3 Foto: arhiv NT (GrupA) Udeležba po volilnih okrajih v naši regiji (v odstotkih) Volilni okraj 2018 2014 Šentjur pri Celju 51,56 50,21 Celje I 50,90 49,29 Celje II 49,95 50,21 Žalec I 55,75 54,83 Žalec II 58,53 56,40 Mozirje 56,35 54,75 Velenje I 52,07 51,43 Velenje II 53,87 52,14 Laško 52,23 51,67 Šmarje pri Jelšah 45,55 44,25 Slovenske Konjice 54,39 51,47 Izid glasovanja (99,98 % preštetih glasovnic) 2018 2014 % št. mandatov % št. mandatov SDS 24,94 25 20,71 21 • LMŠ 12,65 13 • SD 9,92 10 5,98 6« SMC 9,75 10 34,49 36 • Levica 9,32 9 5,97 6 NSI 7,13 7 5,59 5« SAB 5,12 5 4,38 4# DeSUS 4,91 5 10,18 10 SNS 4,19 4 2,20 0 SLS, Piratska stranka Slovenije, Dobra država ter Andrej Čuš in Zeleni Slovenije bodo v novem mandatu na račun stranke vsak mesec prejemali od približno šest do 11 tisoč evrov na mesec. To jim omogoča Zakon o političnih strankah. tno podporo. V NSi so pripravljeni sodelovati z vsemi, če bodo lahko uresničili ključne točke svojega programa. Bratuškova in Erjavec ne bosta poslanca Z doseženim rezultatom na volitvah je zadovoljna Alenka Bratušek, ki se sicer ni uvrstila v parlament. Pričakuje, da bo vlada levosredinska, o tem, ali bi lahko bila njena stranka v njej, pa pravi, da je to stvar strank, ki so bolj pri vrhu. Kot kaže, sta nesporna osmoljenca tokratnih volitev stranka DeSUS in njen predsednik Karl Erjavec. Stranki se je z manj kot petodstotno podporo uspelo uvrstiti na predzadnje mesto med strankami, ki so prestopile parlamentarni prag, medtem ko Erjavec sploh ni bil izvoljen za poslanca. Velik preboj je po dveh mandatih, ko so ostali izven parla- Marko Zidanšek: »Stranki ni uspela vrnitev v DZ, zato sem odstopil« Kot imajo volitve svoje zmagovalce, imajo tudi svoje poražence. Stranki SLS se ponovno ni uspelo uvrstiti v državni zbor, potem ko je na prejšnjih volitvah, prvič po osamosvojitvi, izpadla iz parlamenta. Razočaranje predsednika stranke Marka Zidanška je bilo zato očitno, še zlasti potem, ko je bilo po njegovih besedah v zadnjih dneh v stranki mogoče čutiti pozitivno energijo, da so zaznavali, da ji podpora narašča. »Tudi javnomnenjske raziskave v zadnjem tednu so kazale zelo dober trend višanja podpore, a nam ni uspelo prestopiti parlamentarnega praga. Stranko sem prevzel v času, ko ni bila parlamentarna stranka, s ciljem, da bi se uvrstila v državni zbor. Ker cilj ni bil dosežen, sem tudi odstopil z mesta predsednika. Te volitve so bile izredno specifične, tudi rezultati in porazdeljenost glasov po strankah kažejo, da bo problem sestaviti vlado, zlasti dovolj stabilno, ki je pogoj za to, da bi Slovenija lahko bila dovolj pogumna in uspešna tudi naprej. Vseeno upam, da bo uspelo preseči strankarske okvire in postaviti državo na prvo mesto, sicer bo vladanje zelo oteženo in problematično.« Zidanšek opozarja, da rezultatov držav-nozborskih volitev ne smemo enačiti s pričakovanji na lokalnih volitvah, ki bodo jeseni: »Velja spomniti, da se je tudi pred štirimi leti, ko je stranka izpadla iz parlamenta, po nekaj mesecih na lokalnih volitvah izredno dobro odrezala. Stranka je lokalno izredno močna in sem prepričan, da bo tudi na jesenskih lokalnih volitvah v dobri kondiciji in uspešna. Nenazadnje ima tudi največ županov. Stranka je tudi v dobri finančni kondiciji.« RG mentarne dvorane, uspel SNS in njenemu predsedniku Zma-gu Jelinčiču. Slednji pravi, da je pripravljen iti v vlado in da upa, da bo minister za kulturo. Zaradi slabih rezultatov so že sledili prvi odstopi. S svojega položaja se poslavlja predsednik SLS Marko Zidanšek, saj se stranki ni uspelo vrniti v državni zbor, kar si je zastavil kot cilj ob prevzemu vodstva stranke pred tremi leti in pol. Med izvoljenimi poslanci v naši regiji ni več Vinka Gore-naka in Ljuba Žnidarja (oba SDS), Anite Koleša in Saša Ta-bakoviča (oba SMC), izvoljena nista bila dosedanja ministrica za obrambo Andreja Katič in njen nadomestni poslanec Jan Škoberne (SD). Kako naprej? Potem ko bo državna volilna komisija zbrala še glasove iz tujine, bo predsedniku države predala uradno poročilo o rezultatih. To naj bi se zgodilo sredi junija. Zatem bo Borut Pahor sklical prvo ustanovno sejo državnega zbora, ki naj bi bila 22. ali 23. junija. Najkasneje v 30 dneh od prve ustanovne seje mora predsednik državnemu zboru predlagati kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. To bi bilo po zdaj predvideni časovnici do 23. julija. Sedem dni po vložitvi predloga za novega mandatarja mora državni zbor glasovati o tem predlogu, pri čemer lahko mandatarja potrdi ali zavrne. Janša bo imel tako kot zmagovalec volitev do 30. julija čas za sestavo vlade. Predsednik bi lahko predlog za mandatarja vložil v zgolj enem dnevu od ustanovne seje državnega zbora. Toda običajno počaka na razgovore s poslanskimi skupinami. Če Janša ne bi uspel sestaviti vlade, lahko predsednik v 14 dneh po ponovnih posvetovanjih predloži drugega kandidata, najverjetneje dru-gouvrščenega Marjana Šarca. Če tudi v tem krogu ne bi bil izvoljen noben kandidat, bi predsednik razpustil državni zbor in pred nami bi bile ponovno predčasne volitve. NT, vir: DVK anci, ki smo jih izvolili v naši regiji? povedal, kaj je prav in kaj ne. SNS je bila v preteklih letih vest parlamenta. Ko je stranka iz parlamenta izpadla, se je ta vest izgubila. Mislim, da so nam zato volivci zdaj ponovno zaupali. V Slovenskih Konjicah sem kandidiral, saj sem Štajerec, rojen sem v Mariboru. Menim, da Štajersko čutim drugače kot tisti, ki ne vidijo iz svojih ljubljanskih okvirjev. Ker je Štajerska zapostavljena, sem kandidiral tukaj. To so ljudje spoznali, zato so mi namenili toliko glasov.« Jelka Godec (SDS), Šentjur pri Celju: »To, da se je rezultat SDS v primerjavi s parlamentarnimi volitvami 2014 izboljšal za deset odstotnih točk, je za našo stranko zelo velik uspeh. Podporo volivcev osebno vidim predvsem kot potrditev za moje dosedanje delo. V prihodnjih štirih letih se bom še naprej posvečala ureditvi razmer v zdravstvu, a tudi vsem projektom, ki se dotikajo Kozjanskega, sploh Šentjurja in Dobja. Tako kot zdaj želim delovati v dobro Jelka Godec Franc Rosec državljanov, zaradi česar so me tudi izvolili.« Franc Rosec (SDS), Velenje: »Volivce sem najbrž prepričal s svojim dosedanjim delom. Že 25 let delam v gospodarstvu. Imam program, ki zadeva lokalno skupnost, prav tako sem se ob različnih priložnostih srečal z volivci in se z njimi pogovoril. Tako na ravni lokalne skupnosti kot na ravni države si bom prizadeval za razvoj energetike in za industrijski razvoj Šaleške doline. V naši dolini se moramo posvetiti še kmetijstvu, a tudi kakovosti življenja prebi valcev. Zanimiv je tudi Zakon o nadomestilu odškodnine zaradi vplivov delovanja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje, zaradi s tem povezane degradacije okolja. Zagotoviti je treba denar za ureditev protipoplavne (SDS), Nada Brinovšek varnosti naselij ob reki Paki ter ohranitvi energetskih lokacij Teša in premogovnika. Predvsem pa bom stremel k ohranitvi dosedanjih in zagotavljanju novih delovnih mest.« Nada Brinovšek Mozirje: »Svojo izvolitev pripisujem pred vsem programu SDS, temu, da me ljudje že poznajo, in odličnemu delu volilnega štaba v naši dolini. Moj največji uspeh v zadnjem poslanskem mandatu je, da smo skupaj z direktorico zdravstvenega doma ohranili v naši dolini nujno medicinsko pomoč. Ves čas kot poslanka poudarjam, da mora biti konec tega, da nas država oziroma vlada, ki nas vodi štiri leta, deli na prvo- in drugorazredne državljane, ker smo na podeželju.« Jože Ribič (Stranka Alenke Bratušek), Žalec: »Glede na trenutne še neu- Jože Ribič radne rezultate volitev sem se uvrstil parlament. Ker so razlike med kandidati zelo majhne, lahko glasovnice iz tujine, ki bodo prispele v ponedeljek, to še spremenijo. Kot poslanec se bom zavzemal za tri ključna področja - zdravstvo, upokojence in mlade. Nedopustno je, da hudo bolni po postavljeni diagnozi na operacijo čakajo tako dolgo. Takoj ko se bo oblikoval državni zbor, bomo predlagali, da se odmerni odstotek za izračun pokojnine zviša za pet odstotkov. Država bi morala zgraditi stanovanja in jih oddati v najem mladim. Najemnino bi upoštevali kot Željko Cigler smo Robert Polnar Volilna udeležba je bila 52-odstotna, v 5. volilni enoti (Celje) 53,53-odstotna. postopen odkup. Nenazadnje bom pozornost namenil tudi lokalni problematiki, predvsem cestni infrastrukturi. Nekatere državne ceste v naši regiji so namreč v katastrofalnem stanju.« Željko Cigler (Levica), Celje: »Rezultat stranke je priznanje konkretnemu delu stranke v preteklem mandatu tako v državnem zboru kot v celjskem mestnem svetu. Lotevali se ekonomsko-soci-alnih pravic ljudi. Čeprav smo bili pri pobudah preglasovani, so volivci naše vsebine opazili in nam na volitvah izrazili podporo. Problematiko lokalne skupnosti dobro poznam, zlasti področje družbenih dejavnosti. Na tem področju zagotovo lahko kaj prispevam s svojimi izkušnjami v državnem zboru. Zavzemal se bom za to, da bo država uresničevala konkretne ekonomske in socialne pravice ljudi: če go vorimo o Celju, gre za vprašanje ekologije in zdravja, dostopnosti stanovanj in za vprašanje glede tega, da ljudje, ki so sou Lidija Ivanuša stvarjali to državo, prejemajo pokojnino, ki je pod pragom revščine.« Robert Polnar (DeSUS), Šentjur: Za naš medij ni želel komentirati izvolitve v poslanske klopi. Polnar je podžupan Občine Šentjur in dolgoletni občinski svetnik. Zadnja dva mandata v občinskem svetu deluje pod okriljem Gibanja za Občino Šentjur, še prej je bil član LDS. Lidija Ivanuša (SNS), Šentjur: Novoizvoljena poslanka, ki je samostojna podjetnica, po poklicu frizerka, je bila do zaključka redakcije odsotna, zato njenega komentarja nismo dobili. Bojan Podkrajšek (SDS), Slovenske Konjice: Svojo politično kariero je začel kot predsednik Krajevne skupnosti Špitalič leta 1999. Funkcijo je opravljal tri mandate. Kasneje se je preizkusil kot občinski svetnik in podžupan Občine Slovenske Konjice. V letu 2014 je bil na listi SDS na predčasnih volitvah prvič izvoljen za poslanca državnega zbora. Na naše povabilo, da komentira, za kaj se bo zavzemal v novem mandatu, se ni odzval. AH, TS, Bojan Podkrajšek g0 gj 4 GOSPODARSTVO Kaj imajo skupnega Swa-tycomet, Cetis, Bosio, Vivapen, GKN Driveline, Štore Steel? Poleg tega, da so vsa podjetja iz celjske regije, da so zelo uspešna, da nenehno povečujejo obseg proizvodnje in dodano vrednost ter večino prihodkov ustvarijo na zahtevnih tujih trgih, predstavljajo tudi jedro razvoja v gospodarstvu na Celjskem. Vse naštete družbe namreč skoraj vsako leto sodelujejo na izboru najboljših inovacij v regiji, za priznanja so se potegovala tudi letos, ko se jim je pridružilo še nekaj drugih podjetij. Regionalna gospodarska zbornica Celje že osemnajst let s podeljevanjem priznanj spodbuja inovativnost v podjetjih. Letos je na razpisu sodelovalo 11 podjetij, ki sta se jim pridružila še dva samostojna podjetnika. Vsi skupaj so prijavili 17 inovacij. Posebna ocenjevalna komisija je kot najboljše tri izbrala inovacije podjetij Swatycomet, Mik in Cetis. V Swatycometu so razvili novo tehnologijo pri izdelavi tankih rezalk, Mik je dobil zlato priznanje za prezračevalni sistem Mikrovent, v Ceti-su so razvili še eno izboljšavo za večjo varnost potnih listov, ki so jo tudi patentirali. Poleg teh treh inovacij je zbornica z zlatom nagradila še inovacije podjetij Etra, Bosio in Vivapen. Etra je na letošnjem izboru najboljših inovacij sodelovala s tehnologijo točenja piva v žalski fontani piva, v Bosiu so pri izdelavi avtomatizirane linije za obdelavo pločevin iz posebnega jekla razvili nekaj novosti v tako imenovani ka- lilni enoti, inovacija Vivapena pa je pisalo, pri katerem je mogoče uporabljati črnilne vložke z različnimi konicami. Največ inovacij, kar štiri, je letos prijavilo podjetje GKN Driveline iz Zreč. Zbornica mu je podelila eno srebrno priznanje in tri bronasta. Srebrno priznanje so dobili tudi inovatorji iz podjetij Silco, Sico in Vrtnarstvo Naglič. Družba Štore Steel ter samostojna podjetnika Drago Želj in Vojko Gorišek so za svoje inovacije dobili posebna priznanja. Tri najboljše inovacije se bodo potegovale tudi za priznanje na nacionalnem izboru, ki bo konec septembra. Priznanja in nagrade najboljšim inovatorjem so podelili tudi v Spodnji Savinjski dolini. Na letošnji razpis se je prijavilo devetnajst inovatorjev z enajstimi inovacijami. Prvo nagrado so dobili David Šekoranja, Damjan Lopan in Sebastjan Bogataj iz podjetja Sip Šempeter. Našli so rešitev, kako za transport zložiti največjo kosilnico na svetu. (šo) Inovativne tudi kuharice Med najbolj inovativnimi podjetji na Celjskem je zagotovo Swatycomet, ki je doslej dobil že veliko regijskih in tudi nacionalnih priznanj. Generalni direktor Matjaž Merkan v šali pravi, da zaposleni inovativnost pričakujejo tudi od kuharic v tovarniški menzi, saj želijo, da bi jih ves čas presenečale z novimi dobrotami. »Inovativnost je ena od strateških usmeritev našega podjetja, vendar inovacije ne razumemo kot nekaj, kar se dogaja samo v proizvodnji in s čimer se ukvarja le peščica ljudi. Pri nas spodbujamo inovativnost tudi v delovnih procesih, in sicer z izboljševanjem sodelovanja med zaposlenimi. Če bodo od- nosi med nami dobri, bomo uspešni tudi na tehnološkem in tehničnem področju ter na koncu tudi na trgu,« pojasnjuje Merkan. Z letos nagrajeno inovacijo pri izdelavi tankih rezalk se je Swatycomet že predstavil na nekaterih sejmih v tujini in požel veliko zanimanja. »V naši dejavnosti je zelo pomembno, da imaš izdelke, ki so bolj zmogljivi od tistih, ki jih ponuja konkurenca, poleg tega morajo biti zelo prijazni uporabnikom in okolju,« poudarja Matjaž Merkan. O tem, kakšen zaslužek jim bo prinesla ta inovacija, ne želi govoriti, pravi le, da gre za milijonske zneske in da bo nova tehnologija zelo pomembna za prihodnost podjetja. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Kovisu cveti posel v Evropi in Aziji Štorska livarna napoveduje 25 milijonov evrov vredno naložbo - Strateški dobavitelj vseh največjih proizvajalcev železniških vozil Skupina Kovis, ki ima sedež v Brežicah in je vodilna v Evropi za razvoj in proizvodnjo komponent za železniško industrijo, bo razširila in posodobila svojo livarno v Štorah. Naložba, ki naj bi bila končana v dveh letih, je vredna 25 milijonov evrov in je trenutno ena največjih domačih naložb v Sloveniji. Družba bo denar zagotovila z lastnimi sredstvi in bančnimi posojili, dva milijona evrov bo prispevala tudi država. Kovis je štorsko livarno, ki je bila nekoč del Železarne Štore, kupil leta 1996. Iz propadlega obrata je do danes naredil uspešno visoko tehnološko podjetje, ki bo po končani naložbi najbolj sodobno v svoji dejavnosti v Evropi. V štorski livarni so svoje Evrope vedno bolj širi tudi na proizvodne zmogljivosti razširili že pred dvema letoma, ko so ob 20-letnici delovanja odprli novo halo, vredno 3,7 milijona evrov, vendar imajo danes spet premalo prostora. Skupina Kovis, v kateri so poleg livarne še tri podjetja, namreč nenehno povečuje proizvodnjo, saj se poleg azijski trg. Poleg postavitve nove skoraj 4 tisoč kvadratnih metrov velike proizvodne hale bodo v Štorah posodobili vso opremo, ki bo okolju bolj prijazna. Direktorica livarne Jerica Vranc napoveduje, da bodo po končani naložbi krepko zvišali produktivnost, zmanjšali bodo vplive na okolje in PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 izboljšali energetsko učinkovitost, kakovost njihovih odlitkov pa bo še višja. »Naložba, ki je pred nami, je res zelo pomembna, saj bomo zgradili nove temelje ne le za proizvodnjo v Štorah, ampak za celotno skupino. Zaradi sprememb in še hitrejšega razvoja, kar nas še čaka leta 2020, smo že zaposlili 12 inženirjev, letos in v prihodnjih dveh letih bomo na novo zaposlili še 85 ljudi,« napoveduje Jerica Vranc. Livarna bo torej število zaposlenih s sedanjih 163 povečala na 248. Od Nemčije do Indije Glavni izdelki Skupine Kovis so zavorni diski in le-žajna ohišja za tirna vozila. Njeno ime že dolgo poznajo in spoštujejo vse evropske železnice, saj so njene največje naročnice multinacionalke, ki izdelujejo tudi vlake. To so predvsem nemški Siemens, kanadski Bombardier, francoski Alstom in še nekateri drugi. V Kovisu kupuje tudi kitajski CRRC, ki je največji proizvajalec železniških vozil na svetu. Kovis izvozi malo manj kot 95 odstotkov proizvodnje, večinoma v evropske države. »V Evropski uniji prodamo 80 odstotkov svojih izdelkov, 20 odstotkov v ostalih državah po svetu. Naš največji in najpomembnejši partner je še vedno Nemčija, vendar imamo vedno več kupcev tudi v ZDA, na Japonskem, v Avstraliji, na Kitajskem in po novem še v Indiji,« našteva direktor skupine Alen Šinko. V Kovisu zelo veliko pričakujejo prav od sodelovanja z Indijo, kjer se je vlada odločila, da bo posodobila svoje železnice in poskrbela za njihovo večjo varnost. »Naš najnovejši zavorni disk je uspešno prestal vsa testiranja, dobili smo vse certifikate in tudi že prvo naročilo. Pričakujemo, da bo naslednje leto naročil toliko, da bomo proizvodnjo diskov podvojili,« pravi Šinko. Cilj višja dodana vrednost Poleg rega, da sodeluje z vsemi največjimi proizvajalci železniške opreme Kovis sodeluje tudi z nemško in s francosko železnico. »V železniško dejavnost je zelo težko prodreti, včasih kakšen izdelek razvijamo več kot štiri leta. A se nam na koncu ves trud poplača. Ko kupci spo- znajo kakovost naših izdelkov in ugotovijo, kako hitro se znamo prilagoditi vsem naročilom, nas sprejmejo za strateškega dobavitelja. V železniški dejavnosti ni na tisoče proizvajalcev, je le nekaj svetovnih voditeljev in Kovis sodeluje z vsemi,« je zadovoljen Alen Šinko. Kot pravi, so si v skupini zadali cilj, da bodo dodano vrednost na zaposlenega, ki trenutno znaša 60 tisoč evrov, do leta 2030 povečali na 80 tisoč evrov. »V štorski livarni, kjer je zdaj dodana vrednost malo manj kot 40 tisoč evrov, je naš cilj 60 tisoč evrov, vendar ne do leta 2030, ampak že čez šest let,« napoveduje Šinko. JANJA INTIHAR Država bo 25-milijonsko naložbo v štorski livarni podprla z dvema milijona evrov. Z desne: direktorica livarne Jerica Vranc, direktor Kovisa Alen Šinko, gospodarski minister Zdravko Počivalšek in državni sekretar Aleš Cantarutti. (foto: Kovis livarna) ŽE 20 LET OHRANJAMO čisto vod^R ZA PRIHODNJE RODOVE Л GOSPODARSTVO 5 Ponudba nespodobno nizka Lastniki Cinkarne si bodo razdelili malo manj kot 22 milijonov evrov - Seja skupščine v senci prevzemne ponudbe Čeprav je že dolgo jasno, da bo Cinkarna Celje prej ali slej dobila novega lastnika, napoved avstrijske skupine Martens Management, da namerava prevzeti to najboljše celjsko podjetje, ki velja tudi za enega najboljših v državi, dviguje veliko prahu. Ne samo zaradi zgodbe s He-liosom, ki ga je eno od podjetij iz te skupine kupilo zelo poceni, nato pa že čez dve leti prodalo za skoraj trikrat več. Razburja tudi cena, saj Avstrijci napovedujejo, da nameravajo za delnico cinkarne plačati 220 evrov, kar pa je krepko pod ceno, ki velja trenutno na borzi, in tudi manj, kot namerava podjetje dati za odkup lastnih delnic. Sklep o tem, da lahko uprava cinkarne v naslednjem letu odkupi do največ 10 odstotkov lastnih delnic, in sicer za ceno, ki bo znašala najmanj 250 in največ 300 evrov, so lastniki sprejeli na torkovi seji skupščine. V sklicu skupščine je bil sicer predlagani sklep, lahko družba lastne delnice pridobivala po ceni od 170 do 210 evrov za delnico, a je bil potem na seji z večino glasov sprejet nasprotni predlog dr- Prevzemno namero za Cinkarno Celje je v ponedeljek objavilo luksemburško podjetje Anatol, ki je del skupine Martens Management Group. Pri prevzemu mu finančno pomaga ameriški investicijski sklad KKR, z njim je povezan tudi avstrijski sklad Ring, ki je v Sloveniji že prevzel nekaj podjetij. Martens Management Group je zasebni industrijski holding na področju kemične in premazne industrije. Anatol bo prevzemno ponudbo objavil najkasneje v tridesetih in ne prej kot v desetih dneh. Bodo lastniki Cinkarne Celje sprejeli prevzemno ponudbo in eno najboljših slovenskih podjetij prodali za malo denarja? Ali pa bo avstrijski prevzemnik izboljšal svojo ponudbo? žavne Modre zavarovalnice o višji ceni. To je vsekakor bil signal skupini Martens Management (ta že ima približno dva odstotka delnic, zato so se njeni predstavniki udeležili seje), da je cena, ki jo nameravajo ponuditi za cinkarno, prenizka. Nekateri delničarji pravijo, da je ponudba nespodobno nizka. Pričakovati je mogoče marsikaj Kaj se bo dogajalo v naslednjih dneh in tednih, je težko ugibati, saj se večji lastniki, med katerimi ima zelo pomemben, skoraj 50-odstotni delež država, še nočejo izjasniti, ali bodo ponudbo sprejeli. Predsednik uprave Modre zavarovalnice Borut Jamnik, ki je tudi predsednik nadzor- nega sveta cinkarne, je po seji napovedal, da je mogoče pričakovati marsikaj. Dogajanja za zdaj ne komentirajo tudi v cinkarni. Predsednik uprave Tomaž Benčina pravi, da ima še vedno premalo informacij, cena pa da za vodstvo podje- tja ni pomembna, saj zadeva samo lastnike. Bolj jasni so zaposleni. Predsednik podjetniškega sindikata Franc Gra-bler je dejal, da ne verjamejo obljubam morebitnega novega lastnika o razvoju in širitvi cinkarne ter o povečevanju števila zaposlenih. Zaradi izkušenj, ki jih je s prevzemniki imel Helios, so prepričani, da gre Avstrijcem le za zaslužek. Letos rekordne dividende Napoved prevzema prav zdaj najbrž ni slučajna, saj cinkarna že nekaj zadnjih let posluje odlično. Lani je ustvarila malo manj kor 189 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 11 odstotkov več kot predlani. Čisti dobiček je znašal 28,8 milijona evrov in je bil trikrat višji od predlanskega. Vodstvo družbe zelo dobre poslovne rezultate napoveduje tudi za letos. Ustvarili naj bi malo manj kot 200 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, čisti dobiček naj bi znašal 32,6 milijona evrov. Zaradi lanskega rekordnega čistega dobička, so letos tudi dividende v cinkarni rekordne. Lastniki so na torkovi seji sprejeli sklep, da bodo znašale 26,52 evra, kar pomeni, da bo družba zanje porabila celotni bilančni dobiček v višini 21,6 milijona evrov. Delničarji bodo dividende dobili 13. junija. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Zadruge v celoti obvladujejo mlekarno Z odkupom deleža, ki ga je imela ljubljanska investicijska družba KD Kapital, je Mlekarna Celeia postala edino večje slovensko podjetje za predelavo mleka, ki je skoraj v celoti v lasti kmetijskih zadrug. Manji delež, ki ne dosega niti odstotka, si še vedno delijo nekdanji in zdajšnji zaposleni. Koliko je šestnajst zadrug plačalo za 26-odstotni delež, ki ga je na lastno željo prodala družba KD Kapital, predsednik nadzornega sveta mlekarne Anton Pušnik ne želi razkriti. Povedal je le, da so zadruge odkupile deleže glede na to, koliko lastništva so že imele v mlekarni. To pomeni, da so tiste zadruge, ki so bile že prej večje lastnice, odkupile tudi večji delež. Zato tudi po odkupu deleži zadrug ostajajo zelo različni. Največje lastnice mlekarne so Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga, Kmetijska zadruga Šmarje, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Kmetijska zadruga Šentjur, Kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenske Konjice in Kmetijska zadruga Laško. Prva je lastnica 17,6 odstotka mlekarne, zadnja 4,6 odstotka, vseh šest pa ima skupaj v lasti malo več kot 75-odstotni delež. Lastniški deleži ostalih desetih zadrug znašajo od enega do dveh odstotkov. Kot je že pred časom dejal Anton Pušnik, so se zadruge za odkup lastniškega deleža KD Kapital odločile predvsem zato, da bo mlekarna čim bolj uspešna in bo še naprej zagotavljala odkup čim večjih količin mleka. Mlekarna Celeia mleko odkupuje od malo več kot 1.100 kmetij. Lani je prvič v njeni zgodovini odkup presegel 100 milijonov litrov. JI Polzela samo še do dražbe? Stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec je objavil javno dražbo, na kateri bo prodajal premoženje tovarne nogavic na Polzeli. Če zanimanja za nakup tudi tokrat ne bo, bo proizvodnjo moral ustaviti. Tovarna kljub stečaju dela že od lanskega januarja in za določen čas zaposluje 90 ljudi. Dražba bo 28. junija, Hohnjec jo je razdelil na dva dela. V prvem bo podjetje prodajal kot poslovno celoto, to je tovarno, prodajalne v Celju, Novem mestu in Ljubljani, opremo, blagovno znamko in zalogo gotovih izdelkov. Izklicna cena je malo manj kot 2,5 milijona evrov. Če za nakup ne bo zanimanja, bo v nadaljevanju dražbe poskušal prodati le zalogo in blagovno znamko, izklicna cena zanju je 536 tisoč evrov. Takšno ceno je predlagal na osnovi nezavezujoče ponudbe, ki jo je dobil že pred časom in v kateri kupec samo za zalogo ponuja 466 tisoč evrov, kar je več, kot znaša njena likvidacijska vrednost. Upravitelj se je za dražbo v dveh delih odločil predvsem zato, ker želi čim prej prodati vsaj zalogo, saj ima ta, dokler tovarna posluje, višjo vrednost. Spomnimo, da je Hohnjec tri hektarje velik tovarniški kompleks z več zgradbami doslej prodajal že dvakrat. Prvič julija lani in nato še konec lanskega leta. Ob prvem zbiranju ponudb je izhodiščna cena znašala 2,8 milijona evrov, v drugem je bila za 400 tisoč evrov nižja. Čeprav si je nekaj morebitnih kupcev ogledalo podjetje, ponudbe za nakup ni bilo. Če bo neuspešna tudi dražba, bo stečajni upravitelj v skladu s stečajno zakonodajo moral proizvodnjo ustaviti. Tovarniški kompleks bo najverjetneje poskusil prodati po delih. JI Uskladili novo kolektivno pogodbo Spremembe predvsem pri številu dni dopusta, dosegli tudi uskladitev plač z inflacijo V zadnjih treh mesecih sta se delodajalska in delojemalska stran pogajali tudi večkrat tedensko. Z novo kolektivno pogodbo sta nadomestili skoraj tri desetletja star dogovor in ga prilagodili tako novi zakonodaji kot tudi novim razmeram na trgu. Foto: arhiv NT (GrupA) Uprava in predstavniki zaposlenih v Gorenju so uskladili novo podjetniško kolektivno pogodbo. Iz Gorenja so sporočili, da pogodba, ki je nadomestila tisto iz leta 1991, delavcem zagotavlja ohranitev delavskih pravic, podjetju pa dolgoročne prihranke in dobre temelje za prihodnji razvoj. Spomnimo, da je bilo bistveno jabolko spora število dni dopusta. Po predlogu uprave bi približno 70 odstotkov zaposlenih izgubilo od štiri do pet dni dopusta, kar se je Sindikatu kovinske in elektro industrije (SKEI) zdelo nedopustno, pristal je na to, da bi se število dopusta znižalo za največ dva dni. In kako bo zdaj? Nova kolektivna pogodba predvideva zmanjšanje števila dni dopusta glede na izobrazbo zaposlenih. Prav tako se je število dni dopusta spremenilo pri doseženi starosti zaposlenih, je povedal predsednik SKEI Gorenje Žan Zeba: »Ko delavci dopolnijo 50 let, jim več ne pripada pet dni dopusta, temveč zdaj velja razpon. Pri 50. letu prejmejo dva dni dopusta, pri 51. letu jim pripada še en dan, prav tako pa po 53. letu, ko spet prejmejo dodaten dan dopusta.« Z novo kolektivno pogodbo so uredili tudi uskladitev plač z inflacijo. »Če inflacija znaša na primer odstotek, se plače uskladijo za 0,7 odstotne točke. Če inflacija znaša dva odstotka, se plače uskladijo za 1,4 odstotne točke,« je pojasnil Zeba. Z novo pogodbo so zelo dobro urejene jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči, še ocenjuje sindikalist. Posodobljeni so tudi nekateri členi, ki niso bili več v skladu z obstoječo zakonodajo. Bodo zaveze spoštovali tudi Kitajci? Delavski direktor v Gorenju Drago Bahun je ob podpisu pogodbe dejal, da v Gorenju visoko raven delavskih pravic spoštujejo že od ustanovitve podjetja. »Zavedamo se, da mora biti podjetje do zaposlenih odgovorno ne samo pri zagotavljanju primernega plačila za njihovo delo, temveč tudi na drugih področjih. Nova kolektivna pogodba delavcem zagota- vlja višjo raven pravic tako v primerjavi z zakonodajo kot tudi s panožno kolektivno pogodbo.« Je pa predsednik sindikata SKEI Gorenje ob tem pozval, naj se ustrezen socialni dialog nadaljuje tudi po prihodu novega Kitajskega lastnika. Predsednik sveta delavcev je zaposlenim na zborih delavcev že predstavil dogajanje, povezano z novim strateškim partnerjem. Ta sicer po besedah Zebe obljublja spoštovanje dogovorjenih delavskih pravic. Sta pa svet delavcev in sindikat kljub temu družbi Hisense v podpis poslala določene zaveze, ki naj bi jih spoštoval nov lastnik. TINA STRMČNIK postopki »Državni administrativni so vedno bolj zapleteni« Razvojna agencija Savinja obeležila 20-letnico delovanja - Do zdaj pomagala pri črpanju 73 milijonov evrov evropskega in državnega denarja ŽALEC - Njene naloge so podjetniško svetovanje, prijave projektov na razpise, povezovanje različnih javnih in zasebnih ustanov ter spodbujanje gospodarskega in trajnostnega razvoja Spodnje Savinjske doline. Njena prva direktorica je bila Danica Jezovšek Korent, po njeni upokojitvi pred šestimi leti je vodenje prevzel Stojan Praprotnik. Z njim smo se nedavno pogovarjali o delovanju agencije, večjih uresničenih projektih in prihajajočih izzivih. Zametki delovanja Razvojne agencije Savinje segajo v leto 1998, ko sta takrat še enotna Občina Žalec in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec ustanovili podjetniški center. Tudi novoustanovljene občine Spodnje Savinjske doline so se odločile, da bodo širša razvojna prizadevanja uresničile z razvojno koalicijo. Podjetniški center so leta 2001 preimenovale v Razvojno agencijo Savinja. Občine Tabor, Vransko in Žalec so se kot njene ustanoviteljice odločile za tesnejše sodelovanje z njo. Občina Polzela je ostala pridružena članica, občini Braslovče in Prebold pa sta se odločili za povsem samostojno pot načrtovanja svojega razvoja. V letu 2003 je Občina Vransko izstopila, vstopila je Občina Braslovče. S kakšnim namenom so pred dvajsetimi leti ustanovili Razvojno Agencijo Savinja, ki ima svoj sedež v Žalcu? Po razdelitvi enotne Občine Žalec je na njenem območju nastalo šest samostojnih občin. Novoustanovljena agencija je postala razvojni koordinator med njimi. Evropska unija in država sta namreč veliko bolj naklonjeni celovitemu reševanju problematike in s tem širšim projektom kot posameznim. Osnovno poslanstvo agencije od vsega začetka je, da v dolini spodbuja podjetništvo in izvaja registracijske postopke novih podjetij ter usposablja podjetnike in vse zainteresirane za podjetništvo. Do letos je to počela v sklopu aktivnosti VEM (Vse na enem mestu), od začetka letošnjega leta pa v sklopu Slovenske poslovne točke -SPOT. Zelo pomembna naloga je tudi spodbujanje ra- zvoja na različnih področjih v dolini. Enega večjih skupnih projektov je do zdaj zagotovo predstavljalo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Bi bila lahko vsaka občina zase tako uspešna pri gradnji tovrstne komunalne infrastrukture? Od leta 2007 do 2014 smo na regionalni ravni izvajali projekte gradnje čistilnih naprav, kar je tudi eden največjih projektov, ki smo jih naredili v prejšnji finančni perspektivi. Projekt, pri katerem sicer ni šlo brez številnih težav, je celovito rešil problematiko čiščenja odpadnih voda. Vsaka občina posebej pri njegovi uresničitvi zagotovo ne bi bila tako uspešna, kot so bile združene v skupni projekt. Skupaj smo zgradili centralno čistilno napravo in primarne kanalizacijske vode. Agencija je do zdaj izvedla 96 večjih projektov. Za kakšne projekte je še šlo? Zaposleni v agenciji so se že na začetku delovanja zavedali, da je treba spodbujati vse oblike podjetništva in Stojan Praprotnik Razvojno agencijo Savinja vodi zadnjih šest let. Foto: arhiv NT (SHERPA) se vključevati v tiste programe, ki bodo koristili podjetnikom. Eden takšnih je bil zagotovo vaučerski sistem za podjetnike. Agencija se je vključila tudi v razvojne aktivnosti na področju podeželja. Prvo programsko obdobje LAS Spodnje Savinjske doline 2007-2013 je uspešno za nami. Trenutno smo na sredini aktualnega programskega obdobja. Dva poziva smo že oddali, dva nas še čakata. Agencija sodeluje tudi pri projektih prilagajanja podnebnim spremembam in pri okoljskih projektih. Ravno v tem času se konzorcij, katerega partner smo, prijavlja na razpis EU LIFE+, s katerim želimo očistiti dolino hmelj-skih vrvic, ki niso razgradljive. Do zdaj je agencija pomagala pri črpanju evropskega in državnega denarja v višini 73 milijonov evrov. Se morda pri tem soočate s kakšnimi težavami? Zapletena državna administracija nam preprečuje, da bi se lahko bolj aktivno vključili v črpanje evropskega denarja. Pričakovali bi, da bi bili administrativni postopki vedno manj zapleteni, a je ravno obratno. Posamezniki, ki želijo izboljšati svojo popoldansko dejavnost, imajo veliko težav. Naloga agencije je, da vlagateljem pomaga, da so njihove vloge pravilno izpolnjene in oddane. Kolikor se le da se želimo s svojimi približati ciljnim skupinam na lokalni ravni. Na drugi strani država želi to vedno bolj centralizirati. Kakšni izzivi so pred vami? V prihajajoči finančni perspektivi - od leta 2020 - bo na razpolago manj nepovratnega denarja. Več bo sredstev, ki jih bo na podlagi ugodnih posojil treba vračati. Financirani bodo projekti, povezani z razvojem človeških virov, sociale, urbanih središč, podeželja in lokalne skupnosti. Veliko pozornost bomo namenili prilagajanju podnebnim spremembam in trajnostni mobilnosti. Vedno več bo vozil na električni pogon, čemur bo treba prilagoditi tudi električno omrežje in pametne sisteme za polnjenje, ki bodo uporabili več obnovljivih virov energije. ŠPELA OŽIR, foto: TT V Razvojni agenciji Savinja je trenutno zaposlenih šest oseb. V dvajsetih letih je organizirala 260 različnih dogodkov, prireditev, usposabljanj - enajst prireditev Inovator leta, devet podjetniških piknikov in deset novoletnih srečanj podjetnikov. V usposabljanja in druge dogodke je bilo do zdaj vključenih več kot 6.500 udeležencev. Obletnico delovanja so obeležili prejšnjo sredo v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Prireditve so se udeležile vse pomembnejše osebnosti v delovanju agencije - z leve aktualni direktor Stojan Praprotnik, bivša direktorica Danica Jezovšek Korent, direktorica žalske občinske uprave Tanja Razboršek Rehar, direktor Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in župan Občine Žalec Janko Kos. Program je povezovala voditeljica Radia Celje Andreja Petrovič. Omejen vpis v sedmih šolah v regiji Na zadnji majski dan je ministrstvo za izobraževanje objavilo seznam srednjih šol, ki se ne bodo mogle izogniti omejitvi vpisa. Po končanem roku za prenos prijav za vpis se je konec aprila namreč pokazalo, da je za nekatere programe še vedno preveč prijav. Tam bodo pri izbiri dijakov upoštevali njihov učni uspeh. Letos je sicer v primerjavi z lanskim letom skoraj povsod manj prijavljenih bodočih dijakov, izjema so programi nižjega poklicnega izobraževanja in gimnazijski programi. Generacija de-vetošolcev je namreč manjša kot lani. Prvotno število razpisanih mest se zato od prve objave vpisa ni bistveno spremenilo. Dovolj mest je še v vseh vrstah izobraževalnih programov, tudi v gimnazijskih, s predvsem v krajih izven Celja, na primer v Slovenskih Konjicah, Rogaški Slatini in Velenju. Najbolj napolnjeni so tudi letos programi za kozmetičnega, medijskega, strojnega tehnika in tehnika oblikovanja, za programe predšolske vzgoje, zdravstvene nege, za veterinarskega in kemijskega tehnika ter tehnika računalništva in mehatronike. Med poklicnimi programi je največ zanimanja za izobraževanje za frizerje, avtoser-viserje, mehatronike operaterje, računalnikarje, elektrikarje in oblikovalce kovin - orodjarje. Ministrstvo je glede na podatke o vpisu v nekaterih šolah zagotovilo dodatna mesta, teh bo v Sloveniji 200, med drugim bo več mest v programih mizar, medijski, ekonomski tehnik in elektrotehnik ter v gimnazijskih programih. Kljub temu bo vpis omejen v 42 šolah, od tega v sedmih v regiji. V Srednji zdravstveni šoli Celje je omejitev v programu kozmetičnega tehnika, na Gimnaziji Celje - Center v vseh treh programih, na I. gimnaziji v Celju pa v programu klasične gimnazije. V celjski srednji šoli za strojništvo, me-hatroniko in medije omejujejo vpis v petih programih, in sicer programe medijskega in strojnega tehnika, tehnika mehatronike, mehatronika operaterja in inštalaterja strojnih inštalacij. V srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo so omejili vpis v program elektrikarja, na Šolskem center Šentjur pa v program veterinarskega tehnika. V Velenju je preveč prijav za športni oddelek gimnazije. TC Meteorna voda ogrožala šolo POLZELA - Sobotni močni naliv je proti večeru nekaj nevšečnosti povzročil tudi v polzelski občini. Tamkajšnji gasilci so s posredovanjem preprečili najhujše. »Priča smo bili hudemu nalivu. Ker je v kratkem času padlo veliko dežja, zmogljivosti odtočnih kanalov niso bile dovolj velike, da bi lahko vsa voda odtekla sproti,« je pojasnil župan Jože Kužnik. Meteorna voda je zalila del središča Polzele in ogrožala tamkajšnjo šolo s telovadnico in vrtec. Tamkajšnji gasilci so zgradbe zaščitili s prečrpavanjem vode in postavitvijo protipoplavnih vreč. V Založah je zaradi obilnih padavin narasel vodotok Ložnica na dveh mestih poplavil lokalno cesto. »V kratkem času se je nabralo toliko vode, da kljub lanski sanaciji struge Ložnice ta ni mogla sprejeti vse vode in zagotoviti ustreznega pretoka,« še dodaja župan. ŠO Savinji posvečen dan REČICA OB SAVINJI - V Grušoveljski gmajni je bil v petek Dan za Savinjo, ki se ga je udeležilo približno petsto zgornjesavinjskih osnovnošolcev in otrok iz rečiškega vrtca. Organizatorja, to sta republiški zavod za varstvo narave in rečiška občina, sta zanje pripravila delavnice, vodene sprehode, predstavitve, igre ... Udeleženci so med drugim spoznavali invazivne tujerodne rastlinske vrste, alge v Savinji, ptice ob njej, predstavili so se jim tudi ribiči, čebelarji, radioamaterji ... Med prireditvijo so podelili nagrade likovnega natečaja na temo Savinje. Med risbami je bila najbolje ocenjena risba učenca prvega trile-tja Aleksa Lesjaka Rigelnika in iz drugega triletja Nicole Blatnik. Za izdelane makete je prejela med učenci prvega triletja najvišjo oceno Isra Asani, iz drugega triletja pa je prejelo najboljšo oceno skupinsko delo učencev. Popoldne so se odrasli udeleženci Dneva za Savinjo napotili po poti Spoznavanja skritih kotičkov. Ob reki so odšli do prenovljenega Grušoveljskega jezu, ki je s svojimi 140 metri dolžine na celotni Savinji največji. Med drugim so si ogledali ribjo stezo tega jezu. BJ novi tednik I radio celie Za vrtec več denarja LUČE - Na razpis za vpis otrok v vrtec v Lučah se je prijavilo 14 novincev. Osnovna šola Luče, ki vključuje tudi vrtec, je občini predlagala, da bi sprejela vse prijavljene otroke. To zahteva oblikovanje štirih polnih oddelkov, kar je pol oddelka več kot v tem šolskem letu. V vrtcu bo prihodnje šolsko leto več otrok prvega starostnega obdobja, kar pomeni, da mora biti v oddelku manj otrok. To terja novo zaposlitev vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice. Vsega skupaj bo v vrtcu 59 otrok, kar je sicer isto število kot v tem šolskem letu. Občinski svetniki so predlog občine soglasno podprli. Po novem bo zato občina za vrtec odštela 16 tisoč evrov na mesec, kar je 1.900 evrov več kot doslej. Prav tako bo morala občina rešiti pomanjkanje prostora v vrtcu, kar naj bi storila znotraj stavbe osnovne šole. Razmere v Lučah v povezavi z vrtcem so se v zadnjem obdobju spremenile. Včasih so vpisovali v vrtec otroke predvsem iz središča in najbližje okolice Luč, danes pa jih tudi iz drugih delov občine in to v njihovem zgodnejšem obdobju življenja. BJ Odprta vrata Kristlovega bloka Spoznavali delo arhitekta, ki bi lahko bil »oče« novozgrajenega Velenja VELENJE - Velenje se ponaša s tremi stavbami, ki jih je zasnoval eden najvidnejših slovenskih arhitektov Stanko Kristl. Ljubitelji arhitekture so njegovo delo pred dnevi spoznavali na vodenem ogledu po trgovsko--stanovanjski stavbi, imenovani Kristlov blok. 96-letni Stanko Kristl sodi med najvidnejše slovenske arhitekte. V svojih projektih in raziskavah si neprestano zastavlja temeljno vprašanje o tem, kaj je arhitektura v odnosu do človeka. V Velenju je zasnoval tri stavbe. Najbolj znamenita je tista, zgrajena iz klinker opeke. V njej so stanovanja, pritlični prostori so namenjeni poslovni dejavnosti. Tudi v drugi stavbi s Kristlovim podpisom so stanovanja in prostori za trgovsko dejavnost. Tretja stavba je bila najprej predvidena kot stanovanjska stavba, vendar jo je tedanja trgovska družba Era uporabljala za svoje poslovne prostore. Tudi danes so v tej stavbi pisarne. Povabil ga je Nestl Žgank Arhitekt Gregor Gojević, ki je pred dnevi obiskovalcem vodenega ogleda predstavil znamenit Kristlov blok, je povedal, da je tega slovitega 96-letni arhitekt Stanko Kristl je svoj podpis pustil tudi v Velenju, kjer so se mu pred dnevi poklonili s predavanjem in z vodenim ogledom trgovsko-stanovanjske stavbe, ki jo je zasnoval. Fotografijo hrani Muzej Velenje. arhitekta v Velenje povabil tedanji župan oziroma predsednik občinske skupščine Nestl Žgank. »Žgank je odgovoren za to, da je Velenje kot socialistični čudež sploh nastalo. Bil je zelo ambiciozen župan. Ker je začel Velenje graditi z ničle, se je zavedal, da potrebuje vrhunske strokovnjake. Tako je na področju urbanizma sodeloval z arhitektom Oto- nom Gasparijem, ki je znan predvsem po načrtovanju velenjskega kulturnega doma, in s krajinskim arhitektom Paulom Filipskijem z Dunaja.« Žgank je Stanku Kristlu celo ponudil stalno mesto arhitekta v Velenju in proste roke pri projektiranju tega mesta. Vendar je Kristl, ki je bil takrat že vpet v načrtovanje nekaterih stavb Kliničnega centra in se mu je v Ljubljani obetalo delo profesorja na akademiji, ponudbo zavrnil. Zgled Skandinavci Gregor Gojević je poudaril, da je zunanjost Kristlovega bloka doživela nekaj neprimernih sprememb. Okna in vrata, ki so bila prej lesena, so zdaj plastična, pritličje je po mnenju sogovornika neustre- zno zastekljeno, medtem ko se zasnova stanovanj od časa gradnje stavbe do danes ni bistveno spremenila. »Kristl se je kot arhitekt precej zgledoval po skandinavskem modernem slogu. Ta še danes velja za izrazito humanističen pristop k bivanju. Prostori so skromni, a zelo razgibani. Narejeni so po meri človeka - zagotavljajo določeno stopnjo intimnosti, a tudi določeno mero odprtosti. Vsi prostori so dnevno osvetljeni, ponujajo čudovite poglede.« Obiskovalci tokratnega ogleda so si lahko ogledali stanovanje mlajšega para in stanovanje družine. Lastniki obeh stanovanj imajo do svojih nepremičnin poseben odnos, s stanovanji so zadovoljni, saj jih ohranjajo v prvotnem stanju. Gojević je zadovoljen, da so se prijazno odzvali vabilu in so obiskovalcem odprli svoja vrata. Po ogledu sta o Kristlovem delu na predavanju v Galeriji Velenje spregovorila Tadej Glažar in Maja Vardjan. Razstavo o delu tega znanega slovenskega arhitekta si lahko obiskovalci Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani ogledajo do 30. septembra. TINA STRMČNIK Foto: LJUBAN NARAKS Obuditev železniške proge PODČETRTEK - Do konca junija naj bi bilo znano, kaj slovenske in hrvaške oblasti menijo o obuditvi železniške proge med Imenim in Zagrebom. Za ponovno vzpostavitev železniške proge med Imenim in Zagrebom si župani Obsotelja prizadevajo že nekaj časa. Konec maja so se v Podčetrtku sestali predstavniki slovenskih in hrvaških železnic ter župani občin ob železniški povezavi Imeno-Kumrovec-Savski Marof. Namen sestanka je bil predstaviti možnost ponovne vzpostavitve železniške povezave med Imenim in Zagrebom. Omenjena železniška povezava je bila uničena ob koncu nekdanje Jugoslavije. »Del proge, ki je na slovenski strani, je urejen za hitrost vlakov do 100 km/h, urediti je treba del železniške proge na hrvaški strani. Največje težave pričakujemo zaradi šengenskega mejnega prehoda. Ima pa Hrvaška pripravljen material za gradnjo, ki je ostal od enega prejšnjih projektov gradnje železniške proge proti Reki, zato bi ta projekt lahko hitro izvedli. Če bomo dosegli strinjanje med tistimi, ki odlo- čajo in bo prisotna politična volja obeh držav, bomo to progo tudi uredili,« je pojasnil župan Občine Podčetrtek Peter Misja. Ta poudarja, da si občine ob železnici želijo ponovno vzpostavitev proge in da jo potrebujejo. »Proga je strateškega pomena, saj predstavlja obvozno pot v primeru nesreče na slovenskih železnicah. Omogočila bi tudi krajevni razvoj. Zato smo se odločili, da napišemo skupno pismo in ga pošljemo odgovornim tako v Zagreb kot v Ljubljano. V pismu jih seznanjamo, da bi bilo dobro uresničiti obuditev te proge.« Odgovor na pismo naj bi bil znan do konca junija. Razloge za ponovno vzpostavitev župan Občine Kumrovec Robert Šplajt in župan Občine Bistrice ob Sotli Franjo Debelak ter Matjaž Kranc, direktor infrastrukture Slovenskih železnic, vidijo tudi v gospodarskih poslih, obenem pa bi olajšali prevoz dnevnim migrantom, ki za pot na delovno mesto uporabljajo vlak. V Slovenskih železnicah ocenjujejo, da bi bila vzpostavitev povezave železniškega prometa, po pridobitvi vseh dovoljenj, možna najpozneje v enem letu. AH Nova telovadnica ŠMARJE PRI JELŠAH - Podružnična osnovna šola na Svetem Štefanu je v petek uradno dobila novo telovadnico. Pri podružnični šoli šmarske osnovne šole na Sv. Štefanu ki ima štiri oddelke in sicer dva razreda in dva oddelka vrtca, so zgradili novo skoraj ničenergijsko telovadnico. »Na Sv. Štefanu smo zgradili prijetno in lepo telovadnico, ker si ta kraj to zasluži. Podružnična šola je zelo majhna, vendar je v njej lepo število otrok. Še posebej v poletni vročini ali mrzli zimi niso imeli otroci in učenci, razen učilnic, nobenega prostora za gibanje. Telovadnica je namenjena tudi zelo aktivnemu športnemu društvu v okraju in vsem kraja- nom in krajankam. Tudi na podeželju se je namreč razvila želja po telovadbi in gibanju,« je povedal župan Občine Šmarje pri Jelšah Stanislav Šket. Projekt športne dvorane, ki jo je gradilo podjetje Remont Celje, je vreden približno pol milijona evrov. Občina je pridobila sofinancirana sredstva v višini 118 tisoč evrov na razpisu Eko sklada in 67 tisoč evrov od Fundacije za šport. »Telovadnica je prvi skoraj ničenergijski objekt v občini Šmarje pri Jelšah in predstavlja vzorčen model za naslednje projekte gradnje telovadnic v Zibiki, Mestinju in Kristan Vrhu,« je še pojasnil Šket. AH NAJSIBO NAVSEZGODAJ ALI NA VRHUNCU VEČERA. TOYOTA ALWAYS A BETTER ШАУ NASA IZBIRA SO HIBRIDNI SUV-ji TOYOTA ■ .; 1* bin (i « Ш - , \ Д VW;. Ш EKO SUBVENCIJA 10 LET JAMSTVA NA HIBRIDNO BATERIJO PREVERITE NA TOYOTA.SI/HIBRID FRMOBIL AVTOCENTER AC FRI-Mobil Dečkova 43, Celje, 03 425 60 80 www.fri-mobil.si Povprečna poraba goriva za vozila Toyota hibrid: od 3,0 do 5,0 l/100km in emisije CO2: od 70 do 116 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6W. Emisije NOx: od 0,0058 do 0,0162 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,s ter dušikovih oksidov. Boljši časi za zemljišče v središču Polzele Na zapuščenem gradbišču bosta zrasla nova bloka - Investitor ne izključuje niti varovanih stanovanj Izvajalec del je Remont, ki na podlagi obstoječega gradbenega dovoljenja izvaja zemeljska dela. Stanovanja naj bi bila zgrajena v drugi polovici prihodnjega leta. POLZELA - V središču kraja se je letos spomladi začela gradnja dveh stanovanjskih blokov. Investitor projekta -podjetje Malteški dvori - načrtuje gradnjo osemintride-setih stanovanj, ki naj bi bila dokončana v drugi polovici prihodnjega leta. Varovanih oziroma oskrbovanih naj bi bilo šestnajst. Na zemljišču v bližini trgovskega središča Tuš je bila že pred leti načrtovana gradnja prestižnih stanovanjskih blokov, a je gospodarska kriza zaustavila velikopotezne načrte. Prvotni investitor Vegrad je septembra 2011 končal v stečaju. Projekt je iz stečajne mase prevzelo podjetje Ingrad, ki je nato nekoliko kasneje prav tako končalo v stečaju. Gradbeni projekt je prevzela slaba banka oziroma Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Gradbišče je bilo več let zapuščeno in je postajalo zaradi neurejenosti vedno bolj nevarno. Občina Polzela je večkrat pozvala odgovorne, naj ga zavarujejo in s tem preprečijo morebitne nesreče, ki bi se lahko zgodile, saj se nahaja v središču kraja nedaleč od osnovne šole. Župana Jožeta Kužnika zato zdaj še toliko bolj veseli, da je za nadaljevanje gradnje zanimanje pokazal nov investitor, podjetje Malteški dvori, ki sta ga s tem namenom ustanovila podjetje ITAG iz Celja in BFA skupina iz Šmarja pri Jelšah. »Vesel sem, da bomo na Polzeli dobili nova stanovanja, ki jih nujno potrebujemo. Katerega od stanovanj bo z namenom neprofitnega oddajanja odkupila tudi občina,« napoveduje Kužnik, ki je v imenu občine z investitorjem že podpisal pismo o nameri. Cene še niso znane Direktor podjetja Malteški dvori Tomaž Krajnc pravi, da so si projekt zamislili v dveh delih. V prvi fazi bodo zgradili osemintrideset stanovanj, namenjenih za trg, in v drugi še šestnajst stanovanj, namenjenih starejšim. Ali bodo to varovane ali oskrbovane stanovanjske enote, se zaenkrat še niso dokončno odločili, so pa že navezali stik z Domom upokojencev Polzela. Trenutno čakajo na dopolnitev obstoječega gradbenega dovoljenja. V načrtu imajo namreč gradnjo nekoliko večjih zgradb, kot so bile sicer predvidene s prvotnim dovoljenjem. Obsegale bodo klet, pritličje in tri nadstropja. Stanovanja bodo velika od petinštirideset do sto pet kvadratnih metrov, njihova cena bo po besedah Krajnca znana čez približno mesec, ko bodo prejeli novo gradbeno dovoljenje. »Stanovanj ne bomo prodajali po vrednosti kvadratnega metra, am- pak po vrednosti stanovanjske enote. Vsi partnerji v projektu menimo, da je cena stanovanja odvisna od njegovega mesta v zgradbi. Stanovanja v pritličju bodo imela tudi kar precej velike atrije.« Bližina storitev Krajnc, ki je pred časom v središču Celja želel odkupiti nekdanjo zgradbo Leonarda in v njej urediti stanovanja, a mu to ni uspelo, dodaja, da v tem primeru ne gre za nadomestni projekt. »Število prebi- valcev na Polzeli se je v zadnjih desetih letih zelo povečalo. Zaradi svoje lege v bližini avtoceste je zanimiva za številne kupce stanovanj, ki delajo v večjih zaposlitvenih središčih po državi. Cena nepremičnin pa je bistveno nižja kot cena v Ljubljani,« razloge za naložbo v tem delu Spodnje Savinjske doline izpostavlja Krajnc, ki sta ga obenem prepričala tudi mirno okolje in bližina ustanov, kot so zdravstveni dom, lekarna, trgovina in šola. ŠPELA OŽIR, foto: TT Športna dvorana Hruševec vedno bližje postavitvi Svetniki zaupali županu podpis pogodbe z Eko skladom ŠENTJUR - Po burni razpravi, ali občina potrebuje novo športno dvorano Hruševec in ali bo občina zmogla tako drago investicijo, so svetniki na zadnji seji skoraj soglasno pritrdili županu, naj se odloči za gradnjo nove športne dvorane. Trenutna vrednost naložbe je ocenjena na malo več kot šest milijonov evrov, končna vrednost bo znana po dokončni izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi javnega naročila. Nova športna dvorana je eden najpomembnejših objektov, ki ga občina potrebuje, a ga ne more postaviti brez sofinanciranja države. Na zadnji seji občinskega Marko Diaci ponovno predsta-sveta je bila najbolj burna vil razloge za gradnjo športne razprava, ko je župan mag. dvorane Hruševec. »Šentjur potrebuje modernejšo in večjo športno dvorano, saj trenutno nimamo dovolj pokritih športnih površin. Poleg tega nam primanjkuje ustreznih pokritih površin za izvajanje večjih kulturnih in drugih prireditev za občane. Kot veste, smo vsi napeli vse moči, da bi imeli športno dvorano pri Šolskem centru Šentjur, kar bi bilo lažje za občino, saj bi večino financirala država, občina bi le malce finančno pomagala. Žal država ni imela interesa, v tem času se je tudi stanje v telovadnici v Hruševcu poslabšalo.« Projekt za naslednje obdobje Diaci je potreboval soglasje svetnikov, da je lahko podpisal pogodbo z Eko skladom o izplačilu nepovratne finančne spodbude za izvedbo investicije, ki je ena prvih korakov h gradnji dvorane. Gradnjo zelo zahtevnega projekta, ki je okvirno ocenjena na šest milijonov evrov, bi lahko župan začel sam, a je želel soglasje občinskega sveta iz dveh razlogov. »Prvi razlog je, da bo projekt gradnje športne dvorane na bremenih naslednjega mandata občinskega sveta. Drugi razlog je, da sem želel, da se nas večina strinja glede novega projekta. Naša občina zaradi dotrajanosti telovadnice in energetske neučinkovitosti športne dvorane v Hruševcu potrebuje nov objekt.« Na razpisu Eko sklada je občina pridobila 1,3 milijona evrov, ki jih mora izkoristiti do marca 2020. Še vedno ostaja velika finančna vrzel do pokritja celotne naložbe. Občina mora zdaj izdelati projektno dokumentacijo in objaviti javni razpis. »Septembra ali oktobra bomo objavili javni razpis, potem bomo videli, kakšna bo končna cena. Nato bomo projekt prijavili na razpis Fundacije za šport, kjer upamo na denarna sredstva, nekaj bomo porabili iz proračuna za leti 2019 in 2020. Upamo tudi, da bo država dala še kaj za srednješolsko telovadnico.« Opozicijski pomisleki Velik - vsaj besedni - nasprotnik gradnje je bil svetnik Jože Korže (SDS), ki meni, da si nekateri župani želijo, da bi se jih občani spominjali po mostovih, razglednih stolpih, medtem ko si drugi želijo, da bi se jih spominjali po športnih dvoranah. »Naj še poudarim, da nisem proti športni dvorani, ampak predlog sprejmem pod pogojem, da ima projekt popolno finančno konstrukcijo, kjer je jasno zapisano, kako se bodo krediti odplačevali. Če bi bila ta naložba na začetku županovega mandata, bi bil verjetno za. Zdaj ni pravi čas za takšne velike projekte.« Njegova strankarska kolegica Aleksandra Šuster Močnik je prav tako opozarjala na slabo finančno konstrukcijo in da je to le nov projekt za nabiranje županskih predvolilnih točk. Andreja Slomšek (SMC) je pogrešala županovo vizijo, kaj bodo v občini počeli z novo dvorano. Če ne bo šest, bo pa 1,5 milijona evrov Četudi je večina opozicijskih svetnikov županu očitalo, da bi lahko pogodbo sam podpisal in je iskanje podpore občinskega sveta le prelaganje odgovornosti in nabiranje točk, je bil Marko Diaci trdno odločen: »Za vas je vse politika, jaz bi rad, da bi naši otroci imeli odlično športno dvorano. Seveda bodo žrtve, a treba je to izpeljati. Končna cena bo znana, ko bo objavljen javni razpis. Dejstvo pa je, da moramo naložbo zaključiti do marca 2020, ker se drugače lahko obrišemo pod nosom za milijon evrov iz Eko sklada.« Če se ne bodo lotili projekta gradnje nove športne dvorane, bodo morali hruševsko telovadnico vseeno energetsko obnoviti in jo modernizirati. Ta je ocenjena na 1,5 milijona evrov, a bi šentjurska občina ostala brez večnamenske dvorane. BARBARA GRADIČ OSET Dolga pot do nove LUČE - Občina se že več let pripravlja na gradnjo nove osrednje čistilne naprave za odpadne vode. Ta naj bi precej pripomogla k čistejši Savinji. Sedanja naprava je dotrajana, novo namerava občina postaviti letos, nova bo v bližini obstoječe, približno sto metrov od nje. naprave Občina Luče je nameravala postaviti čistilno napravo že lani. Zapletlo se je zaradi plačila služnosti ministrstvu za okolje in prostor. Ministrstvo je zahtevalo za položitev cevi pod zemljo nekajkrat več, kot je zemljišče vredno. Gre za del zemljišča, ki ga je občina prodala pred nekaj leti državi za njene protipoplavne ukrepe. Gre za širši problem zaračunavanja služnosti, ki ga opravljajo državni vodarji. Direkcija za infrastrukturo je svoj cenik za služnosti že popravila navzdol, vodarji pa tega še niso storili. Občina je na problem opozorila tudi okoljsko ministrico. Vse kaže, da bodo Luče morale popustiti, sicer v kraju še kar nekaj časa ne bo nove čistilne naprave. Zaradi zapleta trenutno pripravlja občina dokumentacijo zanjo, saj jo mora prilagoditi novim zahtevam. Občina računa, da bo postavila čistilno napravo letos jeseni. V občinskem proračunu je zanjo na voljo malo več kot dvesto tisoč evrov. Natančnejši znesek bo znan po javnem razpisu za izvajalca. BJ Dve desetletji za mladinsko energijo Želijo zgraditi kamp in urediti prenočišča na kozolcu ŠMARTNO OB PAKI -Mladinski center letos praznuje dvajset let. Center, ki ga je občina ustanovila za spodbujanje dejavnega preživljanja prostega časa mladih, je znan po organizaciji Poznopoletnega festivala in številnih drugih dogodkov ter delavnic. Prvi v državi je mladim ponudil možnost prenočevanja oziroma hostel, v prihodnje bo ob njem morda zrasel še kamp. »Najbolj veseli smo, če mladi sami izrazijo kakšno pobudo. Rade volje jim stopimo naproti in jim pomagamo pri uresničitvi njihovih idej,« pravi Urban Hrastnik, ki v šmarškem mladinskem centru skrbi za pripravo in usklajevanje programov ter prireditev. Teh v občini prav po zaslugi centra ni malo. Ob koncu avgusta, a tudi septembra in v začetku oktobra za pestro dogajanje skrbi že tradicionalni Poznopoletni fe- stival. Ta postreže s koncerti različnih glasbenih zvrsti, z gledališkimi predstavami in drugimi dogodki. Uvod v festival je Šmarška plaža, ko se obiskovalci ohladijo v bazenih in pod senčniki, otroci sodelujejo v najrazličnejših igrah in se med drugim preizkusijo v taborniških veščinah. »Obisk Poznopoletnega festivala zadnja leta narašča. Menim, da je iz leta v leto boljša tudi kakovost programa,« je povedal Hrastnik. Pohvalil je tudi sodelovanje z društvi v občini in s tamkajšnjo osnovno šolo. Hostel vedno bolj obiskan Šmarški mladinski center prireja najrazličnejše delavnice. V zadnjem času je organiziral delavnico o ustvarjanju iz gline, ki jo je vodil lončarski mojster Igor Bahor. Dobro so bile sprejete tudi lego delavnice, na katerih so mladi programirali lego robote. Precej zanimanja je za vide-odelavnice, te bo v prihodnjih dneh vodil fotograf Rok Rakun. Center mlade spodbuja še k učenju hoje po traku (slackline), tam se lahko zabavajo med igranjem nogometa ali namiznega tenisa ali obiščejo katero od delavnic, ki jih zanje organizirajo med počitnicami. Mladinski center Šmartno ob Paki, ustanovljen leta 1998, je bil prvi center, ki je mladim ponujal tudi prenočišča oziroma hostel. Slednjega ne obiskujejo le mladi, ampak tudi drugi turisti, ki obiščejo Zgornjo Savinjsko ali Šaleško dolino. Število prenočitev po besedah sogovornika iz leta v leto raste. V hostlu pogosto prenočijo predstavniki različnih mladinskih svetov in mladinskih ali študentskih organizacij, a tudi člani pevski zborov ali godb, ki imajo tam intenzivne vaje. V kavarni Barbare in Vlajka Vučenoviča je za zajtrk mogoče dobiti tudi jajčka z ocvirki. Oboje je, seveda, z ene od kmetij iz okolice Celja. Lokalno z veliko začetnico CELJE - Zakonca Barbara in Vlajko Vučenović sta poskrbela, da je mesto dobilo kavarno s takšno ponudbo, ki mu jo lahko zavidajo tudi v prestolnici. Vse v kavarni je namreč domače, in sicer s slovenskih kmetij, tudi vsa oprema prihaja iz lokalnega okolja. Kavarna je pravzaprav nadaljevanje zgodbe z Domačo štacuno, ki sta jo Vučenovićeva odprla pred tremi leti v Stanetovi ulici. V njej ponujata dobrote z bližnjih in tudi nekoliko oddaljenih kmetij. In vse to je mogoče dobiti tudi v kavarni. Zjutraj in dopoldne za zajtrk, popoldne kot prigrizek h kavi ali kozarcu domačega vina. »S kavarno nisva želela prispevati samo svojega dela k oživljanju mestnega jedra, ampak sva hotela še bolj poglobiti sodelovanje z lokalnimi pridelovalci hrane. Vse, kar ponujava, je zdravo, domače, tudi kozarci so iz bližnje steklarne, krožnike in skodelice sva kupila v Keramiki Liboje,« pravi Barbara Vučenović. Kjer je danes kavarna, ki ima preprost naziv Prešernova 15, je bila več desetletij mesnica. Ko so jo lastniki zaprli, je prostore kupila Mestna občina Celje, nato je iskala najemnika z najbolj primerno ponudbo za ta del mesta. Ponudba zakoncev Vučenović, ki sta v manj kot treh mesecih temeljito prenovila sto kvadratnih metrov velik lokal, je bila najboljša. Vendar nekaj novega ni dobilo samo Celje, novo službo so dobili tudi štirje mladi ljudje. JI, foto: SHERPA Za morebitne vrtičkarje VOJNIK - Občina namerava svojim občanom omogočiti, da bi lahko postali vrtičkarji. Gre za tiste, ki svojega zemljišča nimajo, vendar si želijo čim več hrane na vrtu pridelati sami. Nekatere sicer redke občine občanom to možnost že nudijo. Vojniška je pred kratkim objavila javni poziv tistim, ki jih zanima zakup zemljišča za vrtove. Posamezni občani jo občasno sprašujejo, če jih ima že na voljo. Zaradi povečanega zanimanja želi izvedeti, koliko občanov bi res želelo obdelovati vrtičke. Če bo po javnem pozivu dovolj zanimanja, bo občina našla zemljišča in jih ponudila v zakup. BJ Delavnica lego robotike (Foto: MC Šmartno ob Paki) Dela jim ne bo zmanjkalo Zadnja velika pridobitev mladinskega centra, ki ima sedež v obnovljenih prostorih nekdanje pošte, je dvorana Marof. To večnamensko dvorano za koncerte, prireditve, seminarje in druge dogodke so v občini pred približno sedmimi leti zgradili s pomočjo denarja, pridobljenega na razpisih Evropske unije. Center je prepoznaven še po kozolcu, ki gosti prireditve v toplejših mesecih. Med drugim so tam projekcije filmov oziroma letni kino. Mladinski center je od nedavnega bogatejši še za nov prireditveni šotor in ozvočenje. Oboje bo še olajšalo organizacijo nekaterih prireditev. Zaposleni v centru imajo jasno začrtane cilje. Če bodo uspešni pri prijavah na evropske razpise, naj bi ob mladin- skem centru zrasla še ena stavba. Ta bo namenjena dodatnim sanitarijam, kopalnicam in kolesarnici, je pojasnil Urban Hrastnik. »Vse našteto potrebujemo kot podporo prireditvam, ki jih organiziramo. Hkrati bi to omogočilo, da bi v sklopu mladinskega centra v bližnji prihodnosti uredili manjši kamp. Še eno možnost razvoja vidimo v ureditvi prenočišč na kozolcu.« TINA STRMČNIK Do septembra ureditev okolice slivniške šole ŠENTJUR - OŠ Slivnica pri Celju trenutno energetsko obnavljajo, za kar so pogodbo podpisali lani jeseni. V občini so se odločili, da bodo v tem sklopu uredili tudi okolico šole in rešili prometno problematiko. Na dotrajanem in premajhnem parkirišču pred šolo bo občina zgradila večnamensko parkirišče in uredila javno razsvetljavo. »Uredili bomo 41 parkirišč, od tega bosta dve za invalide, eno bo za električna vozila. Poleg naštetega bodo na postajališču za šolski avtobus zgradili tudi nadstrešnico. Verjamem, da bodo šolarji in učitelji varneje hodili v šolo in da bodo zadovoljni s tem projektom,« je razložil šentjurski župan mag. Marko Diaci. V sklopu ureditve bodo prenovili tudi dovozno cesto k šoli. Na javnem razpisu je bilo kot najugodnejši gradbeni izvajalec izbrano podjetje GMI iz Slovenskih Konjic. Vrednost pogodbenih del znaša 314 tisoč evrov, kar bo občina krila z lastnimi sredstvi. Energetska obnova osnovne šole je delno subvencionirana z evropskimi sredstvi. »Za energetsko obnovo šole smo pridobili 239 tisoč evrov iz evropskega kohezij-skega sklada, to je 40 odstotkov upravičenih stroškov. Žal za urejanje cest in parkirišč že dlje časa ni evropskih sredstev, tako da je celotna naložba na plečih občine,« je dodal Diaci. Po besedah izvajalca in župana naj bi bila dela v šoli in okolici dokončana do začetka novega šolskega leta. BGO Prijazno vabljeni na PRIREDITVE OB 20. OBČINSKEM PRAZNIKU V OBČINI DOBRNA: NOČNI POHOD NA PAŠKI KOZJAK 8.6. 2018 ob 19. uri; zbirno mesto pred občinsko stavbo POHOD MED VINOGRADI - SMER POHODA LOKOVINA, KLANC 9.6. 2018 ob 15. uri; zbirno mesto pri Stari trti na stopnišču v središču Dobrne OTVORITEV RAZSTAVE: RUŠEVINE - TEMELJI PRIHODNOSTI 13.6. 2018 ob 18. uri; v Knjižnici Dobrna SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOBRNA S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINSKIM NAGRAJENCEM IN NAJUSPEŠNEJŠIM DEVETOŠOLCEM 15. 6. 2018 ob 18. uri; v zdraviliški dvorani MEDRUŠTVENO TEKMOVANJE V BALINANJU OB OBČINSKEM PRAZNIKU 16.6.2018 ob 14.30; na balinarskem igrišču REGIJSKO GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL OBČINE DOBRNA IN GASILSKA VESELICA Z ANSAMBLOM TONETA RUSA 16.6. 2018 ob 17. uri; na igrišču za Osnovno šolo Dobrna Veselica se bo začela ob 20. uri. RAZSTAVA ROČNIH DEL, DOMAČIH DOBROT, ZELIŠČARSTVA, ZBIRATELJSTVA IN ČEBELARSTVA V OBČINI DOBRNA 17. do 18.6.2018 od 10. do 18. ure; v Zdraviliškem domu PRVI JOGA FEST NA ŠTAJERSKEM 23.6. 2018 od 11. do 16. ure; v Zdraviliškem parku www.dobrna.si 10 KULTURA Knežje mesto se lahko pohvali s tremi poletnimi festivali Poletje prinaša poseben festival na Starem gradu bi bile poletne prireditve dobro obiskane. Lani je bila na odprtju Poletja Poletje bo v Celju vroče, zanimivo in kulturno obarvano. Zavod Celeia Celje je pred dnevi predstavil poletno dogajanje v knežjem mestu. Program, ki ga je letos pripravil, je zelo pester. V mestnem središču se bodo večinoma predstavila ljubiteljska kulturna društva, bodo pa v Celju tudi trije festivali. 22. junija se bo na Starem gradu začel Festival celjski grad, v začetku julija bo gostoval festival Ana Desetnica in konec avgusta festival Izrekanja. Projekt Poletje v Celju, knežjem mestu, s katerim celjska občina bogati kulturno dogajanje v mestu, se tudi letos osredotoča na raznoliko vsebinsko ponudbo. Letos bo še več dogajanja na številnih točkah v mestnem središču. Mestna plaža bo namenjena prireditvam za najmlajše in njihove starše, v Knežjem dvorcu bodo trije koncerti klasične glasbe, nekoliko močnejši program bo letos na Glavnem trgu, kjer bo podobno kot lani na Poletno muzejsko noč tudi odprtje Poletja v Celju. Obiskovalci bodo lahko uživali v glasbeno-scenskem spektaklu Carmina Burana v sodelovanju s tolkalnim orkestrom Stop. »Štiri koncerte bodo pripravili tudi pred Mestnim kinom Metropol. Pri oblikovanju programa smo k sodelovanju povabili posamezne gostince, ki delujejo na omenjenih trgih. Zavod se je usmeril v program ob sredah, ob četrtkih, petkih in sobotah bodo program pripravili gostinci. Tako bo tudi veliko dogodkov na Trgu celjskih knezov, Stari grad bo gostil Festival celjski grad,« je razložila direktorica Zavoda Celeia Celje Milena Čeko Pungartnik. Stari grad, nov festival Stari grad Celje, eno najveličastnejših odprtih prizorišč, bo od 22. junija do 7. julija gostil Festival celjski grad, ki bo na prizorišče pod zvezdami postavil vznemirljive glasbene in gledališke produkcije. Vsak večer bo legendarno zgodovino Celjskih grofov združil z najsodobnejšo odrsko tehnologijo, vrhunskimi umetniki ter aktualnimi glasbenimi, glasbenogledališkimi in filmskimi umetninami. Poleg festivala bodo na gradu V Zavodu Celeia Celje si želijo, da v Celju številčna udeležba. tudi ostali koncerti. Dogajanje bo 16. junija odprla zasedba The Moonlighting Orchestra, 31. avgusta ga bo končal koncert klape Intrade in Tomislava Bralića. Izrekanja nov festival na Celjskem Festival Izrekanja je letošnja novost Poletja v Celju, knežjem mestu, ki bo konec avgusta polnil lapidarij celjske knjižnice. Organizator je Kristian Koželj, ki je bil glavni pobudnik, saj Celje potrebuje več festivalov, pri čemer je v okolici premalo pesniških prireditev. »Ker v Sloveniji ni neodvisnih literarnih pesniških festivalov, razen Lirikona, ki ga pripravljajo v Velenju in Murakona v Prekmurju, so vsi slovenski festivali bodisi v Ljubljani ali vodeni iz Ljubljane, zato smo si organizatorji rekli, da dajmo narediti nekaj celjskega.« Festival bo poskušal prikazati spoj poezije in per-formativnih praks ter medijev. V svoji prvi izdaji bo v fokus postavil slam poezijo. Tako bo osrednji gost pesnik in ustanovitelj slam poezije Marc Kelly Smith, ki bo vodil tudi štiridnevno delavnico. V Celje bodo prišli vrhunski pesniki iz tujine, odprtje festivala bo zaznamoval recital najvidnejših pesnikov iz Celja. Pridružil se jim bo Goran Bojčevski trio. Ljubiteljska kultura poživlja mestno središče V skladu z dogovorom z Mestno občino Celje je zavod v programsko shemo ponovno vključil celjsko ljubiteljsko kulturo, posameznike in ustanove, ki so s svojimi projekti kandidirali na Javni poziv za izbiro kulturnih projektov, ki jih bo sofinancirala MOC v letu 2018 in so kot takšni dolžni enega od projektov brezplačno izvesti v okviru oživitve mestnega jedra. Te prireditve so poimenovali Celjani Celjanom. Za projekt Poletje v Celju je Mestna občina Celje namenila 27 tisoč evrov, celoten projekt pa je vreden 110 tisoč evrov. Določena sredstva bo prispeval Zavod Celeia Celje, primanjkljaj bodo pridobili s pomočjo sponzorjev. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Kako je Himmler osebno aretiral frankolovskega župnika Nevsakdanja knjiga o Frankolovem na približno petsto straneh Matija Založnik, lastnik gradu Tabor v Višnji vasi (na fotografiji), je dolga leta zbiral gradivo o preteklosti Frankolovega. Iz njega sta z Marijo Trobec ustvarila obsežno knjigo. »Vem, da je v njem nekaj, kar mu ne da miru, da ne bi iskal, brskal po preteklosti, sedanjosti in tudi prihodnosti,« pravi o Matiji Založniku, zbiralcu gradiva o Frankolovem, pisatelj Anton Gričnik. Po dolgoletnem zbiranju je iz bogatega Založnikovega gradiva nastala knjiga Frankolovo skozi stoletja - od davnine do Župnije sv. Jožefa. »Zgodovina me zanima že od nekdaj. Zato sem jo začel odkrivati, raziskovati, spraševati ljudi in se ozirati za stare zidove,« je o koreninah knjige z več kot petsto stranmi povedal Založnik, ki je lastnik gradu Tabor v Višnji vasi pri Vojniku. V njegovi domači vasi Lindek visoko nad Frankolovim so ostanki znamenitega gradu Lindek in stare kmetije. Pred leti se je zgodilo, da je Založnik celo postal lastnik Tabora, ki je bil v starih časih last lindeške gospode. »Ko sem o Frankolovem zbral veliko gradiva, sem pomislil, da bi lahko bilo objavljeno v knjigi in dosegljivo najširšemu krogu ljudi,« je povedal o poti do nove knjige in to takšne, kot jo imajo zelo redki manjši slovenski kraji. »Vedno sem izvedel kaj novega. Na primer da je bila skozi Frankolovo speljana rimska cesta,« je povedal o odkrivanju bogate franko-lovske preteklosti. »Ob neki priložnosti mi je nekdo rekel, da ima zame, ki me zanima zgodovina, knjigo o preteklosti Šmartnega v Rožni dolini. Tako sem poiskal njeno avtorico Marijo Trobec in jo povabil še k pisanju knjige o frankolovski zgodovini,« se spominja uresničevanja zamisli o knjigi. Tako je izšla skupna knjiga Marije Trobec in Matije Založnika, ki jo je izdal slednji. V knjigi opisujeta nastanek imena Frankolovo, za kar obstajata dve različni razlagi. Med drugim so opisani zaselki Frankolovega, njegove geološke značilnosti, gradovi in dvorci, številne legende, obdobje samostojne občine Frankolovo (1850-1945), društveno življenje, preteklost župnije in šolstva, gospodarstvo, rudarstvo in premogovništvo, nacistični izgon Frankolovčanov na Hrvaško in v Srbijo, partizanski boj in žrtve nacizma, strahotni frankolovski zločin nad stotimi Slovenci, medvojna grobišča tistih, ki so jih ubili partizani, in še veliko dru- gega. Podrobno so opisane tudi različne plati življenja na Frankolovem v desetletjih po drugi svetovni vojni, in sicer od gospodarstva do kulturnega življenja. BRANE JERANKO Zanimiva je tudi zgodba o nastanku zahvalne kapelice v Lipi pri Frankolovem. Med miniranjem v tamkajšnjem rudniku rjavega premoga leta 1933 se je zgodilo, da so domačije ostale brez izvira vode. To so med drugim potrebovali za mline in korita za napajanje živine. Ko se je voda po 18 mesecih spet pojavila, so ljudje postavili v zahvalo tako imenovano Seničevo kapelico. V knjigi je objavljen tudi skoraj neznan zapis slovenskega zgodovinarja Miloša Rybarja o tem, kako je nekdanjega frankolovskega župnika Alojza Sunčiča in vojniškega župnika Antona Lassbacherja aretiral sam Heinrich Himmler. Ta velja za vodjo esesovcev, organizatorja holokavsta in koncentracijskih taborišč, za enega najhujših nacističnih zločincev. Župnika, ki sta kolesarila s Frankolovega proti Stranicam, sta naletela nič hudega sluteč na kolono desetih razkošnih avtomobilov. Iz enega avtomobila je izstopil uniformirani nacistični veljak, ki je moža z duhovniškim kolarjem aretiral in odpeljal v celjski zapor. Spotoma je oba župnika še nadrl, ker sta se pogovarjala v slovenščini. Izkazalo se je, da je bil ta veljak Himmler osebno, ki se je peljal leta 1941 med tajnim obiskom v Celje iz Maribora. Duhovnika so nato nacisti izgnali na Hrvaško. Knjigo med drugim bogatijo različne zgodbe o stiskah malih ljudi. Opisana je zgodba frankolovskega »ruskega Tončka«, ki se je iz vojske v Rusiji vrnil po dvaindvajsetih letih. O izjemni življenjski zgodbi Antona Pristov-nika, ki se je kot avstro-ogrski vojak znašel v sovjetski revoluciji, je leta 1937 poročal celo časopis Ameriška domovina. Leta 1866 so Novice poročale o hudi suši in toči, ki sta povzročili tako hudo lakoto, da so nekateri ljudje prodali vse, kar so lahko, spet drugi so se rešili z »bero« na Pohorju. Leta 1873 je Slovenski narod poročal o veličastnem slavju na Frankolovem, o praznovanju 25-le-tnice odprave tlake in desetine. Začelo se je s pokanjem možnarjev, čez cesto je bil postavljen slavolok ... KULTURA 11 Šentjurski galebi so poleteli visoko v nebo. (Foto: GrupA) Neizsledljivi Radečani (Foto: Katja Grobelnik) Kdo sem in kam sodim? Med najboljšimi otroškimi predstavami tudi dve s Celjskega Dvanajst najboljših predstav v Sloveniji se je ta teden predstavilo na državnem srečanju lutkovnih in otroških skupin. Med 72 predstavami so se med najboljše uvrstili tudi predstava Ema Pipifilipi, ki je nastala v okviru otroške gledališke skupine Osnovne šole Fra-nja Malgaja Šentjur, ter Neizsledljivi v izvedbi mladinske skupine Junaki Gledališkega društva Radeče. Otroška predstava Ema Pipifilipi govori o galebu, ki se ni hotel imenovati Ema kot vsi ostali galebi, ampak je hotel biti nekaj posebnega, zato se je poimenoval Pipifilipi in odšel po svetu. V svetu spoznava, kdo je, kaj mu pomeni družina, spozna tudi, da je tudi svet ena velika družina. Mentorica in ena od treh režiserk Alenka Žolgar Jakopič je za predlogo izbrala istoimensko literarno besedilo Marie Blazejovsky. »Snov sva z Lauro Senger Ja-končič dopolnili in se vprašali, kaj se nama trenutno zdi pomembno. Ugotovili sva, da so to družinske vrednote. Vsebino sva razširili na trenutne problematične svetovne razmere, med njimi je tudi begunska kriza. Scenarij sva razvijali med pogovorom o vrednotah življenja.« Vživeti se v vlogo galeba V predstavi sodelujejo učenci prvi treh razredov. Laura Senger Jakončič je pomagala pri scenariju, kot tudi za to, da so se otroci kar najbolje vživeli v vloge galebov. »Najina idejna zasnova je bila, da predstavo začneva z rušenjem četrte navidezne stene. Naši otroci so to zahtevno nalogo spremenili v svojo prednost. Ko gledalec pride v dvorano, namreč opazi, da se več kot 20 mladih galebov igra in nihče od njih se ne spozabi, da bi kogarkoli od občinstva pozdravil. Pri tako mladih igralcih lahko to dosežeš, če se otroci igrajo galebe zares. Oni so se morali poistovetiti, da so galebi in ne otroci. Negovali sva otroško igro in na njej gradili.« Ksenija Steblovnik Rak je poskrbela za koreografijo, ker gledališče ni samo igra besed, ampak je veliko več in mora biti podprto z gibom. »V predstavo smo dodale tudi vizualno umetnost in ples. Skupinsko delo je res pomembno. Kot koreografi- nja sem navdušena nad otroki, kaj vse zmorejo. Najprej so otroci morali improvizirati različne gibe ptičev, nato so se morali poistovetiti z galebi. Ko so gibanje osvojili, tega gibanja niso smeli pozabiti, kar zanje ni bilo lahko.« Pri ustvarjanju predstave so pomagali tudi starši nekaterih učencev. Tako je Rok Lajlar naredil aranžma za sklepno pevsko točko ter Urška Drofenik, ki je poskrbela za kostume in masko. Tehnologija uničuje človeške odnose Med najboljšimi so tudi Radečani. Neizsledljivi je zgodba o krutem svetu in prihodnosti, ki nam preti, ter o tem, kako tehnologija uničuje človeške odnose. Govo- ri tudi o tem, kako množica zavrne nekoga, ki se ne uspe prilagoditi sistemu. Priznanja, da je zahtevna predstava izbrana kot ena najboljših dvanajstih predstav v Sloveniji, so v skupini zelo veseli. »Selektorica regijskega srečanja nam je povedala, da smo naredili zelo drugačno predstavo in kako je vesela, da znajo otroci tudi osnovnih šolah narediti kaj bolj odraslega. Trudili smo se, da bi bila naša predstava zanimiva tako otrokom kot tudi odraslim,« je povedal Anže Rus, režiser in avtor predstave. Uvrstitev je veliko priznanje tudi za celotno gledališče, saj je to že druga uvrstitev na državno srečanje. Ker se na tekmovanje lahko prijavijo otroške skupine od vrtca do konca osnovne šole, je kon- kurenca zelo močna. Ker je predstava zelo drugačna od ostalih, odlične uvrstitve niso pričakovali. Predstava je bila zelo dobro sprejeta med občinstvom. »Na premieri smo napolnili dvorano in nekaj ljudi smo morali poslati domov. Zelo smo veseli, da s predstavo še vedno polnimo dvorane.« In če bi pomislili, da imajo otroške predstave enostavne zgodbe in enostavna sporočila, Radečani s svojo novo predstavo dokazujejo ravno nasprotno. Kot je dodal Anže Rus, tudi ostalih enajst najboljših predstav nosi močna sporočila, ker verjetno pomeni tudi, da današnji otroci hitreje odraščajo oziroma se pogosteje sprašujejo o tem, kdo so in kakšen je svet okoli njih. BARBARA GRADIČ OSET Zgodbe časa, ujete v dvorcu Novo Celje Umetniška dela Mihe Maleša, Maksa Kavčiča in Marija Preglja začinjena z drznim umetniškim projektom Alena Ožbolta V dvorcu Novo Celje je na ogled osrednja letošnja razstava v nizu štiriletnega programa Misel, vrojena v času, liniji in teksturi. Gre za razstavo Zgodbe časa treh avtorjev starejše generacije Maksa Kavčiča, Mihe Maleša in Marija Preglja ter mlajšega umetnika Alena Ožbolta. Miha Maleš, Maks Kavčič in Marij Pregelj so svoje ustvarjalne poti začeli že pred drugo svetovno vojno in leta 1950 skupaj razstavljali v Moderni galeriji Ljubljana. Njihova dela so letošnje poletje v sozvočju med linijo in barvo ponovno zaživela v dvorcu Novo Celje, ki vedno bolj postaja priljubljeno prizorišče najrazličnejših kulturnih dogodkov. V osrednji dvorani je na ogled avtorski projekt umetnika mlajše generacije Alena Ožbolta z naslovom Črni oblak, bela snov in lažni ognji. »V tej svoji drzni zgodbi na eni strani obravnava dvorec Novo Celje, ki je skozi zgodovino doživljal vzpone in padce. Črni oblak hkrati simbolizira današnjo družbo in poglede človeka na svet, ki na marginalnih in osrednjih točkah našega bivanja ogroža posameznika,« pravi kustosinja Alenka Domjan, ki je poleg kustosinje Brede Ilich Klančnik spregovorila o avtorjih in njihovih delih. V dvorcu Novo Celje so na ogled slikarije Maksa Kavčiča, ki so nastale še v času njegovega študija. Kavčič (1909-73) je bil slikar, scenograf, restavrator in pedagog. Kot študent je nabiral znanje klasične umetnosti in modernističnih slikarskih tokov. »Preprostost in slikovitost sta bili njegovi spremljevalki vse do poznih 60. let, ko se je ozrl k monu-mentalni figuri, prevladujoči v likovnem prostoru slike,« je med drugim ob razstavi zapisala Domjanova. V primeru Mihe Maleša (1903-87) gre za pregledno razstavo, na kateri je večina del iz zasebnih zbirk in so zato redko videna v javnosti. Predstavljene so tako njegove monotipije, slike, tapiserije kot keramika. V dvorcu Novo Celje je na ogled še faksimile ilustracij Iliade in Odiseje Marija Preglja (1913-67), ki se je ukvarjal s slikarstvom, z ilustracijo, grafiko in s tapiserijo. Tokratna razstava, ki bo na ogled do konca septembra, je tretja v nizu štiriletnega programa Misel, vrojena v času, liniji in teksturi, ki se je začel v začetku letošnjega leta in bo do konca leta postregel še z dvema razstavama. ŠO Indijanske legende spregovorijo Lutkovno gledališče Velenje je minuli petek v tamkajšnji mali dvorani doma kulture premierno uprizorilo Indijansko pravljico. Predstava sodi v sklop praznovanja desetletnice delovanja Festivala Velenje. Velenjsko lutkovno gledališče je pred leti že uprizorilo afriško pravljico, ki nosi naslov O ljudeh, kamnih in živalih. Tokrat se je vodja gledališča Alice Čop, ki je za zadnjo predstavo pripravila scenarij in režijo, odločila, da bo mladim gledalcem približala indijanske legende. Od malih nog namreč rada gleda Vinetouja, a tudi filme o kavbojcih in Indijancih. Pojasnila je, da v indijanskih legendah ne manjka veselih, a tudi žalostnih trenutkov. Sestavni del legend sta tako rojstvo kot smrt. V predstavi spoznamo še dobre duhove, pošasti, prijazne ter nagajive živali in seveda Indijance, ki živijo zelo tesno povezano z na- ravo. Med njimi sta junaški Sedeči bik in njegova prelepa izbranka Jezerska roža, ki zna šepetati vodi. Ko se njun sinček Lallo znajde sam v divjini, se spoprijatelji z mustangom in skupaj z njim reši svoje ljudstvo. Glasbo je za Indijansko pravljico pripravil član Tolkalnega projekta Stop Davor Plamberger, scenografija je delo Kajetana Čopa, kostumografijo je za predstavo ustvarila Noemi Čop. Lutke so kot ponavadi nastale v domeni družine Čop, rezbarska dela je opravil Milojko Kumer. »Pomembno se nam je zdelo, da izhajamo iz poetike pravih severnoameriških indijanskih ritmov in šamanskih lutk. Močno smo se navdihovali pri Indijancih, seveda pa smo predstavo prilagodili otroškemu gledalcu,« je pojasnila scenaristka in režiserka. Predstava je namenjena otrokom, starejšim od petega leta. TS Rad je imel tudi Ano Muzej Velenje je pred dnevi na Velenjskem gradu odprl razstavo o eni od Cankarjevih ljubezni. Razstava in publikacija predstavljata učiteljico Ano Lušin, ki je bila rojena v Ljubljani. Kasneje je službovala v Plešivcu in je tam tudi pokopana. Ob odprtju razstave so med drugim predstavili pesem z naslovom Večerni koncert. Pesem, ki jo je Cankar posvetil Ani Lušin, je na pobudo Muzeja Velenje uglasbil domačin Robert Jukič. Na odprtju jo je zapela avtorica razstave o tej Cankarjevi ljubezni Zarja Gošnik. TS 12 NAŠA TEMA Služijo obč imajo tern Kaj pa Nov Zakon o spodbujanju razvoja turizma naj bi spodbudil tudi konkurenčnost »zaspanih« občin Sredi marca je začel veljati nov Zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki ureja načrtovanje in izvajanje razvoja turizma na državni in lokalni ravni. Občine so z njim dobile možnost povišanja turistične takse in s tem tudi bistveno večjo obveznost za razvoj turizma na svojem območju. Poleg turistične takse je zakon uvedel promocijsko takso, ki jo bo Slovenska turistična organizacija uporabila za promocijo na tujih trgih. Občine morajo v skladu z zakonom do 15. junija letos sprejeti nove odloke o turistični taksi. Nekaj jih je to že storilo, številne jih bodo kmalu. Doslej je bila najvišja vrednost turistične takse 1,265 evra, po novem bo lahko znašala največ 2,50 evra. Občine se odločajo za različne zneske turističnih taks. Ob najvišjem znesku turistične takse 2,50 evra bo promocijska taksa znašala 0,625 evra, tako da bo gost plačal obe taksi v skupni višini 3,13 evra. V Sloveniji največ turistična takse pobere Občina Piran, kar 2,1 milijona evrov, sledita ji Mestna občina Ljubljana z 1,6 milijona evrov in Bled z 1,2 milijona evrov. V letu 2017 je Slovenija na račun turistične takse pobrala 13,5 milijona evrov, kar je 14,4 odstotka več kot leto prej. Posebej je zanimivo in žalostno obenem, da kar 43 slovenskih občin ni imelo prihodkov v svoje poračune na račun turistične takse. BARBARA GRADIČ OSET, JI, AH, RG, BJ, foto: GrupA, Slovenia.info d ■ i t ' •• - ^ja^T • K'" j 1 .... F ---- Občina Podčetrtek denar namenja Luče: za poenoteno takso doline za promocijo r prizadevajo, da bi obveljala v celotni Zgornji Savinjski dolini ista višina turistične takse. Zato omenjena višina takse ni dokončna. »Nikjer ne piše, da mora biti višina takse poenotena, vendar menim, da lahko tako skupaj nastopamo kot eno- V letu 2017 je Slovenija na račun turistične takse pobrala 13,5 milijona evrov, kar je 14,4 od stotka več kot leto prej. tna destinacija,« je povedal luški župan Ciril Rosc. »Turistu, ki prihaja iz drugega okolja, občinske meje ne pomenijo skoraj nič. Zato naj bi bila višina turistične takse v dolini kar najbolj podobna,« je prepričan Rosc, ki opozarja, da je odločitev v pristojnosti občinskih svetov in županov, ki naj bi se o tem kot prvi dogovorili. Na zadnji seji so Lučani sprejeli možnost, ki jo nudi nova zakonodaja glede plačila turistične takse v kampih in planinskih domovih. Njihovi gosti naj bi v občini Luče plačali le 50 odstotkov takse. V Občini Laško so se odločili za občutnejši dvig turistične takse, katere izkupiček nameravajo še naprej usmerjati tudi v turistično infrastrukturo, ne samo v promocijo. V minulem letu so v Občini Laško sicer pobrali turistično takso v višini 235 tisoč evrov. »Denar od takse smo namenili za urejanje prebivalcem prijaznejšega in mikavnejšega okolja, gre za naložbe v gradnjo in obnovo stavb splošne infrastrukture na turističnem območju. Za to je šlo 49 odstotkov denarja, preostalo smo m a k r o - Turistična podjetja: zaradi vi š Občina Podčetrtek med občinami Savinjske regije pobere največ turistične takse, in sicer več kot 323 tisoč evrov. V Podčetrtku so do zdaj turistično takso zaračunavali v višini 1,25 evra. S septembrom jo bodo podražili za 0,75 evra. »Pridobljeno turistično takso smo namenjali za promocijo, pri čemer smo vlagali v delovanje in promocijo celotnega območja LTO Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje. Letos odpiramo tudi kolesarsko stezo, vredno milijon evrov. Veliko vlagamo tudi v urejanje okolice, sajenje rož, košnjo in »V Mestni občini Celje je tudi v minulem letu prihodek od turistične takse predstavljal namenski vir financiranja in je bil v celoti namenjen promociji turistične ponudbe v mestu,« je povedala Urša Dorn, svetovalka za turizem v Zavodu Celeia Celje (ZCC), ki je nosilec razvoja turizma v Celju. Doslej je turistična taksa v celjski občini znašala 1,2 evra. Lani je je bilo pobrane za malo več kot 58 tisoč evrov. Ta denar je bil med drugim namenjen za udeležbo na sejemskih dogodkih doma in tujini, v ZCC se v povprečju udeležujejo splošno urejanje krajine. Predvidevamo, da bomo v prihodnje na leto zbrali od petdeset do šestdeset tisoč evrov več takse kot pretekla leta. Ta denar smo že vložili v povezovalni pločnik med Termami Olimje in Podčetrtkom,« je razložil podčetrtški župan Peter Misja. Poudaril je tudi: »Predvidevam, da se turistične takse ne bodo več dvigovale. Uvedba novega zakona je lokalnim skupnostim omogočila čisto avtonomijo na področju takse. Občine se bodo lahko same odločile, v kakšni višini bodo takso zaračunavale, oziroma ali jo sploh bodo.« petnajstih sejmov na leto. S prihodkom od turistične takse so tudi sofinancirali stroške dela v dveh turistič-noinformacijskih centrih (Tic), na Glavnem trgu in Starem gradu, ki sta odprta vse dni v letu, zavod pa ima samo tri redno zaposlene informatorje, zato je potrebno dodatno honorarno delo za pomoč v Ticu. Del sredstev je namenjen tudi produkciji promocijskih tiskanih in digitalnih materialov, oglaševanju v medijih, organizaciji in promociji prireditev, izobraževanju, turistični izdelavi in vzdrževanju spletnih strani, nabavi promocijskih koles, turističnim spominkom. Občina Luče je lani pobrala 5.170 evrov turistične takse. V občini so ponudniki različnih nastanitvenih zmogljivosti, med njimi turistične kmetije, zasebni muzej na prostem, penzi-on in kamp. Luče so odlok o turistični in promocijski taksi v prvi obravnavi že sprejele. Svetniki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, kjer so se odločili, da naj bi znašal skupni znesek obeh taks 2 evra na dan. Od tega naj bi stala turistična taksa 1,6 evra. Ob tem si tudi Luče Na zadnji seji celjskega mestnega sveta je bil za prvo obravnavo pripravljen predlog odloka, da bi turistično takso zvišali na najvišjo možno vrednost, ki jo dopušča zakon. S to spremembo, da bi si prihodek od turistične takse Mestna občina Celje in Zavod Celeia Celje razdelila v polovičnem deležu. V ZCC temu predlogu niso naklonjeni. »To bi pomenilo, da bi imeli na voljo manj denarja za promocijske aktivnosti, kar je v nasprotju z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma, ki ima jasen namen: dvig promocijskih aktivnosti Slovenije kot turistične desti-nacije. Celje je v zadnjem obdobju kot turistična destinacija močno napredovalo, saj je postalo ena od ikoničnih znamenitosti Slovenije in ena od vodilnih destinacij panonske regije,« je povedala Urša Dorn. Celjski župan Bojan Šrot je potrdil, da do sprememb pri razdelitvi prihodka od turistične takse v prihodnjem letu vendarle ne bo prišlo: »Pomembno je, da glede na povečan obisk Celja turistična taksa vsako leto raste. Upam, da bomo kmalu prišli do takšnega zneska od pobrane turistične takse, ki bo omogočal, da bi Celje lahko primerno promovirali v slovenskem in srednjeevropskem prostoru, od koder prihaja k nam največ turistov. Na tem področju smo še vedno nekoliko šibki in če turist ne bo vedel za Stari grad, naše muzeje in podobno, ne bo prišel v mesto,« je še poudaril celjski župan. Termalni turizem prinaša nekaterim občinam v našim regiji precejšen denar. Zato smo ta podjetja vprašali, kako so zadovoljna s porabo denarja, zbranega s turistično takso. Najkrajši odgovor smo dobili iz Term Olimia. Kar sploh ne čudi. Sodelovanje občinske uprave v Podčetrtku z vodstvom term velja namreč za eno najbolj zglednih v Sloveniji. V občini ničesar, kar je povezano s turizmom, ne naredijo brez dogovora s termami in obratno. Podčetrtški župan celo sodeluje na vseh novinarskih konferencah, na katerih Terme Olimia predstavljajo svoje poslovanje in načrte. »Z občino imamo odprt, korekten odnos, projekte izvajamo vzajemno in se o njih, preden Laško: še naprej tu infrastrukturo so sprejeti, vedno uskladimo. S porabo denarja od turistične takse smo zadovoljni, saj občina ogromno vlaga v turistično infrastrukturo,« je povedal Florjan Vasle, direktor Term Olimia. Občina je predlogu term prisluhnila tudi pri zvišanju turistične takse. Namesto 1. julija bo nov znesek začel veljati 1. septembra. V termah so namreč večino rezervacij za poletje naredili že pred časom in gostom potrdili staro, še nižjo takso. »Vesel sem, da je občina prisluhnila našemu predlogu, saj se bomo tako izognili nejevolji gostov, hkrati pa je to še en dokaz, da zares delamo z roko v roki,« je poudaril Vasle. V občini Rogaška Slatina so se turistična podjetja z občinsko upravo dogovorila, da bo Knežje mesto potrebuje več denarja za promocijo NAŠA TEMA 13 :ine, ki ne. ostale? Višina pobrane turistične takse v letu 2017 (znesek v evrih) I Podčetrtek 323.217 Šentjur 988 [Rogaška Slatina 309.996 Šmarje pri Jelšah 779 Laško 235.079 Gornji Grad 668 Zreče 229.894 Vitanje 548 Šoštanj 106.690 Prebold 635 Dobrna 103.765 Radeče 453 Celje (m) 51.757 Šmartno ob Paki 342 Mozirje 31.807 Štore 300 Solčava 24.417 Bistrica ob Sotli 265 Velenje (m) 22.674 Nazarje 152 Rečica ob Savinji 13.882 Tabor 148 Ljubno 10.378 Braslovče 0 Žalec 8.704 Dobje 0 Luče 5.170 Kozje 0 Slovenske Konjice 3.581 Polzela 0 Vransko 2.659 Rogatec 0 Vojnik 1.056 Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, SURS Prvih 5 občin, ki so leta 2017 s turističnimi taksami iztržile največ BARBARA GRADIČ OSET Piran 2.095.809 Ljubljana (m) 1.653.560 Bled 1.202.669 Kranjska gora 871.805 Bohinj 661.490 Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, SURS OB ROBU Želim, da turisti prespijo v moji občini Ko sem videla razpredelnico, koliko slovenske občine poberejo turistične takse, sem bila dvakratno presenečena. Prvič, da prvih pet občin pobere polovico celotnega slovenskega denarja, drugič, da veliko slovenskih občin v svoj proračun s turističnimi taksami ne prinese niti tisoč evrov denarja, kar pomeni, da občina nima turističnih objektov, kjer bi se lahko turisti ustavili in prenočili. Zelo sem bila šokirana, ko sem ugotovila, da je ena od teh občin tudi moja, čeprav ima številne turistične znamenitosti, zaradi katerih bi bila zanimiva za vse, ki spoznavajo nova okolja. Toliko bolj sem bila tudi presenečena, da občine v naši regiji, ki poberejo največ denarja, služijo zaradi termalnega turizma, kot da drugačen način sploh ne bi obstajal. Z družino zelo rada potujem po Sloveniji in rada prenočujem na turističnih kmetijah. Nekoč smo prespali na krasni kmetiji »Bogu za nogo« in se imeli nadvse lepo. Kako lahko v občini Nazarje, ki leži v objemu prečudovite Savinjske doline, s turistično takso poberejo le 152 evrov? Torej je pri njih v enem letu prespalo le kakšnih sto turistov? Kako je mogoče, da občina Braslovče, ki leži dvignjena nad polji hmelja, ali občina Kozje, ki miruje v objemu gozdov Bohorja in podsredškega gradu, nista toliko zanimivi, da bi v tej lepoti tudi prespali? Kje so ljudje, ki bi si upali biti drzni in ponuditi turistom svoje prostore? Zgodba znane turistične kmetije iz Zreč nam je lahko dober navdih. Ni res, da turiste privabijo le prestolnice, morje in gore. Spominjam se, da mi je lokalni turistični vodič nekoč povedal, da je Slivniško jezero turistom zelo zanimivo, a da turiste prehitro izgubijo tudi zato, ker v bližini ni prenočišč. Kajti po ocenah STO v Slovenijo prihaja vedno več turistov, celo nad povprečjem Evrope. Zakaj bi bila Slovenija samo tranzitna država na poti do hrvaškega morja ali avstrijskih Alp? Mogoče imamo priložnosti na dosegu roke, le zgrabiti jih moramo in mogoče bom naslednji komentar pisala iz svoje turistične hiške izpod Rifnika! Šmarje pri Jelšah: ves denar za en dogodek Rečica ob Savinji: denar prejemajo iz kampa idi za turistično namenili za promocijo turistične ponudbe,« je povedal mag. Andrej Flis, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti v Občini Laško. Na zadnji seji laškega občinskega sveta so svetniki v prvi obravnavi odloka o turistični in promocijski taksi sprejeli sklep, da povišajo takso z 1,26 evra na 2,5 evra, v kar je že vključena promocijska taksa. V Občini Laško menijo, da je dvig turistične takse nujen, saj bo le tako mogoče zagotoviti dodatna sredstva za spodbujanje razvoja turizma, kar je nujno za doseganje razvojnih ciljev in projektov, opredeljenih v Strategiji razvoja in trženja turizma za občino Laško 2020, še naprej pa bodo v istem deležu poleg promocije turistične ponudbe denar od pobrane takse namenjali tudi gradnji in urejanju komunalne in drugi infrastrukture. »Če se turist vozi in sprehaja po urejenih cestah in pločnikih, je to zagotovo pomemben prispevek k razvoju turizma,« je model delitve denarja od pobrane takse argumentiral laški župan Franc Zdolšek. 43 občin ni prejelo prihodkov na račun turistične takse. V Šmarju pri Jelšah so na zadnji seji dvignili turistično takso z 1,27 na 1,5 evra. Je ena tistih občin Savinjske regije, ki ne pobere niti tisoč evrov turistične takse. Šmarje pri Jelšah je lani 779 evrov pobrane turistične takse vložilo v organizacijo 18. srečanja turističnih društev podeželja Slovenije. »V občini imamo malo nastanitvenih kapacitet. Zaradi tega ne moremo pobrati turistične takse v višjih zneskih. Le nekaj zasebnih ponudnikov nudi sobe, več pa v Šmarju trenutno ne ponujamo. Tudi v prihodnje bomo sredstva, zbrana s pobiranjem turistične takse, namenjali za promocijo kraja, mogoče bomo izdali brošuro o občini ali organizirali kakšen večji dogodek. Za prepoznavnost kraja je občina do zdaj namenjala bistveno več denarja, kot ga s pobiranjem turistične takse pridobi, in tako bo tudi naprej,« je pojasnil župan Občine Šmarje pri Jelšah Stanislav Šket. V zgornjesavinjski občini Rečica ob Savinji so lani od gostov nastanitvenih zmogljivosti pobrali malo več kot 13 tisoč evrov turistične takse. Večinoma so to sredstva gostov Kampa Menina v Varpolju, ki je posebej priljubljen pri gostih iz držav Beneluksa. Ostalo takso občina pobere od manjših nastanitvenih zmogljivosti v zasebnih stavbah, na primer apartmajev. Prejeto turistično takso občina redno namenja za promocijo ter vlaganje v turistično infrastrukturo. Odlok o turistični in promocijski taksi je občinski svet sprejel v prvi obravnavi na zadnji seji občinskega sveta. Gost naj bi plačal vsega skupaj 1,75 evra na dan, od tega je 0,35 evra promocijske takse. Ob tem je treba dodati, da se Rečica ob Savinji pridružuje tistim zgornjesavinjskim občinam, ki si prizadevajo za enotno turistično in promocijsko takso na tem območju. V drugi obravnavi bo tako lahko prišlo do spremembe višine turistične in promocijske takse. je takse naj bo urejenost krajev še boljša Zaskrbljeni planinci višja taksa začela veljati v začetku prihodnjega leta. Znašala bo 2,5 evra, od tega bo 2 evra dobila občina, 50 centov bo šlo v državni proračun. »Znesek bo vsekakor bistveno višji, kot je zdaj, ko znaša 1,27 evra, zato bodo večja tudi pričakovanja naših gostov. Tu mislim predvsem na urejene poti, javno infrastrukturo in dodatno turistično ponudbo. V našem podjetju zato pričakujemo, da bo občinska uprava izpolnila obljubo o vzdrževanju in urejanju kolesarskih in pohodniških poti ter javnih površin, s povečanimi prihodki od turistične takse pa naj bi financirala tudi napovedani novi znamenitosti v kraju - razgledni stolp in letno sankališče,« je povedal Stanislav Pšeničnik, lastnik in direktor družbe Hotel Sava Rogaška. Poleg tega Pšeničnik želi, da bo tudi Slovenska turistična organizacija namenila več denarja za promocijo v tujini in prepoznala Rogaško Slatino, ki ima med gosti kar 80 odstotkov tujcev, kot pomemben turistični kraj v Sloveniji. Kot dobro ocenjujejo sodelovanje z občinsko upravo tudi v laški Thermani, čeprav je, kot pravijo, priložnosti za izboljšavo vedno veliko. »Za gosta, ki prihaja k nam, ni dovolj samo kakovostna storitev naše hiše, potrebuje tudi celovito dodatno storitev v okolju. Želimo si, da bo občina v prihodnje še uspešnejša pri spodbujanju razvoja lokalne turistične ponudbe, oživljanju starega mestnega jedra ter bo razvijala in uveljavljala nove aktivnosti in doživetja, povezana s prepoznavnostjo Laškega,« so povedali v Ther-mani, ki prav zato kot partnerica sodeluje v mnogih projektih, katerih nosilec je občina. »Z dvigom turistične takse upravičeno pričakujemo, da bo občina dodatna sredstva porabila za podporo turistični dejavnosti in za urejanje turistične infrastrukture. »Trenutno se z občino pogovarjamo o njenem aktivnejšem sodelovanju oziroma finančnem prispevku pri vzdrževanju in obnovi zdraviliškega parka, saj ni pomemben samo za nas, ampak tudi za kraj. Želimo tudi, da bi občina vzela v upravljanje dvorano Tri lilije, ki je pomembna za razvoj športnega in kongresnega turizma,« so še povedali v Thermani. Turistična taksa je po novem zakonu obvezna tudi v planinskih kočah. V Planinski zvezi Slovenije (PZS) so zaskrbljeni, da bo dvig turistične takse vplival tudi na obisk določenih koč. Visoka turistična taksa lahko v velikem odstotku dvigne končno ceno nočitve za obiskovalca in v PZS menijo, da bi slovenske gore zaradi tega lahko obiskalo manj planincev. V zadnjih desetih letih se namreč število nočitev v planinskih kočah povečuje. Lani so zabeležili malo več kot 104 tisoč nočitev. »Planinstvo je globoko vpeto v turistično ponudbo Slovenije, saj so koče in planinske poti osrednja infrastruktura za mnogo dejavnosti v naravi in tvorijo pomemben del turistične ponudbe obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Po drugi strani so planinska društva in Planinska zveza Slovenije bolj ali manj prepuščeni sami sebi, da vzdržujejo to ključno infrastrukturo, za vzdrževanje katere del sredstev iz članarine namenjajo tudi društva. Pri vzdrževanju koč imajo veliko vlogo člani društev, ki s svojim prostovoljnim delom opravijo veliko dela in s tem pomagajo omogočati, da je mreža planinskih koč široko dostopna. Oprostitev turistične takse za člane PZS je vsaj malo spodbudila posameznike, da z včlanitvijo podprejo vzdrževanje planinskih poti in koč,« je skrb razložil strokovni sodelavec PZS Dušan Omerzu. PZS pričakuje od občin veliko mero razumevanja pri določitvi višine turistične takse in po drugi strani racionalno usmerjanje zbranih sredstev. Po novem zakonu lahko občine z lastnim predpisom dodatno določijo zavezance, ki bodo deležni oprostitve plačila turistične takse. Kot smo že zgoraj omenili, so se v Občini Luče odločili, da bodo obiskovalci koč v njihovem okolišu plačali polovično takso. Na občinskih plečih je zdaj nova odgovornost, da bodo znale višino turistične takse prilagoditi ponudbi in povpraševanju ter se odločiti, v katerih namestitvenih objektih se splača imeti višjo in kje nižjo takso. A res je, da turisti bolj kot na turistično takso gledajo na namestitveno in kulinarično ponudbo ter na doživetja, ki jih neka destinacija ponuja. Ob tem vedo, da so z višjo ceno povezana tudi višja pričakovanja. 14 KRONIKA Za Podhom začetek glavne obravnave Poskus poravnave med Gornjim Gradom ter Mozirjem in Rečico na drugi strani ni uspel Na Okrožnem sodišču v Celju se je v preteklih dneh začela glavna obravnava glede plačila stroškov zapiranja nekdanjega skupnega zgornjesavinjskega odlagališča odpadkov. Gre za odlagališče Podhom v gornjegrajski občini, kjer odpadkov že dolga leta ne odlagajo več. Poskus poravnave med tožečo Občino Gornji Grad ter toženima občinama Mozirje in Rečica ob Savinji namreč ni uspel. Ta možnost jim je bila ponujena oktobra lani. Odlagališče Podhom, kjer so odpadke začeli odlagati leta 1976, je od letos zaprto tudi uradno. Zapiranje odlagališča je bilo seveda treba plačati, ob tem morajo občine plačevati še stroške 30-letnega opazovanja posledic odlaganja, tako imenovanega monitoringa. Pet zgornjesavinjskih občin je odlagalo v Podhomu odpadke do leta 2010, Mozirje in Rečica ob Savinji sta jih tam prenehala odlagati že leta 1997. Ti občini - za razliko od ostalih petih - stroškov zapiralnih del nista plačali, zato ju Občina Gornji Grad toži. Gre za 26 tisoč evrov regresnega zahtevka, ki jih je plačala gornjegrajska občina iz svojega proračuna. »Z drugimi občinami nimamo težav, saj stroške poravnajo sproti,« je med glavno obravnavo povedal gornje-grajski župan Stanko Ogradi. Teh pet občin (poleg Gornjega Grada še Ljubno, Luče, Nazarje in Solčava) je izjavo o finančnem jamstvu za ukrepe, ki jih zahteva zapiranje odlagališča, podpisalo, medtem ko Mozirje in Rečica pri tem nista sodelovala. V izračunu jamstva sta upoštevana tako število prebivalcev vsake občine kot tudi to, koliko časa je posamezna občina odlagala odpadke v Podhomu. Kdo je dolžan plačati? »Občina Mozirje je dobila celo prepoved odlaganja odpadkov v Podhomu. Nato smo jih nekaj časa vozili v Velenje in nato v Celje,« je na sodišču povedal mozir-ski župan Ivo Suhoveršnik. Poudaril je, da je občina obveznosti, ki jih je imela, tudi poravnala. Župan je postal pet let po tistem, ko so Mozirjani prenehali voziti odpadke v Podhom. Rečiška občina je nastala leta 2006, in sicer po odcepitvi od mozirske, s katero je opravila delitveno bilanco. Vinko Jeraj, rečiški župan, je na sodišču dejal, da je bilo med občinami verjetno marsikaj le ustno dogovorjeno, prav tako meni, da je mogoče, da so se listine izgubile. »Tovornjaki so odpadke vozili po naših cestah in jih uničevali. Tudi z mariborskega območja, kar je med našimi občani povzročalo jezo,« je še povedal rečiški župan. Upravljavec odlagališča Podhom je (od leta 1994) občinska Komunala Gornji Grad, ki jo od leta 2009 vodi direktor Zdenko Purnat. Ta Med prijetimi tudi stari lisjaki Trije so zaradi podobnega početja že bili v zaporu Celjski kriminalisti so z mariborskimi in ljubljanskimi policisti za kar 120 kaznivih dejanj s področja prekupčevanja z mamili ovadili osem oseb, starih od 20 do 41 let, med njimi je tudi ženska. Štirje osumljenci so po zaslišanju ostali v priporu, za dva je preiskovalni sodnik odredil hišni pripor. Eden od osumljenih je še vedno na begu. Pobegnil je tik pred tem, ko so policisti na njegovem domu želeli opravili hišno preiskavo. Policija je začela zbirati informacije o sumljivih poslih kriminalne združbe že lani jeseni. Takrat se je izkazalo, da je 39-letni Celjan od 26-letne-ga Ljubljančana kupoval heroin in kokain, drogo pripeljal v Celj e in jo nato v manjših količinah prodajal najmanj petim uličnim preprodajalcem. Ti so drogo dostavljali odvisnikom. Na ta način naj bi združba »oskrbovala« približno 75 odvisnikov na območju Celja in Maribora. »Eden od odvisnikov je zaradi predoziranja s kokainom tudi umrl,« pravi vodja oddelka za organizirano kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije PU Celje Boštjan Hmelak. Kriminalisti so preprodajo mamil spre- mljali s prikritimi metodami dela, pri čemer niso uporabili možnosti tako imenovanega navideznega nakupa droge. »Člani združbe so vsak mesec prodali najmanj kilogram kokaina in pol kilograma heroina. Vrednost zasežene droge znaša približno 150 tisoč evrov,« dodaja Hmelak. Toliko bi lahko združba zaslužila, če bi ji uspelo to drogo spraviti v obtok na črnem trgu. Sicer pa so osumljencem v hišnih preiskavah zasegli poleg dveh kilogramov heroina in 1,6 kilograma kokaina še kilogram konoplje, 340 sadik konoplje, pripomočke za gojenje te rastline, tri kilograme je med glavno obravnavo kot priča povedal, da so na odlagališče odpadke res vozili tudi drugi, vendar je to uradno zabeleženo. Povedal je, da obsegajo stroški zapiranja med drugim vzpostavitev nekaterih plasti za varen odvod plinov, drenažna dela za odtekanje tekočine in podobno. To predpisuje državna zakonodaja. »Opravili smo le nujna dela, da je bil inšpektor zadovoljen,« je dejal Purnat. Kaj piše v odločbi? Glede na to, da je okoljsko ministrstvo izdalo okoljevar-stveno dovoljenje šele letos, je odvetnik toženih občin menil, da Gornji Grad za zaračunavanje stroškov nima pravne osnove tudi v primeru, če bi Mozirje in Rečica morala kaj plačati. A tega po njegovi presoji nista dolžna. Poleg tega je Odlagališče v Podhomu je od letos zaprto tudi uradno. Stroške zapiranja je treba plačati, k tem je treba prišteti še stroške 30-letnega opazovanja posledic odlaganja. Kdo jih je dolžan plačati? poudaril, da sta od takrat, ko so nehali voziti mozirske in rečiške smeti v Podhom, minili že kar dve desetletji. »Ali so vaše smeti še v Podhomu oziroma ali ste jih odpeljali?« je vprašal nekoliko izzivalno mozirskega in rečiškega župana odvetnik Gornjega Grada, in to vsakega posebej. Zaradi pojasnitve nekaterih pomembnih dejstev je sodnica na koncu odločila, da mora tožeča stranka v osmih dneh predložiti odloč- bo Upravne enote Mozirje iz leta 1997. Tam so omenjena vzdrževalna in predsanacij-ska dela. O tem se bosta nato morali izjasniti toženi občini oziroma njun odvetnik. Direktor Komunale Gornji Grad meni, da je šlo v primeru te odločbe zgolj za zagotavljanje možnosti nadaljnjega obratovanja odlagališča Podhom. Torej zgolj za njegovo legalizacijo. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT&RC Epilog pred sodnimi počitnicami? Konec junija naj bi na Okrožnem sodišču v Celju izrekli sodbo nekdanjemu večinskemu lastniku in nadzorniku Klasja Tomažu Ročniku ter nekdanji direktorici Klasja Dragici Veršič. Zaključne besede je na sodišču že imela tožilka Mojca Petan Žura. Predlagala je odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi. Zato morajo za-slišati še zastopnike družb, ki naj bi se v spornih poslih okoristile, kar terja čas. To je odmaknilo tudi izrek sodbe. Naj spomnimo, da tožilstvo obtoženima očita domnevno sporne posle prodaje premičnega in nepremičnega premoženja, pri katerih naj bi prišlo do oškodovanja Klasja v višini več kot 11,5 milijona evrov. Na drugi strani naj bi se obtožena in družbe Millcom, SGP Kograd-Igem Dravograd in Igem s tem finančno okoristili. Obtožena sta že lani vse očitke v celoti zavrnila in dejala, da sta poskušala Klasje rešiti pred izvršbo, ki bi jo sprožil denacionalizacijski upravičenec. Sodišče bo zdaj moralo ponovno zaslišati Ročnika, ki je tudi zastopnik dveh omenjenih družb, in zastopnika družbe SGP Kograd-Igem Dravograd. Šele potem lahko nadaljuje postopek z zaključnimi besedami odvetnikov in obtoženih. Sodnica je tako določila nov datum za obravnavo - 19. junij. Med zaseženimi stvarmi so bile tudi tri pištole. Zaradi suma, da je eden od osumljencev tudi oborožen, sta pri prijetju sodelovali tudi posebna enota policije in specialna policijska enota. Kdo je na Lopati odvrgel nevarne rake? Morda bodo storilca izdale nadzorne kamere mešanice za redčenje droge, tri pištole z naboji in 12.800 evrov. Ta denar naj bi izviral iz prodaje mamil. Zasegli so jim tudi osebno vozilo, za katero je bila podana pobuda za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem protipravne premoženjske koristi. »Trije od prijetih so specialni povratniki, ki so zaradi preprodaje prepovedanih drog že prestajali zaporno kazen,« dodaja Hmelak. Za pobeglega, gre za enega od uličnih preprodajalcev, je policija že izdala ukrep iskanja in predlagala izdajo evropskega pripornega naloga ter tiralice. SŠol Policija še vedno preiskuje, kdo je na počivališču Lopata ob avtocesti v smeri proti Mariboru v noči na nedeljo odvrgel več rakov. Ti so bili najdeni na travnati površini in tudi na cestišču. Ker gre za tujerodne rake - za vrsto močvirski škarjar - veljajo zanje najstrožji ukrepi pri preprečitvi vnosa in širjenja v državah Evropske unije. Zato se je v preiskavo vključilo tudi Ministrstvo RS za okolje in prostor. »Močvirske škarjarje je v Evropski uniji prepovedano prenašati, gojiti, prevažati, kupovati in prodajati ali posedovati. Ti raki se izjemno hitro razmnožujejo, predstavljajo grožnjo domačim rakom, prenašajo tudi račjo kugo,« so nam odgovorili na okoljskem ministrstvu. Na terenu so zato v teh dneh še vedno strokovne službe s področja ohranjanja narave, in sicer predstavniki Zavoda RS za varstvo narave in Zavoda za ribištvo Slovenije. Na ministrstvu se tudi dogovarjajo o nadaljnjem ukrepanju, s katerim bi zagotovili odlov in uničenje preostalih rakov, ki so še na območju izpusta. Policisti še vedno iščejo neznance, ki naj bi rake na tem območju odvrgli. »V primeru, če so neznanci te rake odvrgli z namenom škodovanja našim avtohtonim vrstam rakov, je to kaznivo dejanje. Če pa je nekdo te rake samo odvrgel zaradi določenih okoliščin, gre za prekršek, za katerega so pristojne inšpekcijske službe, ki bodo zoper kršitelje uvedle postopke,« pravi pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Boštjan Kavc. Policisti preiskujejo tudi vse videopo-snetke nadzornih kamer na počivališču in Darsovih nadzornih centrov, zaenkrat pa je še prehitro, da bi ugibali, iz katere države so storilci. Najverjetneje gre za tuje državljane, zaključuje Kavc. SŠol ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 15 Šest svetlih zaposlene g V I I ■ v točk, ki osrečujejo Se vam zdi, da vas trenutna zaposlitev ne osrečuje več? Obiščite portal Moje-Delo.com in preverite ponudbo prostih delovnih mest. Pomislite na trenutek, ko ste morali sprejeti težko odločitev o zamenjavi službe. Na podlagi česa ste prišli do zaključka? Mesečni prihodek, naziv in vodstvo so izredno pomembne zadeve, a nikakor ne smete pozabiti na delovno okolje. Četudi se v novi podpisani pogodbi vse bere sanjsko, to še ne pomeni, da boste na novem delovnem mestu od 8.00 do 16.00 ali od 9.00 do 17.00 srečni. Za večino zaposlenih najpomembnejši dejavnik predstavljajo malenkosti, ki jih ponuja podjetje. V nadaljevanju si lahko preberete šest najpogostejših, ki jih omejnjajo delavci. Možnost dela na daljavo Milenijci predstavljajo svobodno generacijo ljudi, ki jim v digitalni dobi izredno veliko pomenita neprestana karierna in osebnostna rast. Ali veste, da v svetu obstajajo službe, kjer zaposleni lahko neprekinjeno potujejo in z razširjenim dostopom do hitre internetne povezave delajo od kjerkoli ter se sproti javljajo v svojo glavno pisarno? V tujini vedno pogosteje omogočajo odhod zaposlenega na t. i. plačan dopust, kamor odnese svoj prenosnik in opravlja svoje delo. Tako lahko odidete na potovanje v Avstralijo in zadnji teden v letu izkoristite za delo ob plažah in koralnih grebenih ... Zaupanje nadrejenih v zaposlene je pri tem izredno pomembno, hkrati delavec ne občuti tolikšnega stresa na dnevni ravni, ki se sproži, ko vstopi v pisarno. Osredotočenost na dobro počutje Vodstvo Googla, Facebooka in marsikaterega »start-up« podjetja ne skrbi le za neomejeno količino kave, kakovostnih računalnikov in zabave, temveč se ubada tudi z ravnovesjem med službo in osebnim življenjem, ki je za zaposlene izredno pomembno. Opravljajo nadure in kljub temu ne končajo vsega dela v roku, a pomembno pri tem je, da delo v njihove prostore prinese zdravje in dobro počutje. Nekateri delodajalci delavcem ponujajo neskončno možnosti za razvajanje, kot so popusti za masaže, obiskovanje fitnesa, joge, skupinskih vadb. Tako zaposleni kljub kopici dela najdejo čas zase in za svoje najbližje. Lažji dostop do odpošiljanja paketov Smešno, kajne? A misel na to, da morajo zaposleni vsak dan na pošto in urejati dokumentacijo ter pošiljati pakete strankam, marsikoga vznemiri ter ga postavi v stresno situacijo. Samo spomnite se gneče pred poštnim okencem, neprimernih delavni- kov uslužbenk, iskanja pravega časa, ko obiščete pošto in se ne želite drenjati ter izgubljati dragocenega časa ... Bolje bi bilo, če bi podjetje imelo oddelek, ki bi skrbel za to (seveda ob predpostavki, da je večje in si to lahko privošči). Kako bi to olajšalo celotno distribucijo! V tem oddelku bi delavci urejali tudi osebne stvari, kupovali znamke, kuverte, pošiljali priporočena pisma za svoje lastne potrebe ... Malenkost, ki pomeni veliko. Možnost kakovostnega sodelovanja s sodelavci Četudi ste samotar in imate raje individualno delo, pridejo trenutki, ko morate so- delovati s sodelavci. Takrat je pomembno, da se z njimi dobro razumete. Imeti morate priložnost za njihovo spoznavanje, opazovanje in sprejemanje prednosti ter slabosti posameznika. V nekaterih podjetjih poskrbijo za kolegije, kjer predstavijo uspehe prejšnjega tedna zaposlenih - na ta način so vsi seznanjeni, s čim se posamezen del verige ukvarja in pri čem je dober. Zaposleni cenijo, da jih nadrejeni spoštujejo in znajo pohvaliti, kar se posledično pozna pri vzdušju in odnosih do drugih sodelavcev. Pozitivni učinki obnašanja do podrejenih se poznajo predvsem takrat, ko ti plavajo v delu in potrebujejo spodbudo. Medsebojna pomoč Ob težkih delovnih nalogah je pomembno, da si podrejeni in nadrejeni pomagajo, še posebej pri stresnih življenjskih situacijah, ko vsi plavajo na tanki liniji osebnih in profesionalnih odnosov. Ravno zato nekatera podjetja ponujajo možnost »podarjanja« dopusta, ko nekomu plačanih dni zmanjka, drugi pa ve, da nikakor ne bo mogel vsega porabiti v določenem letu. V mnogih podjetjih za druge skrbijo na dobrodelen način in organizirajo srečanja, kjer zbirajo prostovoljne prispevke za tiste, ki jih nujno potrebujejo. Takšna dejanja spodbujajo povezanost in večajo pripadnost organizaciji. Neomejen dopust V evropskih državah še vedno vztrajamo pri omejenih dnevih dopusta, medtem ko v ZDA nova »start-up« podjetja že uvajajo spremembe, kjer imajo zaposleni neomejeno število plačanih dni, ki jih lahko preživijo na počitnicah. Nadrejeni računajo na spoštovanje zaposlenih in menijo, da na ta način ne bo prihajalo do zlorab. ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com @ MojeDelo.com Operater v proizvodnji (m/ž) (Velenje) Iščemo sodelavce z najmanj V. stopnjo izobrazbe strojne, elek-tro ali druge primerne smeri za opravljanje kompleksnejših proizvodnih del (delo na liniji, na zahtevnejših delovnih mestih). Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 30. 6. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalke/-ci (Savinjska regija) Za svoje poslovalnice v Savinjski regiji iščemo prodajalce za krajši delovni čas. Vaše naloge bodo predstavljali delo na moderni blagajni, zlaganje blaga na police, peka in priprava pekovskih izdelkov, skrb za predstavitev sadja in zelenjave, skrb za red in čistočo v poslovalnici, Hofer trgovina, d. o. o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovi-ca. Prijave zbiramo do 30. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Operater II (m/ž) (Celje) Od vas pričakujemo končano IV. stopnjo izobrazbe, zaželeno tehnične smeri, zaželeno 1 leto delovnih izkušenj v proizvodnem procesu, ročne spretnosti, natančnost, odgo- vornost in voljo do dela ter vozniški izpit B-kategorije. Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 1. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strojni inženir v razvoju (m/ž) (Celje) Opis del in nalog: razvoj ohišij in strojnih rešitev za naprave v razvoju, konstruiranje in projektiranje strojev in naprav, sodelovanje pri uvajanju/iskanju izboljšav ... Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 15. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Validacijski inženir -mehatronik (m/ž) (Celje) Iščemo sodelavca/-ko za pripravo dela, posebej na področju kooperacij in rezervnih delov. Nudimo redno zaposlitev za (ne)določen čas. Pričakujemo splošno tehnično razgledanost, kooperativnost, komunikativnost in pozitivno naravnanost. Inel, d. o. o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 6. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. @ MojeDelo.com Vrhunski komercialist na terenu (m/ž) (Gomilsko) Če ste vi naš vrhunski komercialist na terenu, ne odlašajte in pošljite svojo vlogo z življenjepisom na kadri@silco.si (s pripisom »Za razpis komercialist na terenu«). Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 15. 6. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kuharski pomočnik - voznik (m/ž) (Slovenska Bistrica) Vaše naloge bodo predstavljali sodelovanje pri pripravi obrokov, čiščenje delovne površine in delovnih sredstev, delitev hrane, oskrbovanje delilne linije. Sodexo, d. o. o., Železna cesta 16, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 29. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Čistilka (m/ž) (Velenje, Mozirje, Prebold, Nazarje) Aktiva TS, d. o. o., Ljubljanska cesta 12f, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 10. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Poslovnoračunovodski referent (m/ž) (Celje) Obvezno je odlično znanje nemškega jezika (govorno in pisno), zaželene so izkušnje na podobnem delovnem mestu. Pro monting, d. o. o., Stanetova ulica 29, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 30. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Univ. dipl. Inž. elektrotehnike (m/ž) (Velenje) Ključne delovne naloge: konstruiranje novih izdelkov po postopkih 3D-modeliranja v programu NX, izdelava kosovnic, aktivno delo znotraj razvojnega tima ... Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 17. 6. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Reševalec iz vode (m/ž) (Laško) Iščemo resnega kandidata za delovno mesto reševalca iz vode. Thermana, d. d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 15. 6. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skladiščnik II (m/ž) (Arja vas) Kratek opis del in nalog: pripravljanje in izdajanje blaga v skladu z navodili. Urejanje in sortiranje blaga v skladišču. Čiščenje in urejanje skladišča. Pomoč pri nakladanju in razkladanju. Izvajanje drugih del v skladu s strokovno usposobljenostjo, z internimi akti ter navodili nadrejenega. Mlekarna Celeia, d. o. o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 10. 6. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Ljubljana, kasneje Celje) Pričakujemo končano najmanj III. stopnjo izobrazbe, vsaj 12 me- secev delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, izpit za viličarista, zaželen je opravljen izpit za ravnanje z nevarnimi snovmi, računalniška pismenost ter vozniški izpit B-kategorije. Amba CO., d. o. o., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 29. 6. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Sestavljalec motornih koles (m/ž) (Škofja vas) Opis del in nalog: ročna ali strojna sestava ter montaža proizvodov in rezervnih delov, opravljanje manj ali srednje zahtevnih del, izvajanje avtokontrole skladno z navodili delovne in tehnične dokumentacije ... MPO Moto, d. o. o., Prekorje 100, 3211 Škofja vas. Prijave zbiramo do 29. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Projektant (m/ž) (Celje) Delo bo vključevalo izdelovanje projektov, načrtov in tehničnih rešitev s področja telekomunikacij, izvajanje upravnopravnih postopkov, pripravo in pridobivanje služnostnih pogodb, delo v pisarni in na terenu, nadziranje gradenj. GVO, d. o. o., Cigaletova ulica 10, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 11. 6. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. 3 MojeDelo.com 16 AKTUALNA PONUDBA Pohištvo Petrovče V svoji prodajalni vam nudimo širok izbor kuhinjskih miz in stolov. Razstavljenih imamo več kot 50 različnih jedilnic v različnih barvah - bukev natur, hrast, oreh, češnja, jelša in kovina - v kombinaciji s plastiko ali z usnjem. Mize so vse z masivnim podnožjem in s furnirano ploščo, skoraj vse so raztegljive, velikosti od 110 x 70, 120 x 80, 140x90, 150 x 100, 160x 90 do 190 x 100, določeni modeli so raztegljivi tudi na 250 ali celo 360 cm. Prodajamo izključno stole in mize izdelane v EU, ki so iz masivnega lesa bukev, hrast, oreh in jesen. Večino imamo na zalogi, zato je dobava možna v najkrajšem času. Smo zastopnik za podjetje Domitalia, ki je med največjimi proizvajalci v Italiji in EU. Prodajamo tudi sedežne garniture in pisarniške stole Večina naših garnitur je vzmetenih z žičnim jedrom bonel. Izdelane so iz visokoka-kovostnih materialov v različnih barvah in strukturah. Tudi sedežne garniture imamo na zalogi in jih lahko dobite takoj. Vse so na voljo v številnih barvah, več kot 250. Pisarniški stoli so izključno od slovenskih in italijanskih dobaviteljev, kot novost imamo tudi stole z belim ogrodjem in belimi rokonasloni ter belim hrbtnim delom. Stolov je prav tako dovolj na zalogi, naročate jih lahko v vseh možnih barvah in materialih, od blaga do pravega usnja. Določeni modeli so namenjeni za poslovne uporabnike in imajo certifikate za dolgotrajno dnevno sedenje. Prodajamo tudi tapecirane zakonske postelje, ki jih lahko prilagajamo vašim meram in zahtevam po trdoti. S prodajo se ukvarjamo že dvajset let, zato vam na podlagi izkušenj lahko nudimo kakovostno blago po ugodnih cenah, blago, ki ga boste uporabljali dolgo. Za vse artikle imamo objavljen cenik na svoji spletni strani. Vabimo vas na ogled v naš salon v Petrovče. Smo v stavbi kmetijske zadruge. Predhodno si lahko ogledate našo spletno stran www.sedežne.si, prav tako imamo veliko oglasov s fotografijami na http://www.bolha.com/trgovina/ www-sedeznesi. Lahko nas tudi pokličete na številko 070 638-389. E-mail: info@sedezne.si Delovni čas: pon. do pet. 9.00 do 18.00, sob. 9.00 do 12.00 POHIŠTVO PETROVČE, D. O. O., Matke 20, 3312 Prebold Poslovna enota Pohištvo His, Petrovče 1 П ilBli > IlliJU, HYUniDHjy< „ : -ji ' мшtm. SjL O ono U L o o SlRDKA PONUDBA PREVERIENH RABLJENIH VOZIL NA WWW.CAST.5J Povprečna poraba goriva: 4,4 - 7,6 1ЛОО km, emisije C03: tlS -177 g/km, et ДС KRULI Vlinnfll * Poliela_üt> 70 5Q dco wvw.hyunciai-kralj.si CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje •Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 pri UREGitV! grobov, DELO BREZPLAČNO brčJS BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-n asi ov: i nfo@bi robit. si www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME ŠPORT 17 »Sedanjih razsežnosti iger nisem slutil« Idejni oče Mednarodnih iger šolarjev je Metod Klemene »Igre naj bi nudile otrokom iz dežel z različno kulturo, družbeno in politično ureditvijo možnost, da se med seboj družijo in se tako spoznavajo.« Pred petdesetimi leti so bile v Celju prve Mednarodne igre šolarjev. Tedaj so tekmovali športniki osnovnih šol iz devetih mest zgolj v atletiki. Kasneje so igre prerasle v množično tekmovanje mest z vseh eelin. Torkovo slovesnost v Celju so obiskali tudi predsednik mednarodnega združenja ICG (International children's games), Nemec Torsten Rasch, član organizacijskega odbora Chul-van Shin iz Južne Koreje in najstarejši slovenski olim-pionik Miro Cerar. Na atletskem štadionu Kladivarja so odkrili spominsko ploščo, sledila pa je slovesnost v Pokrajinskem muzeju Celje. Zbrane je nagovoril celjski župan Bojan Šrot, predstavljena je bila monografija ob visokem jubileju iger. Pobudnika zanjo sta bila predvsem Igor Topole, podpredsednik ICG, in Hasan Ibrić. Poleg Topoleta so avtorji tekstov Jože Vol-fand, Andrej Klemenc in Borut Batagelj. Največ pozornosti je bil deležen Metod Klemenc, idejni oče iger za mlade športnike, stare od 12 do 15 let. 4. julija bo dopolnil 84 let. Leta 1970 se je preselil v Radomlje. »Čeprav je bilo atletsko društvo Kladivar sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja zelo uspešno, pa se je poja- vila določena kriza. Mladih atletov je bilo naenkrat manj. Da bi atletiko med osnovnošolci naredili bolj privlačno, sem si leta 1967 zamislil osnovnošolsko celjsko atletsko olimpijado. Organizirali smo jo v najbolj primernem trenutku v tistem času, 25. maja, ob dnevu mladosti, ko je predsednik tedanje SFRJ maršal Tito praznoval svoj 75. rojstni dan. Zavedal sem se, da morata atletika in šport mladim ponuditi poleg trdega, vztrajnega treninga in samoodrekanja kot osnovi za doseganje športnih rezultatov tudi malo spektakla in predvsem veliko priložnosti za medsebojno druženje.« Klemenc je izpostavil nekaj najbolj pomembnih oseb atletske olimpijade, Pold-ko in Marijana Kopitarja, Valterja Štajnerja, Otmarja Koštomaja, Petra Drofenika, Staneta Seničarja, Jura Ki-slingerja, Petra Božiča, Karla Juga, Stanka Lorgerja ... V ospredju druženje otrok Klemencu se je porodila ideja, da bi igre postale mednarodne. Velik vpliv je imel njegov obisk zimskih olimpijskih iger leta 1968 v Grenoblu. »Ko je takratni francoski predsednik, legendarni general Charles de Gaulle, proglasil, da so igre odprte, sem začutil, da ne kaže oklevati. Takrat so bili burni časi. Na Zahodu so se mladi uprli načinu življenja, kot se je zdel samoumeven njihovim staršem, na Vzhodu pa je takrat Češkoslovaška poskušala pod vodstvom Aleksandra Dubčka graditi >socializem s človeškim obrazoma V mislih nisem imel le običajnega športnega tekmovanja, temveč sem želel, da je v njem malo spektakla in zabave, predvsem pa naj bi igre nudile otrokom iz dežel z različno kulturo, družbeno in politično ureditvijo možnost, da se med seboj družijo in se tako spoznavajo. Odločitev, da se igre omejijo na starostno skupino med 12 in 15 let, je pravzaprav izhajala iz takratne pedagoške doktrine in prakse. V tistem času so se mladi šele v tej starosti začeli soočati s puberteto. Šport naj bi jim omogočil, da bi znali svoje presežke energije usmeriti v smotrno dejavnost, ki ima pozitiven vpliv na njihov telesni in duševni razvoj. Seveda pa pred 50 leti nisem slutil sedanjih razsežnosti iger.« Začelo je devet mest Pobudo Metoda Klemenca je Celje sprejelo z obema rokama. »Takratni županji Olgi Vrabič, ki ni bila le družbenopolitična delavka, temveč tudi naravoslovno izobra- Metod Klemenc leta 1968 na celjskem atletskem štadionu ... ... in Metod Klemenc danes. Pod streho že 39. Cicibaniada Športno društvo Gaberje (ŠDG) je ponovno v okviru vseslovenske akcije Veter v laseh - s športom proti zasvojenosti organiziralo Cicibaniado. 122 nadebudnih predšolskih telovadcev je na tradicionalni akciji Športne unije Slovenije pokazalo kopico gibalnih spretnosti na domiselnem spretnostnem poligonu. Prikazana zavzetost mladih za energijsko poln in gibalno živahen življenjski slog je pravzaprav tisto, s čimer so poslali najlepši poziv vsem tistim mladim, ki so manj dejavni in morda tudi že pod vplivom negativnih posledic različnih oblik zasvojenosti. Zaradi muhastega vremena je bila akcija tokrat izpeljana v telovadnici ŠDG, zato je odpadlo tradicionalno risanje s kredo na asfalt. Toda mladi so to nadomestili s skupinskimi predstavitvami v obliki plesa, petja ter z različnimi gibalnimi prikazi, mladi iz ŠDG tudi s skoki na mali prožni ponjavi. Srečanja se je udeležilo več ekip iz Vrtca Tončke Čečeve - enot Gaberje, Ljubečna in Aljažev hrib, iz Vrtca Lipa Štore, Vrtca Mavrica Vojnik in seveda iz dveh celjskih rekreativnih društev Nova vas in Gaberje. Mladi so se izkazali tudi z dobrodelnostjo, saj so na prireditev prinesli kar nekaj vreč zamaškov, ki jih je organizator posredoval naprej. DŠ, foto: ŠDG žena in splošno razgledana intelektualka, sem predlagal, da se na igre povabi tudi otroke iz glavnega mesta Slovenije in sosednje italijanske pokrajine Furlanije-Julijske krajine. Vedel sem, da lahko računamo predvsem na mesta v soseščini, saj bi bili sicer časovni in finančni stroški predragi. Konec šestdesetih let je bil letalski prevoz rezerviran za bogate ter politike visokega ranga. Tudi avtocest še ni bilo, bile pa so zamudne mejne kontrole. Vožnja z avtobusom je iz okoli 200 kilometrov oddaljenega italijanskega Vidma do Celja trajala približno pet ur, iz nekoliko bližnjega Gradca pa tri ure.« Že takrat so pravzaprav razvili kasnejše tekmovanje Alpe - Jadran. Prve mednarodne igre šolarjev so bile 5. junija 1968. Otroci iz drugih mest - prišli so iz Beograda, Gradca, Lo-zane, Vidma, Brna, Kranja, Trbovelj in Zagreba - so spali pri družinah svojih celjskih vrstnikov, športne funkcionarje pa so gostili celjski športni delavci. Od Celja do Jeruzalema Druge igre so bile leta 1970 v Vidmu, tretje leta 1972 v Gradcu, četrte leta 1974 v Murski Soboti, pete pa leta 1974 v Darmstadtu. »Igre v Vidmu so pokazale, da ne gre za muho enodnevnico. Potrditev so dale še igre v Gradcu. Igre v Nemčiji so bile svojevrsten mejnik že zato, ker smo prebili organizacijski okvir Slovenije in sosednjih pokrajin,« pravi Klemenc. Prve igre izven Evrope je leta 1994 gostil kanadski Hamilton. »To je bil znak, da postajajo globalni fenomen. Da niso omejene samo na staro celino. Leto 1994 je bilo prelomno še zato, ker so Ravne na Koroškem organizirale prve zimske igre. Štiri leta prej je naše igre pod svo- Na igrah so tekmovali tudi Tina Maze, Rolando Pušnik, Gregor Cankar, Maruša Čer-njul, Vid Kavtičnik ... je okrilje vzel Mednarodni olimpijski komite, s čimer se je uresničil življenjski sen dolgoletnega predsednika mednarodnega odbora ICG, pokojnega Emanuela Braun-schweiga, Švicarja, ki je znal svoje trgovske talente dobro uporabiti tudi za lobiranje v MOK. Šele s tem so igre postale dejansko privlačne tudi za mesta zunaj Evrope,« je ponosno navedel Klemenc. Igre na Tajvanu leta 2002 so bile prve igre v Aziji. Na igrah v Clevelandu se je prvič zgodilo, da jih je odprl predsednik države, kot je to leta 2004 storil George W. Bush ml. Letos bo igre gostil Jeruzalem. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA, arhiv METODA KLEMENCA Jerebu zmaga na 50 prosto Na Ravnah na Koroškem je bil že 45. mednarodni plavalni miting. Nastopilo je 190 tekmovalcev iz dvajsetih slovaških, avstrijskih, madžarskih, italijanskih in slovenskih klubov. Trener Martin Karlin je na Ravne popeljal pet Neptunovih plavalcev in plavalk. Maks Jereb je zmagal na 50 prosto, tretji je bil na 200 prosto. Leon Ljubec si je bronasto medaljo priplaval na 100 hrbtno. Osebne rekorde so odplavali Maja Špegelj, Špela Oblak in Amadej Zagožen. Konec tedna bodo »modri« ponovno odpotovali na Ravne, kjer bo 14. pokal Bobrček, nato jih čakajo nastopi na reškem mitingu sv. Vida. DŠ, foto: PK NEPTUN 18 ŠPORT »Uspelo nam je nekaj, česar nihče ni pričakoval« Trener NK Rudar Marijan Pušnik po uvrstitvi v evropsko tekmovanje Prejšnji teden so v taboru Nogometnega kluba Rudar Velenje stiskali pesti za zmago Olimpije Ljubljane proti Aluminiju v finalu pokala Nogometne zveze Slovenije. Velenjčanom so se želje uresničile, slavje Ljubljančanov jim je prineslo nastop v kvalifikacijah za evropsko ligo. Trener Rudarja Marijan Pušnik, ki mu je podvig uspel s povsem prenovljeno in pomlajeno ekipo, se je odzval na naš klic med dopustovanjem v Italiji. Zmotili smo ga v Veroni med ogledom znamenite Arene. Spustil se je po dolgem stopnišču, se izognil množici, da smo se lahko slišali, nato pa je zadihan odgovarjal na vprašanja. Hvala za vaš odziv, hkrati pa prejmite čestitke za storjeno v pravkar minuli sezoni. Hvala. Čestitke preusmerjam predvsem k svojim igralcem, nato k celotnemu trenerskemu štabu, vsem zaposlenim v klubu, honorarnim sodelavcem in upravnemu odboru, ki nam je zagotovil dobre pogoje za delo. V kakšnem stanju je bilo moštvo pred dobrim letom dni? Ko smo začeli priprave v mesecu juniju, si nihče ni znal predstavljati, kakšni bodo naši dosežki. Po odhodu osemnajstih igralcev je bil cilj zgolj obstanek v prvi slovenski nogometni ligi. Kdaj se je zgodil prelomni trenutek? Šlo je bolj za obdobje, kajti jeseni smo bili zelo dobri in smo postajali vse bolj pogumni in drzni. V končnici spomladanskega dela prvenstva smo si z zmagama v Celju in Kidričevem proti Aluminiju uspeli zagotoviti četrto mesto. Nestrpno smo čakali na razplet finala pokala NZS, ki nam je prinesel uvrstitev v kvalifikacije za evropsko ligo. Kako ocenjujete podvig vaših nogometašev? Prepričan sem, da je to velik uspeh. Kaj bistvenega sicer ne bo spremenil. Vsem je prinesel ogromno motiva za nadaljnje delo. Je dobra napoved za našo prihodnost. Vsekakor nam je uspelo nekaj, česar nihče ni pričakoval. V prvi slovenski nogometni ligi je pozimi premor sredi sezone zelo dolg, med dvema sezonama pa zelo kratek. Kdaj se boste zbrali in usmerili energijo v novo sezono? Skupaj bomo znova v sredo, 13. junija. Sprememb v igralskem kadru ne bo veliko. Najbrž nas bodo zapustili štirje igralci. Kateri nogometaši jih bodo zamenjali, pa bomo videli v naslednjih dveh mesecih. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA »Igrali smo zelo zrelo in pametno ter zasluženo zmagali,« je Marijan Pušnik dejal po zmagi v Celju s 3:1 v 33. krogu 1. SNL. Šampion je pokalni šampion Nogometaši celjskega Šampiona so podprvaki 3. slovenske lige sever in prvaki pokalnega tekmovanja v Medobčinski nogometni zvezi Celje. S 26 goli je daleč najboljši strelec lige Jetmir Torra, ki je odločil tudi finale pokala. Šampion je na svojem Olimpu z 1:0 presenetil drugoligaša iz Rogaške Slatine. Celjani so imeli pobudo, v končnici tekme, ko so pritiskali Slatinčani, se je tudi zaiskrilo, a so po zadnjem pisku sodnika Goričana sledili športni stiski rok. Trener Oskar Drobne je svoje varovance odlično psihološko pripravil, saj so imeli po nedeljski tekmi le dan počitka: »Čeprav smo leto 2018 začeli oslabljeni, smo neporaženi. Imamo dvanajst zmag in tri remije. V torek sem igralcem dejal, naj vložijo vso energijo, ki jim je še ostala. Zelo sem ponosen nanje. Bili so čvrsti, dinamični.« Trener Rogaške, ki ji je uspel obstanek v 2. ligi, je Ibrahim Neskić: »Ne bom skrival, nismo zadovoljni s sojenjem v Celju. Niz težjih prekrškov je bil nekaznovan. Nas je prvenstvo izčrpalo, Šampion je bil psihološko na višji ravni. Gostitelji so bili agresivni, česar moji igralci niso pričakovali. Kot novinci v drugi slovenski ligi smo si želeli zgolj obstanek. Zdržali smo in smo presrečni, saj menimo, da gre za podvig.« DEAN ŠUSTER, foto: ANDREJ NARAT Finalisti pokala Medobčinske nogometne zveze Celje, nogometaši Šampiona in Rogaške Tretja zmaga Velenjčana Tekavca Gregor Tekavec je bil zelo zadovoljen z zmago in doseženim časom. Športni pedagog iz Velenja, 43-letni Gregor Tekavec, spada med najuspešnejše kolesarje na tradicionalnem Tuševem vzponu na Celjsko kočo. V soboto je na 19. vzponu zmagal s časom 17,15 min. To je bila njegova že tretja zmaga. »Leta 2011 sem bil prvič najhitrejši, drugič sem zmagal lani. Večkrat sem bil še drugi ali tretji,« je dejal Tekavec, ki vsako prosto minuto izkoristi za trening. Za Tekavcem, članom KK Tuš team, ki je uspel ubraniti lansko zmago, sta na cilj prikolesarila Marko Plank (BikeRepublic, 17,21) in Primož Porenta (Bambi, 17,43). Med ženskami je bila najboljša Laura Šimenc (BK Umag, 21,00), pred Eriko Jesenko (BTC City Ljubljana, 21,27) in Majo Škrlj (Izvir Vipava, 22,03). Približno dva tisoč udeležencev (tudi poho-dniki) je premagalo sedemkilometrski vzpon in 440 metrov nadmorske višine. Kolesarji so se pomerili v vožnji na čas, brez meritve časa ali v novi kategoriji, vzponu s Pony kolesom. Novost je najbolj obvladal Primož Jurak (ŠD 2SIMPL, 23,21). Na priljubljenem rekreacijsko--družabnem dogodku so doslej skupno našteli že več kot 30 tisoč športnih navdušencev vseh generacij. DEAN ŠUSTER, foto: TUŠ Več sreče v drugi dirki V italijanski Pomposi je bila druga dirka v kategoriji Pit Bike za italijansko nacionalno prvenstvo. Že lani se ga je udeležil Celjan Denis Pratnekar, o čemer smo pisali. Po uspešnem nastopu je letos premeščen v hitrejšo skupino. Med prvo dirko, ki je bila v Preceniccu, ni imel sreče, saj mu je razneslo pogonski agregat, ko je bil na tretjem mestu. Na drugi dirki je bil šesti. Letos se mu je v dirkaških avanturah pridružil Braslovčan Žiga Florjanc, ki žal dirke ni končal zaradi skupinskega padca. DŠ, foto: arhiv DENIS PRATNEKAR Denis Pratnekar med privlačno dirko manjših, a hitrih motorjev ŠPORT 19 Srabotnik iz Prage z bronom Celjski kajakaš za las ob finalni posamični nastop V Laškem odslej dirigira predsednica Slovenska reprezentanca v slalomu na divjih vodah je prejšnji teden prizadevno trenirala na progi Troja v Pragi. Tja je šele v sredo odpotoval slovenski repre-zentant v kajaku, Celjan Martin Srabotnik. Opravljal je namreč maturi-tetni izpit. Po le enem treningu je tekmoval v kvalifikacijah. V prvem krogu je progo odpeljal daleč od pričakovanj, saj je imel šele 58. dosežek. Ena vratca je izpustil, dveh pa se je dotaknil. V repasa-žu je prikazal bistveno boljšo predstavo in se z desetim časom dodatnih bojev prebil med najboljšo trideseterico. Če ga je v kvalifikacijah spremljala tudi sreča, je ni imel v polfinalu. Vožnjo je zaključil s kar tremi dotiki (in šestimi kazenskimi sekundami), kar je zadostovalo za zgolj 16. mesto. Kar pri dveh finalistih so dvomili o pravilnostih njunih nastopov, a so po pregledu posnetkov sodniki odločili, da se lahko borita za odličja in Srabotnik je ostal brez finalnega nastopa. Izkazal se je najboljši slovenski kajakaš Peter Kauzer, ki je ugnal celotno konkurenco in postal evropski prvak. Sezona bo dolga Za Srabotnika se je ekipna tekma končala po željah. Slovenski slalomisti na divjih vodah so namreč osvojili bronasto kolajno. Zmagali so Čehi pred Poljaki. »Za podrobno preučitev proge nisem imel časa, toda na Češkem sem se počutil precej bolje, kot kaže Martin Srabotnik (desno) v družbi reprezentančnega kolega in po mnenju Dušana Konde najboljšega kajakaša na svetu, Petra Kauzerja. izid posamične tekme,« je poudaril Srabotnik, ki se je v torek udeležil sprejema za Petra Kauzerja v Hrastniku. Tam so seveda bučno pozdravili tudi člana bronaste ekipe, Nika Testena in Srabotnika, ki je dodal: »Svoje delo sem dobro opravil. Proga je zelo zahtevna in tako pride do dotikov. Imam novo medaljo. Upam, da jih bo letos še kaj. Sezona bo še dolga ...« Kajak mu pomeni vse Po EP v Pragi in pred finalom svetovnega pokala v spustu, ki bo v Celju, smo pridobili tudi mnenje predsednika celjskega kluba Dušana Konde. Zanj je pot do Prage mačji kašelj, toda ostal je doma, kajti dela z organizacijo velike prireditve ima s svojimi sodelavci preko glave: »Naš 22-letni Martin je spet dokazal, da ni od muh. Žal proge ni dovolj spoznal in se je v polfinalu trikrat dotaknil vratc, sicer pa je imel celo sedmi čas.« Ekipna tekma je prinesla novo medaljo na celjsko Spico. »V moštveni vožnji je Martin odpeljal vrhunsko. Oba dotika je storil Kauzer. Brez teh dveh napak bi bili srebrni. Martinova vloga je bila zelo zahtevna. Vozil je kot srednji. To je najtežje, saj je moral paziti na Kauzer-ja pred seboj in Testena za sabo. Naši fantje so prehiteli Nemce, Francoze, Italijane, Spance,« je zaključil Konda z upanjem, da se bo 24-letni Simon Brus letos spočil in se bolje pripravil za naslednjo sezono. Za Srabotnika pa pravi: »Martinova najboljša leta še prihajajo. Kajak mu pomeni vse na svetu. Za uspehe je pripravljen garati od zore do mraka.« Finale svetovnega pokala v spustu (šprint) bo čez devet dni na Spici. DEAN SUSTER Foto: SHERPA Do maratona še 16 dni Društvo maratoncev in pohodnikov Celje se pripravlja na organizacijo že 27. malega maratona državnosti. Ta bo v soboto, 23. junija. Teka na 10 in 21 kilometrov se bosta pred dvorano Zlatorog začela že ob 9. uri, kajti prireditelji predvidevajo, da bo temperatura zraka strmo naraščala. Otroški teki, ki so brezplačni, bodo ob 10.30. Prvi trije v absolutni kategoriji v malem maratonu (21 km) bodo prejeli denarne nagrade. Društvo bo prijave sprejemalo do 19. junija po nižji ceni. Že sedaj pa ljubitelje teka opozarja, da bo ultramaraton Celje-Logarska dolina v soboto, 1. septembra. DS NA KRATKO Rudi ostal na klopi Podgorica: Slovenska nogometna reprezentanca je na prijateljski tekmi premagala Črno goro z 2:0 in prekinila niz porazov, odkar jo je prevzel selektor Tomaž Kavčič. Gola sta dala nekdanja igralca Celja, in sicer Roman Bezjak, ki je bil natančen iz enajstmetrovke, in Miha Zajc. Priložnosti za igro ni dobil aktualni član celjskega moštva Rudi Požeg Vancaš. Gostitelji so pri izidu 0:1 zatresli okvir slovenskih vrat. Vodstvo NK Celje je podpisalo pogodbo z 18-letnim branilcem ljubljanskega Brava Žanom Zaletelom. Redko viden prizor Most: Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v zadnjem krogu kvalifikacijske skupine 5 za nastop na EP igrala neodločeno s Češko 30:30. Po zadnjem zvoku sirene so rajale igralke obeh ekip, saj je le neodločen izid peljal na »euro« obe selekciji. V slovenski Tanja Seme je nova predsednika Košarkarskega kluba Zlatorog Laško. Na tem mestu je nadomestila Pavla Terška, dosedanjega predsednika, ki je pred tem nasledil dolgoletnega predsednika Mira Firma. Klub zapušča tudi trener članskega moštva Aleš Pipan. V Laškem so se na volilni skupščini KK Zlatorog zgodile številne spremembe, tudi v sestavi upravnega in nadzornega odbora. Maratonska skupščina V Laškem smo pospremili izjemno dolgo skupščino, ki je postregla z nepričakovanim. Začela se je pol ure kasneje od predvidenega, saj ni bila sklepčna. Nemalo je bilo tistih, ki so bili ob tem, da bo vodilno mesto kluba zasedla pripadnica nežnejšega spola, presenečeni. Član upravnega odbora Srečko Lesjak je jasno povedal, da je predsednika kluba vedno zagotovil generalni sponzor. Pivovarna Laško Union je bila v preteklosti paradni konj, zato s tem v dvorani Tri lilije niso imeli težav. Denarja je bilo za naše razmere veliko, zdaj pa nova pogodba s »pivovarji« še ni podpisana. Lesjak, ki se je pri glasovanju za novo predsednico vzdržal, je med drugim dejal, da bo še kako smešno, če bo čez nekaj tednov prišlo do podpisa nove pogodbe, glavni sponzor pa bo želel na mesto predsednika postaviti svojega predstavnika. To pomeni, da bi se Tanja Seme morala na hitro posloviti. A ni nujno, da bo tega prišlo, saj se lahko zgodi, da Pivovarna Laško Union ne bo zahtevala predsednika po svoji izbiri. Tega si v Laškem še najbolj želijo, zagotovo tudi domačinka Tanja Seme. Ima ogromno energije, želja, jasno začrtanih ciljev, predvsem pa odločnost, da v laški klub vnese novo pozitivno energijo in dobesedno svež zrak, ki ga KK Zlatorog zelo potrebuje. Takoj zavihati rokave »Z izjemno častjo sprejemam predsedniško funkcijo. Obljubila sem, da se bomo v prihodnjih letih trudili, da bo klub deloval s pozitivno ničlo, predvsem pa povezano. Na našo stran je treba dobiti nove gledalce, nove privržence kluba, ki jih zelo pogrešamo. Takoj moramo zavihati rokave in začeti delati,« je po imenovanju na mesto predsednice laškega kluba, ki bo prihodnje leto obeležil 50. obletnico delovanja, dejala Tanja Seme. Upravni odbor KK Zlatorog odslej sestavljajo Tomaž Blagotinšek, Srečko Lesjak, Janez Potočnik, Jože Sadar mlajši, Andrej Kaluža, Jernej Gostečnik, Blaž Cizej, Mitja Gorjup, Drago Zupan, Enej Kirn, Bojan Spiler in Tanja Seme. Člani nadzornega odbora so postali Danijel Lapornik, Luka Picej in Drago Krajnc. Upravni odbor bo zdaj odločil, ali bo mesto športnega direktorja še naprej zasedal Aleš Antauer. Zdi se, da je ta v Laškem že zaključil z delom. Poslovil se je tudi trener Aleš Pipan, ki se mu je pogodba iztekla. Zdaj naj bi »pivovarje« prevzel Ervin Dragšič, ki je v Laškem že deloval kot trener, predvsem pa se uveljavil kot odličen košarkar. »Imamo kandidate za glavnega trenerja, a trenutno še ne morem podati uradne informacije. Ko bomo podpisali pogodbo z novim trenerjem, ga bomo pozdravili z odprtimi rokami,« je še dejala Semetova. MITJA KNEZ izbrani vrsti so Ana Gros, Tjaša Stanko in Nina Zulić dosegle po šest golov, pet jih je prispevala Celjanka Alja Koren. Vodstvo ŽRK Z'dežele bo prijavilo svojo ekipo v enega izmed evropskih pokalov. Lah zlat, Toplak srebrn Gliwice: Slovenska reprezentanca v ju-jitsu se je z evropskega članskega prvenstva na Poljskem vrnila s tremi medaljami. Najuspešnejša sta bila Celjana. Benjamin Lah je v borbah do 94 kg postal evropski prvak, Tim Toplak je v borbah do 69 kg osvojil srebrno kolajno. Kruder ostal na vrhu Tokio: Čeprav se za športnega plezalca Jerneja Krudra tekma svetovnega pokala v bal-vanskem plezanju na Japonskem ni končala v skladu z načrti, je Celjan po petih tekmah ostal vodilni v skupnem seštevku. V Tokiu je pristal na osmem mestu. (DS) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE I Ш POSEST ODDAM Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o„ Slovenska 27,1000 Ljubljana. STROJI PRODAM PRODAM HIDRAVLIČNI dvig za Sip Spider 350 ter čelni nakladalec in čelno hidravliko za traktor Universal ali Zetor prodam. Telefon 041 999-910. p HIŠO z dvema ločenima vhodoma, 55 m2 in 35 m2, v Ljubiji - Kolovrat pri Mozirju, prodam. Cena: 50.000 EUR. Telefon 070 777-281. p PLANINSKA vas, občina Šentjur. Ugodno prodam starejšo hišo s hlevom in z zemljiščem (5.400 m2). Hiša stoji na lepi lokaciji, ima elektriko, vodo, telefonski priključek, asfalt do objekta. Cena 35.000 EUR. Telefon 041 599185. 819 LEPO ohranjeno bivalno hišo v okolici Ponikve prodam po ugodni ceni. Telefon 041 914-889. 926 KUPIM ШШШ TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Uni-verzal, Štore ali Tomo Vinkovič kupim. Telefon 031 562-809. p astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE ö MESTNA OBČINA CELJE Na podlagi 50., 60., 61.a in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO--1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2) in 32. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Košnica I. Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Košnica, ki zajema območje na zemljiških parcelah št. 566/22, 566/40 in del 566/1, vse 1079-Ko-šnica, v površini 1608 m2. II. Gradivo bo javno razgrnjeno od 15. 6. 2018 do vključno 16. 7. 2018: - v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje, promet in varstvo okolja, soba za stranke, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje in - na sedežu Krajevne skupnosti Pod gradom, Zagrad 90, 3000 Celje. III. Javna obravnava bo 11. 7. 2018 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, s pričetkom ob 15. uri. IV. (1) V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnitev prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 16. 7. 2018 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali pa na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »Košnica«. (2) Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si v zavihku prostorsko načrtovanje, alineji stališča do pripomb. (3) Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Celje in na mestih javne razgrnitve. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Številka: 3505-1/2018 Datum: 31. 5. 2018 Bojan Šrot župan NA Prekorju pri Celju brezplačno oddamo v najem približno 3 hektare travnika. Telefon 041 652-602, Andrej. n STANOVANJE ODDAM PRODAM PRODAM KUPIM ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p GARSONJERO s kletjo, 28,2 m2, v Pucovi ulici 1 v Celju, 190 EUR + obratovalni stroški + varščina, oddam v najem. Telefon 040 579-679, 070 810-371. 854 V PIRANU oddajam za počitnikovanje garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 881 ДГШШ i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po uniku vafega operaterja DEBELE jalove krave kupim. Nujno. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p TELICO ls ali limuzin, težko od 200 do 250 kg, okolica Laškega, kupim. Telefon (03) 5736-106. 930 PRALNI stroj in 80-litrsko skrinjo, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Telefon 031 533-112, (03) 5794-156. 900 PRODAM SILAŽNE bale, novo seno, prodam. Telefon 031 488-953. Š 024 KOCKE krme prodam ali menjam za drva. Telefon 041 733-288. 919 NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03) 5471-244. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545481. p DVE burski kozi, stari pet mesecev in tri leta starega samca prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 842-176. 890 TELIČKO simentalko, težko 140 kg, prodam. Telefon 041 324-256. 920 KRAVO, brejo 7 mesecev, tretjega teleta, pašno, prodam. Telefon 041 794-132. 922 TELICO simentalko, brejo v 5. mesecu, pregledana, stara 3 leta, prodamo za 1.150 EUR. Telefon 031 725-025.921 PRAŠIČE, težke od 20 do 60 kg, domača vzreja, možna dostava, prodam. Telefon 041 797-052. 924 PAŠNE krave s teleti ali breje prodam ali menjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 031 533-745 . 9 3 4 PODARIM ČEŠNJE, razne sorte, po načelu »eno meni, eno tebi«, podarim. Telefon 051 323690, Slavko. 897 novi tednik VMlAO 2 штј! OSTALO PRODAM 1.000-litrske plastične cisterne na paletah prodam. Telefon 041 663-137. 616 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE«^» 041420111 »041054 200 Aida d.0.0., Prekopa 3, Vransko JARKICE na začetku nesnosti, rjave, črne, grahaste, bele susex, prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. Prodajamo tudi dnevno sveža jajca in vse vrste perutninske krme. Telefon (03) 700-1446. KUPIM - VEDEZEVANlffin ASTROLOGIJA Шм Џф j DEBELE, suhe krave in teleta nujno kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653286. Š 031 3stro ш^мс© center p«®® fifMB гл/~\г\ ГПС1 r-icn - ШјшШТШШ < 2,19 €/mfn. iz omrežja Teiemach, ceno iz drugih omrežij določajo drugi operaterji GOZD ali les na panju kupim. Telefon 040 211-346. p BUKOVINO na štoru ali ob kamionski cesti kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506958. 915 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Pet let garancije. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976. 932 PONUDBE za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si ................................'iF..... Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Plačilo {ustrezno označi) □ v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra □ za 6 mesecev 55 evrov □ za 3 mesece 27,93 evra □ mesečno 9,50 evra CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen) novi tednik Datum rojstva: Telefonska številka: Datum: Podpis naročnika: p RA MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Zapel je zvon tebi v slovo ... Poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina... V SPOMIN THOMASU CVIKLU (1976 - 2018) Minilo je dvanajst žalostnih let, kar si nas zapustil, dragi sin Tomi. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo v srcu, obiskujete njegov prezgodnji grob, postojite, podarite kakšen cvet in mu prižigate svečke. Tvoja mami ZAHVALA Ko nam izginja biološka družina, še posebej začutimo, da ostaja duhovna, tako v ožji družini, kot v širši skupnosti, kjer živimo, delamo in z vsemi, s katerimi smo povezani. To smo občutili in čutimo tudi ob smrti naše mame MARIJE PLANINŠEK iz Vršne vasi 3, Pristava Iskrena hvala vsem, najprej bližnjim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam takoj priskočili na pomoč. Hvala vsem, ki ste se prišli na dom poslovit od nje in zanjo molili, nam pa izrekli sočutje in nam pokazali, da ste z nami. Hvala za udeležbo na pogrebu, za darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala župnijskemu zboru Zibika, Oktetu Zibika, instrumentalistu, gospodu Jožetu Jagodiču za občutene besede slovesa pri grobu. Hvala gospodu župniku Lojzetu Podkrajniku za močne besede v cerkvi, ministrantom, sestram usmiljenkam in duhovnikom, ki ste se v tako velikem številu udeležili pogreba, tako lazaristi kot drugi. Iskrena hvala škofoma dr. Stanku Lipovšku in dr. Antonu Stresu za vodenje pogreba in svete maše. Hvala sodelavcem vrtca Šmarje pri Jelšah, sosedom in gasilcem iz Mestinja, sodelavcem Zavarovalnice Triglav, župlja-nom župnije Celje sv. Jožef, sodelavcem in stanovalcem Doma sv. Jožef, Fantom z Jožefovega hriba in Zboru zaposlenih Doma sv. Jožef. Hvala patronažni sestri Šte-fici Peček, dr. Jazbecu in reševalni ekipi. Hvala pogrebni službi Gekott Šmarje. Hvala vsem, ki ste bili v teh dneh z nami. Bog vam povrni! Njeni domači Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te med nami več ni! Le delo in trpljenje bila tvoje sta življenje, pri nas ostala sta praznina in velika bolečina! Kjer koli zdaj si, mamica, naj te sreča poišče! V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče! V SPOMIN Minilo je žalostno leto, kar nam je bila po kruti in zahrbtni bolezni iz naše sredine vzeta draga žena, mamica, babica, tašča in sestra DARINKA NOVAK iz Završ 8, Dobje pri Planini (15. 7. 1965 - 4. 6. 2017) Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje se je naučiti živeti brez njega. Iskrena hvala vsem, ki postojite z lepo mislijo ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: mož Jože, hči Metka, Alenka in Simona z družinami ter brat Jože p V življenju za vsak košček kruha trdo ste garali, razkošja nikoli niste vi poznali, a vendar znali ste se veseliti vse dokler hoteli sami ste oditi... Odšli ste čez cvetoče travnike v gozd, ki ste vedno ga ljubili, tam nas počakali ter se od nas za vedno poslovili. Zdaj ste na nebu najlepša zvezdica med nami, glejte na nas, da ne bomo sami. Hvala za vse, kar ste za nas storili, mi pa vam obljubljamo, da vas nikoli ne bomo pozabili, saj bomo v naših srcih vedno vas nosili! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše MARIJE KORENAK iz Požnice 5 pri Laškem (11. 2. 1926 - 29. 5. 2018) izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Naša zahvala in hvaležne misli naj dosežejo Gasilsko zvezo Laško, policijske enote, ki so organizirale iskalne akcije, vodnike službenih psov, gorsko reševalno službo, vse sorodnike, sosede, prijatelje in znance, ki so nas bodrili in nam pomagali. Posebna zahvala velja gospodu Francu Mlakarju, ki jo je šesti dan iskanja našel, in Bredi Arzenšek, ki nas je v tistih težkih trenutkih bodrila ter nam vlivala moč za nadaljnje življenje. Iskrena hvala tudi osebju ZD Laško za nudenje pomoči in Komunali Laško. Hvala gospodu župniku Vinku Kraljiču za lepo opravljen cerkveni obred, Olgi Seme za lepe besede slovesa, pogrebni službi Zagajšek za lepo organizacijo pogreba, skupini Eros za odpete njene najlepše pesmi in pihalni godbi Svetina za čustveno odigrane melodije. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter darovali sveče in denarno pomoč. Žalujoči vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali. Med nami ljubljena bila je iz vsega srca, ljubljena bo tudi tam, kjer je sedaj doma! Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, sina, dedka, tasta, brata, strica in svaka JOŽEFA KNEZA iz Strenskega 1 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste z nami delili našo bolečino in žalost. Hvala za vsako izrečeno sožalje, poklonitev cvetja in sveč njemu v spomin ter vsako darovano sveto mašo. Najlepša hvala našima župnikoma Klemnu Jagru in Roku Metličarju za obred, prijateljema Jelku Ulagi in Andreju Teršku za nošenje križa in sveče na pogrebu, Emi Kovač za molitev rožnega venca ter gospe Minki Babič in Vojki Grešak Kramžar za sestavljen in prebran govor. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino, cvetličarni Marjetka za prelepo cvetje in Komunali Laško za vse pogrebne storitve. Srčna zahvala vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih brezpogojno stali ob strani. Z vami je bilo lažje. Žalujoči: vsi njegovi p Poroke Celje Poročili so se: Martina KRESNIK in Klemen LIPOV-ŠEK, oba iz Vojnika, Karmen GABER in Danilo PUTORA, oba iz Miklavža na Dravskem polju. Žalec Poročili so se: Sabina BOLLIGER in Gregor MA-SNEC, oba iz Šempetra v Savinjski dolini, Polona ROJC iz Žalca in Vasja RENČELJ iz Štor, Barbara ZAVRŠNIK in Denis METLIČAR, oba iz Pondorja, Sabina PODLE-SNIK iz Zavrha pri Galiciji in Matej DUH iz Trnovelj pri Celju, Lidija JEVŠNIK in Simon MERZDOVNIK oba iz Mislinjske Dobrave, Lucija CIZEJ iz Podvina pri Polzeli in Nace HRUŠOVAR iz Orle vasi. Laško Poročili so se: Anja KLOP-ČIČ iz Laškega in Martin BOLA iz Zagorja ob Savi, Barbara KLEPEJ iz Kanjuc in Kristjan MLAKAR iz Svetlega Dola, Anđa PEJAZIĆ in Drago BEDNJAČKI, oba iz Celja, Vesna MEDVEŠEK in Karli VODIŠEK, oba iz Spodnje Rečice. Mozirje Poročili so se: Ana OGRINC in Martin Johannes WAGNER, oba iz Nemčije, Sabina KOLENC in Rok GRO-FELNIK, oba iz Radmirja. Velenje Poročili so se: Tadeja NA-POTNIK in Uroš NAPOTNIK, oba iz Velenja, Špela KAJZER iz Velenja in Denis GOLAV-ŠEK iz Skorna pri Šoštanju, Sanja NAKIĆ in Danijel MA-KSIMOVIĆ, oba iz Velenja. 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedno г Идеиој/ Smrti Celje Umrli so: Bogdan OGRA-JENŠEK iz Kal, 71 let, Antonija OSET iz Celja, 80 let, Ema PODVEZANEC iz Celja, 77 let, Marija KRAJNC iz Celja, 79 let, Franc Dušan KUNC iz Škofje vasi, 81 let, Marija DONKO iz Malih Bra-slovč, 76 let, Janez ULAGA iz Slivna, 93 let, Antun JAM-BROVIĆ iz Šoštanja, 70 let. Šentjur pri Celju Umrl je: Bojan HODEJ iz Žegra, 58 let. Žalec Umrli so: Martin KRUŠIČ iz Studenc, 90 let, Danijel SELIČ iz Dolenje vasi, 61 let, Marija MALIS iz Šentruper-ta, 79 let, Zdravko KOREZ iz Letuša, 70 let, Vlasta ŠTRA-VS iz Vrbja, 68 let, Janez CESTNIK iz Marija Reke, 77 let. Laško Umrla sta: Jožef KNEZ iz Strenskega, 50 let, Amalija OJSTERŠEK iz Reke, 63 let. Mozirje Umrli so: Marija PLESNIK iz Podveže, 82 let, Jože ZA-MRNIK iz Šentjanža, 63 let, Franc ZAJC iz Okonine, 87 let. Velenje Umrli so: Antonija KAN-DUTI iz Velenja, 80 let, Jožef ŠTERK iz Velenja, 96 let, Štefanija SUŠEC iz Velenja, 82 let, Tatjana LENKO iz Šoštanja, 48 let, Ruža BRADARIĆ iz Velenja, 57 let. www.nt-rc.si novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2018 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 7. junij Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Jezikaj slovensko, 8.45 Poročilo pU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 8. junij Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega ritma, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Otroci ne lažejo, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. CALVIN HARRIS & DUA LIPA - ONE KISS (7) 2. THE CHAINSMOKERS & DREW LOVE - SOMEBODY (3) 3. DAUGHTRY - BACKBONE (5) 4. CELINE DION - ASHES (2) 5. LOST FREQUENCIES & ZONDERLING - CRAZY (1) 6. NETTA - TOY (3) 7. ZOOKEEPERS - DRUNK ON YOU(4) 8. ZEDD, MAREN MORRIS & GREY - THE MIDDLE (4) 9. PHARRELL WILLIAMS X CAMILA CABELLO - SANGRIA WINE (1) 10. FELIX JAEHN FT. MARC E. BASSY & GUCCI MANE - COOL (2) DOMAČA LESTVICA 1. MANOUCHE - NAJBOLJŠI PAR (3) 2. ZAN SERCIC - 1000X (5) 3. BOMB SHELL - BEJBI (6) 4. NIPKE - POPOLN LAJF (3) 5. ALENKA GODEC - ZVEZDA (4) 6. SIDDHARTA - MEDREVESA (1) 7. ANIKA - KO SE PREBUJA DAN (4) 8. NINA - POZITIVA (2) 9. LEA LIKAR - VSI VEDO (2) 10. TRKAJ - MIGI (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: BACKSTREET BOYS - DON'T GO BREAKING MY HEART LENNY KRAVITZ - LOW PREDLOGA ZA DOMAČO VIVIANA - ZA KRATEK ČAS ALEX - IMELA BI LE TEBE Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 9. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice NEDELJA, 10. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 11. junij Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Razgaljeni, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikro- fonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 12. junij Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Življenje z nami ni le lepše, ampak tudi lažje, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 13. junij Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Kdo bo koga, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Žan Bregar: Veselje s harmoniko 2. Norost: Na morje grem 3. Livada: Moja dežela 4. S. O. S.: Adios 5. Utrip: Strah je votel MaLejivan veuKe LJUBezNi Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje ^ avtor: Luka Žerjav j Kino CINEPLE Spored od 7. 6. do 13. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Coppelia - balet nedelja: 17.00 Deadpool 2 - akcijski, fantazijski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 20.30 petek: 18.10, 20.30, 22.10 sobota: 13.30, 15.50, 18.10, 20.30, 22.10 nedelja: 13.30, 15.50, 18.10, 20.30 Jurski svet: Padlo kraljestvo - akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.20, 18.50, 21.20 sobota, nedelja: 13.50, 16.20, 18.50, 21.20 sreda: 17.00, 18.50, 21.20 Jurski svet: Padlo kraljestvo - akcijski, pustolovski, 3D četrtek, ponedeljek, torek: 17.30, 20.00 petek: 17.30, 20.00, 22.30 sobota: 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 nedelja: 15.00, 17.30, 20.00 sreda: 16.20, 20.10 Klub zadovoljnih žensk - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 18.30, 20.10 petek, sobota: 18.30, 20.10, 22.00 sreda: 18.30, 21.10 Knjigarna - drama od četrtka do srede: 17.20, 20.40 Maščevalci: Brezmejna vojna - akcijski od četrtka do srede: 18.00 Moj lažni mož - komedija, romantični četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek: 19.00, 21.10 nedelja: 20.20 sreda: 19.00 Nevesta - grozljivka, triler četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 17.00 Oceanovih 8 - akcijski, komedija sreda: 20.00 Peter Zajec - animirani, pustolovski, sinh. sobota, nedelja: 14.00, 16.00 Počutim se lepo - komedija od četrtka do srede: 16.10 Solo: Zgodba Vojne zvezd - domišljijska akcijska pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 20.50 sobota, nedelja: 14,20, 20.50 Solo: Zgodba Vojne zvezd - domišljijska akcijska pustolovščina, 3D od četrtka do srede: 19.30 Začarani princ - animirana pustolovščina, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.20 sobota, nedelja: 14.40, 16.30, 18.20 Začarani princ - animirana pustolovščina, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 13.40, 15.30 ČETRTEK 20.00 Družinska zadeva - dokumentarni PETEK 19.00 Klub zadovoljnih žensk - komedija 21.00 Knjigarna - drama SOBOTA 19.00 Knjigarna - drama 21.00 Stalinova smrt - komedija NEDELJA 19.00 Stalinova smrt - komedija 21.00 Knjigarna - drama SREDA 20.00 Knjigarna - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Začarani princ - animirana pustolovščina, sinh., 3D 18.30 Stalinova smrt - parodija 19.45 LBJ - biografska drama 21.45 Jurski svet: Padlo kraljestvo - fantazijski, akcijska pustolovščina SOBOTA 18.00 Začarani princ - animirana pustolovščina, sinh. 19.45 Jurski svet: Padlo kraljestvo - fantazijski, akcijska pustolovščina 20.00 Stalinova smrt - parodija 22.10 Fantastična ženska - drama NEDELJA 16.00 Začarani princ - animirana pustolovščina, sinh. 18.00 Jurski svet: Padlo kraljestvo - fantazijski, akcijska pustolovščina 19.00 Stalinova smrt - parodija 20.15 LBJ - biografska drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 7. 6. 18.00 Velenjski grad_ Obrazi Afrike odprtje fotografske razstave 19.00 Savinov likovni salon Žalec Super Hilda odprtje razstave fotografij Urše Premik 19.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Pihalni orkester Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur zaključni koncert 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert dijakov vzporednega izobraževanja 20.00 Dom kulture Velenje Zmešanke: Stare slike, nove zgodbe odprtje multimedijske razstave Staneta Špegla PETEK, 8. 6. 18.00 Knjižnica Vojnik Slikarka Ksenija Ferenc odprtje likovne razstave, posvečene spominu na akademika dr. Josipa Kotnika 19.30 Hmeljarski dom Šempeter FS Grifon z gosti letni koncert SOBOTA, 9. 6. 18.00 Narodni dom Celje_ Od Drave do Save 14. revija pevskih vokalnih skupin 18.00 Dom kulture Velenje 25. stopinje na odru zaključna produkcija Plesnega studia N 19.30 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Mešani pevski zbor Društva Zgornji trg Šentjur koncert NEDELJA, 10. 6. 10.00 Galerija zgornji trg Šentjur Moja razstava: Cankar se predstavi odprtje razstave otroških del 20.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Večer pod Ipavčevo lipo: Pusti me materi Zemlji ... koncert Vokalne skupine Glasovir s pianistko Nežo Ulaga in čelistom Domnom Hrastnikom TOREK, 12. 6. 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Briljantina slovenski muzikal, predpremiera; tudi v sredo ob istem času SREDA, 13. 6. 18.00 Glasbena šola Velenje Otroški in mladinski pevski zbor Glasbene šole Velenje letni koncert 18.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Tinka Muck z gosti klavirski recital DOGODKI M ED 7.6. in 14.6.2018 ČETRTEK, GLASBA FILM 7. junij, Ali danes sploh še potrebujemo zelišča? ob 17. uri Predavanje dr. Janka Rodeta SREDA, KNJIŽNICA DOBRNA 13. junij, Ruševine - temelj prihodnosti ob 18. uri Odprtje razstave ob 20. obletnici Občine Dobrna ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 14. junij, Bralno-pogovorna urica ob 17.30 Program vodi Silvo Pur NE KULTURNI DOM ŠTORE SPREGLEJTE! Društva in društvena dejavnost na območju Občine Štore do druge svetovne vojne Razstava je na ogled do 14. junija NE SPREGLEJTE! Osrednja knjižnica Celje bo v dneh od 9. do 11. junija prešla na novo platformo knjižničnega sistema COBISS3. Zaradi prehoda na nov sistem bodo v soboto, 9. junija, in v ponedeljek, 11. junija zaprte vse enote v mreži Osrednje knjižnice Celje. V času zaprtja knjižnic ne bodo delovali servisi Moja knjižnica, portal e-knjig Biblos in oddaljeni dostop do bibliografsko-kataložnih baz podatkov, prav tako ne bo deloval knjigomat za vračanje. V času prehoda na nov sistem bo sistemsko izključen tudi rok za vračanje izposojenega gradiva, prav tako bo izključeno obračunavanje zamudnine za nevrnjeno knjižnično gradivo. aVA NAPOVEDNIK 23 Poletje v Celju ČETRTEK, 7. 6. 18.00 Mestna plaža V deželi glasbe in domišljije Eko, eko ... krava daje...? Mleko!!! izvaja: maliBU, primerno za otroke od 3. leta starosti; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje_ Naredi sliko odprtje razstave umetnika Jožeta Šubica; vstop prost 19.30 Narodni dom Celje Podobe ljubezni v slovenski pesmi letni koncert Mešanega pevskega zbora Orfej Celje 20.00 Terasa Branibor cluba Celje_ Tvoj bodoči bivši mož komedija Vida Valiča 17,30 Hotel Evropa_ Big band Žabe z gosti koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena bo koncert v Narodnem domu PETEK, 8. 6. 19.00 Galerija Železarskega muzeja Štore If you don't ride, you don't know (Kdor ga ne vozi, ne more razumeti) odprtje fotografske razstave Foto kluba Štore Steel 19.00 Špitalska kapela_ Taktilni dialog odprtje kiparske razstave umetnic Bojane Križanec in Eileen MacDonagh 20.00 Galerija AQ_ Samoumevnosti odprtje razstave Uroša Abrama; vstop prost 20.30 Vodni stolp_ Večer duetov predstavitev učencev solo petja; vstop prost SOBOTA, 9. 6. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Sneguljčica muzikal; nastopajo učenci pevske šole Alenke Gotar 10.30 do 11.30 Gosposka ulica Čarobnost mesta na Gosposki ulici mala modna revija otroških oblačil; v primeru slabega vremena odpade 10.00 do 12.00 U4 - Gosposka ulica Celjani Celjanom: Ulično slikanje na temo Življenje v knežjem mestu izvajajo člani KPD Svoboda Celje 10.00 do 18.00 Glavni trg_ Moj je najlepši razstava predelanih unikatnih motociklov in organizirano fotografiranje; vstop prost 10.00 do 20.00 Krekov trg Dobimo se v mestu: Urbana dnevna soba Klub študentov občine Celje 10.00 do 22.00 Mestno središče, Glavni trg, Trg pred Mestnim kinom Metropol, Krekov trg, Gosposka ulica Dobimo se v mestu mini in maksi modni reviji, likovne ustvarjalnice, plesni nastopi...; v primeru slabega vremena dogodek odpade 12.00 do 22.00 Krekov trg Dobimo se v mestu: All in dan plesa in hip hop kulture 17.00 Celjska kulturnica Zaljubljeni žabec lutkovna predstava; gostuje: Lutkovno gledališče Fru Fru, primerno za otroke od 2. leta starosti, vstop prost 18.00 Gosposka ulica Dobimo se v mestu: Čarobnost mesta na Gosposki ulici gala modni večer; v primeru slabega vremena dogodek odpade 21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol Dobimo se v mestu: Metropol night (ples pod zvezdami) v primeru slabega vremena dogodek odpade NEDELJA, 10. 6. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Večer v Atriju: Bratje Smrtnik in Fantje z Jožefovega hriba vokalni koncert narodnih in ljudskih pesmi PONEDELJEK, 11. 6. 18.00 Mestna plaža Celjani Celjanom: Ustvarjalnice Mestne vedute Celja, likovna delavnica, primerna za otroke od 8. do 14. leta; izvaja: Društvo likovnih pedagogov celjske regije, vstop prost 18.00 Celjska kulturnica Obrazi Alme Karlin odprtje razstave likovnih del ustvarjenih na istoimenski likovno-literarni delavnici za mlade ustvarjalce celjskih osnovnih šol SREDA, 13. 6. 18.00 Mestna plaža Celjani Celjanom: Lutkarije Zajčkon in volk, po priredbi zgodbe Grigorja Viteza; izvaja: KD Smeško; primerno za otroke od 3. leta starosti, vstop prost 18.00 Narodni dom Celje_ Pesem veselo za pomlad letni koncert Mešanega pevskega zbora društva upokojencev Celje; vstop prost 18.00 Celjska kulturnica Mlada literatura zaključna prireditev projekta OŠ Lava in II. OŠ Celje, glasbena popestritev učencev Glasbene šole Celje; vstop prost 20.30 Glavni trg_ Celjani Celjanom: Večer s Pihalnim orkestrom Celje vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade Ostale prireditve ČETRTEK, 7. 6. 8.00 do 16.00 Podčetrtek_ Četrtkov sejem oblačila, drobna darila, naravna mila, pekovski in mesni izdelki . 16.00 Pod šotorom na igrišču v Vojniku Starši otrokom mavrice športno-zabavno druženje 17.00 Velenjska plaža Otroško ustvarjalno druženje na plaži ustvarjalna delavnica za otroke z Admiro Robin; ob slabem vremenu odpade 17.30 Osrednja knjižnica Celje Ali sploh še potrebujemo zelišča? predava dr. Janko Rode 18.00 Grad Podsreda_ Razstava likovnega snovanja učencev OŠ Kozje 18.00 Velenjska promenada Večeri v amfiteatru nastop Srbskega kulturno-umetniškega društva Velenje 18.00 Mestna knjižnica Velenje Od ideje do pravega lego robota predstavitev poletnih delavnic 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Kako spoznamo odvisnika v družini in kako ga pripravimo na zdravljenje? predavanje PETEK, 8. 6. 18.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje Pika praznuje rojstni dan plesna predstava na prostem SOBOTA, 9. 6. 6.00 Odhod iz Migojnic Lovrenška jezera pohod 8.00 Cankarjeva ulica Boljšji sejem 8.00 Zbor pred cerkvijo sv. Jerneja v Vojniku Vojnik-Dramlje tradicionalni planinski pohod 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 10.00 do 18.00 Tehnopolis Celje Slovenija ima talent: predizbor novih talentov 12.00 do 18.00 Bio park Nivo Žalec Radostna doživetja Ekofest sprehod po energijski poti, predstavitev in prodaja izdelkov, zeliščarstvo in bioresonanca, predavanja . 15.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Kreativne delavnice, športne igre ... 15.00 do 20.00 Tržnica pri fontani piva Žalec 1. golažijada 17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Jezdenjev ponijev ob slabem vremenu odpade 17.00 Velenjska promenada Večeri v amfiteatru koncert Glasbene šole Goter ob zaključku šolskega leta NEDELJA, 10. 6. 9.00 Odhod s Petrovega trga v Šempetru Pohod od Petra do Pekla PONEDELJEK, 11. 6. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju 17.00 Knjižnica Podčetrtek Pravljična ura vstop prost 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Štirje letni časi in S fotoaparatom po Indiji odprtje razstave in potopisno predavanje Igorja Rosine TOREK, 12. 6. 8.00 Zbor pred cerkvijo sv. Jerneja v Vojniku Planinski pohod na dom na Goljavi 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta ustvarjalnica za otroke in odrasle; poletni dnevnik 17.30 Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Predavanje o zeolitu predava: Fahrudin Muhič; vstop prost 18.00 Mestna knjižnica Velenje Kako se povezati s svojo lastno energijo in prisotnostjo in ustvarjati od tam? predavanje Tomaža Flegarja SREDA, 13. 6. 17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična joga namenjena otrokom, starejšim od treh let; izvajali jo bosta Nina Časl in Metka Pivk Srdič 17.00 Vila Rožle Velenje_ Muzej na obisku 70 let nogometnega kluba Rudar; dogodek namenjen otrokom in družinam Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Likovni salon Celje: skupinska razstava Zavihajmo rokave; do 10. 6. Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Zorana Josića Miniature in tematske karikature; do nadaljnjega Celjska kulturnica: fotografska razstava Črno-beli svet Go-razda Goloba; do 10. 6. Galerija Železarskega muzeja Štore: fotografska razstava na robu realnosti Normana Gabitz-scha; do 19. 6. SLG Celje; razstava fotografij Cankarjeve drame na odru SLG Celje; do 11. 6. Osnovna šola Lava: Človek človeku, tradicionalna medge-neracijska razstava likovnih del učencev OŠ Lava ter likovne skupine Prijatelji iz Celja; do 10. 6. Avla Doma sv. Jožefa Celje: slikarska razstava Barvne melodije Jurija Godca; do 31. 7. Osrednja knjižnica Celje: razstava nagrajenih raziskovalnih nalog projekta Mladi za Celje 2018 na državnem srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti; do 15. 6. rad io cel ie m П7Г muzejnovejšezgodovlnelcelje MUZIKAL: SNEGULJČICA V soboto, 9. junija, vas ob 10. uri vabimo v Hermanovo otroško gledališče na muzikal, ki je nastal na podlagi znane Grimmove pravljice in so jo ustvarjalci preoblekli v moderne ritme najbolj znanih slovenskih in tujih pop skladb ter hitov z najboljšimi vokalisti mlade generacije v Sloveniji. Vstopnina znaša 3 EUR, vstopnice bodo voljo v tednu pred predstavo v informacijski pisarni MnZC. Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Bojan Kunc Marketing: Simona Brglez, Sarajvanišević, Eva Javoršek, Aleš Pirš, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 INFORMACIJE PINK KÄME RADIA CEDE Vojnik, 17.6.2018, od IS. uro Ne zamudtte najbolj slovenske zabavo lota Tednikove »zqodbe St. 23 / Leto 73 / Celje, 7. junij 2018 Muri fest za zabavo in dober namen str. 45 V А^Ла Ji J kJ № V i -....."— 5 Ш Portret: Franci Podbrežnik Siniša Vasiljev - Sinke med Četrt stoletja Štajerskih str. 28 šivanjem in kuhanjem str. 29 rogistov str. 30 26 INTERVJU Podarjene ocene v osnovni š slaba popotnica za živ Dr. Darko Zupanc, direktor Rica, o inflaciji visokih ocen v osnovnih šolah, o NPZ in maturi ter (ne)pravičnosti v izobraževanju Ш H * "i i »Le 25 odstotkov ocene je pojasnjene z znanjem, ostalo s čim drugim. Na učiteljeve ocene vplivajo trud, vztrajnost, vedenje, učne navade, osebnostne lastnosti, status družine, spol, nacionalnost otroka..., kažejo mednarodne raziskave. V Sloveniji ni veliko manj tega.« Dr. Darko Zupanc w Živi v Kranju in je maturiral leta 1979. Leta 1983 je začel poučevati fiziko na Gimnaziji v Kranju. Na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani je študiral fiziko in leta 1984 pridobil diplomo univerzitetnega diplomiranega inženirja fizike. Leta 1999 je bil za krajši čas pomočnik ravnatelja na Gimnaziji Kranj. Od jeseni istega leta je direktor Državnega izpitnega centra. Se vedno s skrajšanim delovnim časom uči fiziko. Ob koncu devetdesetih let se je vpisal na magistrski študij na Univerzi v Mariboru. Leta 2001 je pridobil znanstveni magisterij na kadrovsko-izobraževalnem področju. Leta 2010 je bil promoviran v doktorja znanosti s področja menedžmenta kakovosti na Univerzi v Mariboru. Leta 2011 je na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) v Celju pridobil naziv visokošolskega učitelja - docenta in znanstvenega sodelavca za področje menedžmenta. V prostem času se za rekreacijo zapelje s kolesom ali gre na kakšen bližnji hrib. Če so učenci v šestih in devetih razredih osnovnih šol v minulih dneh že izvedeli za rezultate letošnjega nacionalnega preverjanja znanja, se dijaki v teh dneh še potijo ob pisnih maturitetnih izpitih. Za pripravo in izvedbo omenjenih zunanjih preverjanj že vrsto let skrbi Državni izpitni center - Ric, ki ga skoraj dve desetletji vodi dr. Darko Zu-panc. Pred tednom je na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju (MFDPŠ), kjer je docent, predaval o tem, kaj podatki povedo o kakovosti izobraževanja in o (ne)pravičnosti v našem izobraževanju. Tema ga zanima že vrsto let in s tega področja je tudi njegova doktorska disertacija. Meni, da se pri nas premalo govori o tem, da naše šolstvo ni dovolj pravično za vse skupine mladostnikov in da se to odraža tudi v odraslosti. »Učitelji in šole lahko najbolj vplivajo na nepriviligrane skupine otrok in na tiste z nizkimi dosežki znanja. Če se ti otroci v šoli ne naučijo veliko, to težko nadoknadijo, saj je šola zanje glavni vir napredovanja. V devetem razredu se to dobro vidi, eni so briljantni, drugi še skoraj funkcionalno nepismeni.« Ob tem opozarja, da raziskave v svetu kažejo, da je le 25 odstotkov ocene pojasnjene z znanjem, na ostali del vplivajo trud, vztrajnost, vedenje, učne navade, osebnostne lastnosti, status družine, spol, nacionalnost ... Tudi zato se zavzema za zunanje preverjanje znanja, kjer pri pisanju testov ni pomembno, kdo jih je reševal, ampak kako jih je rešil. Že pred leti je pisal o tem, da imamo v osnovnih šolah inflacijo visokih ocen, kar se pozna kasneje na višjih ravneh šolanja, saj za vsemi temi ocenami ni primerno visokega znanja, kar »Podkrepitev previsokih ocen v šolah so statistični podatki: pred tridesetimi leti je bilo v OŠ le 15 odstotkov odličnih, povprečen uspeh je bil 3,3. Z osemletko smo prišli na 54 odstotkov odličnih in prav dobrih, v devetletki pa je bilo odličnih in prav dobrih skoraj 70 odstotkov.« »Ne vem, če smo že prišli do spoznanja, da so visoke ocene resna težava, da to ni izmišljotina. Še zdaj poslušam, da je logično, da cel razred dobi 90 odstotkov točk pri seminarski nalogi. Meni se ne zdi logično, razen če so nalogo napisali mentor, starši, sorodniki in prijatelji. Če se ocenjujejo prispevki dijakov, nimamo nobenega znaka, da so vsi tako briljantni.« kažejo primerjave v okviru mednarodnih raziskav. Marsikje smo bili pod povprečjem držav OECD. Zadnja leta se razmere sicer izboljšujejo, ugotavlja, a še ni razloga za veliko zadovoljstvo. »Težave, ki so se začele v osnovnih šolah, so se selile v srednje šole in se sedaj izrazito čutijo na fakultetah. Univerzitetni učitelji so presenečeni, kakšni študentje prihajajo. Tisti, ki znanja v osnovni šoli ne dosežejo, se jim to vleče naprej. Rešitve morajo zato biti celovite,« meni dr. Darko Zupanc, ki ima kot fizik rad številke, tabele in grafe, saj meni, da so podatki najbolj zgovorni. Kje je po vašem mnenju razlog za inflacijo visokih ocen, ki ne temelji na ustreznem znanju osnovnošolcev? Nočem soditi med tiste, ki pravijo, da je bila osemletka v redu, medtem ko je devetletka zanič. Res je marsikatera slabost sovpadla z uvedbo devetletke, vendar zadeva ni črno-be-la. Strinjam se, da težavo predstavlja inflacija visokih ocen in da je ogromno odličnjakov, čeprav uradno ni več splošnega uspeha. Nova INTERVJU 27 oli so Ijenje osnovna šola je prinesla ocenjevanje tako imenovanih vzgojnih in izbirnih predmetov, kjer je povprečje ocen že skoraj pet, kar vpliva na višji splošni uspeh. Na uspeh vplivajo tudi izbirni predmeti, ki so praviloma tudi visoko ocenjeni. Nenazadnje pa so tudi povprečne ocene pri tradicionalnih obveznih predmetih v zadnjih desetletjih višje, kot so bile včasih. Prehod v srednjo šolo je tudi zato za marsikoga boleč. Mladim privoščim dobre ocene, ampak mislim, da jim z nerealno visokimi ocenami ne naredimo velike usluge, če imajo konec osnovne šole skoraj same petice, potem pa mnogi od teh dobivajo v srednji šoli dvojke in celo enice. So tega krivi učitelji, morda starši s svojimi visokimi pričakovanji in zahtevami? Tudi nacionalno preverjanje znanja (NPZ) bi mnogi ukinili, pri čemer so rezultati zanimivi, saj ugotavljate, da nekateri dosežejo slabše rezultate, kot kažejo šolske ocene. Res je, a so tudi tisti, ki imajo zaključeno dvojko ali trojko pri predmetu in pišejo NPZ 80-odstotno. Del otrok, ki ima v šoli oceno odlično, pri NPZ dosega manj kot polovico točk. Mogoče je na rezultat posameznika vplival stres ali še kaj. A ko je v igri cela populacija, statistike povedo veliko. Vprašanje je, ali so ti otroci, ki imajo v šoli slabše ocene, vedenjsko problematični, ali so iz socialno šibkejših družin, ali so fantje, dekleta ... Vse to namreč vpliva na ocene, ki jih dobijo. Pravijo, da so fantje bolj sposobni za matematiko, medtem ko so dekleta uspešnejša pri jezikih. To ni tako enostavno. Pri angleščini so šolske ocene pri dekletih boljše kot pri fantih, na maturi na pisnih anonimnih izdelkih pa so fantje vsa leta boljši. Zato bi bilo dobro dopolnjevati oba sistema, internega in eksternega. »Eksterci« so lahko dopolnitev ocenjevanja in za to, da ugotavljamo razloge za odstopanja. Nekateri želijo, da so NPZ ocenjeni, če se jih ne da ukiniti. Morda bi lahko dolgoročno s tem vplivali na inflacijo visokih ocen, če bi v devetem razredu ocenjevali NPZ, kar je že bil predlog, a do izvedbe še ni prišlo. S tem bi bile morda po nekaj letih šolske ocene malo nižje. Mislim, da se to dogaja »Večkrat smo slišali, da je na medicino vpisanih preveč deklet, torej je spet kriva matura. Če bi ukinili eksterni del mature in upoštevali šolske ocene, bi bilo deklet še več, saj imajo višje ocene! Če pišejo anonimen test, jih fantje dohitijo ali prehitijo. Zato je treba dobro premisliti, preden kaj ukinemo in kaj uvedemo kot novost.« Tako kot rešitve niso enostavne, so tudi vzroki preplet mnogih dejavnikov. Zgodbe, da starši hodijo v šolo in na nek način pritiskajo na učitelje, niso izmišljene in to je zagotovo eden od dejavnikov. Najbrž je to obdobje visokih ocen sovpadlo tudi s časom permisivne vzgoje. Če se otrokom dopušča več, kot se jim je včasih, je tudi nagrajevanje večje. Krivično se mi zdi, če posameznemu učitelju naprtimo odgovornost za to, pri čemer sem jezen, da nismo dovolj zgodaj tega opazili sistemsko in se odzvali. Ko sem sam začel pisati in govoriti, da to lahko pomeni težave, sem bil deležen kritike, kaj se grem, češ da otrokom ne privoščim visokih ocen in s tem boljše samopodo-be. Glede inflacije visokih ocen še vedno ni sistemskega soglasja, da je to resna težava. V srednji šoli se isti pojav vidi pri internem ocenjevanju pri maturi. Interni deli predstavljajo le 20 odstotkov ocene, a so tako visoko ocenjeni, da za to ni nobene resne strokovne utemeljitve. Naši povprečni srednješolci niso svetovno gledano tako blesteči v eksperimentalnem delu naravoslovja, a imajo v povprečju pri tem 80 do 90 odstotnih točk, pri pisanju seminarskih nalog tudi nič ne kaže na posebno ustvarjalno in samostojno delo, a imajo čez 90 odstotnih točk, tudi naše verbalno izražanje ni briljantno, pa so interne ocene ustnih delov izpita zelo visoke ... Zakaj tega internega ocenjevanje ne ukinemo, če je to težava? Tudi takšni predlogi so. A to ne gre pri vseh predmetih. Pri angleščini na primer ne more biti preverjanja znanja brez ustnega dela in tudi naravoslovnega predmeta ni brez eksperimentalnega dela. Strokovni argumenti so, da tega ne bi povsem ukinili, a ocene se iz leta v leto dvigajo. Predlogi so tudi, da bi te interne dele eksterno ocenjevali, kar pa bi podražilo postopke. Ob predlogih o zunanjem preverjanju nočem napeljevati na svoj mlin, ker se zavedam svoje službene funkcije. S tem ko kritiziram težave šolskega internega ocenjevanja, mi lahko očitajo, da želim samo promovirati eksterno preverjanje. A žal je interno ocenjevanje manj objektivno in se kaže prevelik vpliv na oceno glede na to, iz katere družine otrok prihaja, ali je fant ali dekle ... Šolske ocene so povsod podvržene temu vplivu, v Sloveniji še malo bolj kot drugje. na gimnazijah, kjer interne ocene v povprečju niso bistveno drugačne od tistih na maturi. Matura obstaja že več let in profesorji si težko privoščijo, da bi dijaku dajali lažne informacije z visokimi ocenami, na maturi pa bi dijaku nato uspeh padel. Ali v šolah pregledajo rezultate NPZ? Je to zanje smernica za pouk, da bi otroci znali več? Ali vam očitajo neprimerne naloge? Na predavanju v Celju ste navedli primera dveh osnovnih matematičnih nalog, ki ju je znalo rešiti le malo devetošolcev ... O podobnih stvareh govorim že nekaj let, veliko je podatkov, kje smo in kje nismo v druščini najboljših. Če je v Sloveniji 22 odstotkov odličnih pri matematiki, pri slovenščini pa odličnih (23 odstotkov) in prav dobrih (29 odstotkov) več kot polovica, sem hotel to podkrepiti s primerom naloge. Če od 16 ali 17 tisoč osnovnošolcev na NPZ osnovno nalogo reši le 21 odstotkov otrok in drugo malo težjo 8 odstotkov, hočem povedati, da ne pretiravam, če sem kritičen. Odzivi šol na rezultate NPZ so zelo različni. Mi jih spodbujamo, pošiljamo jim podatke in poglobljene analize. Bojimo pa se, da bi zaradi enega podatka rekli, da je učitelj slab, in na usposabljanjih ravnateljem dopovedujemo, da to ni pravi način, ampak je treba gledati več podatkov v povezavi za več let in skušati kaj izboljšati. Nekateri izdelajo odlične analize, drugi ne. Ocenjujemo, da je več pozitivnega odziva. Čutimo pa odpor do zunanjega preverjanja. Učitelji imajo seveda pravico kritizirati, če naloge niso najboljše, najbolj primerne, čeprav so komisije iz njihovih vrst. To se da izboljšati, nista pa vedno ustrezni pavšalna kritika in neutemeljeno obtoževanje. Tako kot glede NPZ je tudi za maturo mogoče slišati pozive, da bi jo bilo treba ukiniti. Je sploh še pomembna, glede na to, da skoraj nikjer na fakultetah ni omejitve vpisa? Je sploh pokazatelj znanja dijaka ali le njegove spominske sposobnosti? Ocenjujem, da je glede mature drugače kot pri NPZ. Če bi jo zdaj hotel kdo ukiniti, bi morda dosegel nasprotno, saj se je med gimnazijami utrdila. Upam si trditi, da je splošna matura boljši pokazatelj znanja petih predmetov, kot so šolske ocene. Ne bi pa šel v drugo skrajnost, da naj se šteje samo matura. Poleg tega je ta po zakonu obvezen zaključek gimnazije. Kdor je zelo kritičen, češ da je pri določenem predmetu na maturi kaj narobe, mora biti dosleden in kritičen do programa tistega predmeta, saj se pri maturi preverja manj kot sicer vsebuje učni načrt. Sprememba pri predmetu torej pomeni spremembo v programu gimnazije. Tega so se v desetletjih lotevale razne vlade in se je zadeva vedno znova ustavila. Gimnazija naj bi mladega človeka pripravila za čim širši razpon študijev. A zadnja desetletja gredo študirat tudi skoraj vsi s končano poklicno maturo. Fakultete pa bi razen redkih vpisale vse in še več, saj so tako ali drugače financirane tudi po številu študentov. Razumem univerzitetne učitelje, da so presenečeni nad ravnijo znanja dijakov. Mnogi lahko upravičeno rečejo, da imajo slabe bruce, in se ob tem vprašajo, kako je mogoče, da je tak dijak naredil eno ali drugo maturo. A ta ne more biti kriva za vse primanjkljaje iz osnovne in srednje šole. V 50. letih je maturo v Sloveniji opravilo pet do šest odstotkov generacije. Matura je bila takrat le za ozek krog ljudi. Zdaj obe maturi, splošno in poklicno, opravi več kot 80 odstotkov generacije. Že iz teh deležev je jasno, da v teh desetletjih najbrž otrok nismo naučili bistveno več kot nekoč, v mnogih primerih kvečjemu manj. Marsikdo, ki včasih ni končal srednje šole, jo zdaj izdela. Imamo enega »Po kom naj bi se zgledovali pri spremembah v šolstvu, bi težko rekel. Nočen pa reči, da se ne splača nič gledati naokrog, da smo sami sebi dovolj. Treba je spremljati podatke in mednarodne primerjave ter upoštevati dobre zglede. Bojazen je pred vsevednimi, ki bi uvajali novosti brez predhodnih analiz.« največjih deležev vpisanih v terciarno šolanje. Zaradi množičnosti je jasno, da je povprečje padlo, saj nismo nič bolj genialni kot nekoč. Odličnih dijakov je žal premalo za vse fakultete. En del maturantov pa je še vedno briljanten, z vrhunskimi sposobnostmi, kar kažejo dosežki. Kaj pa sprejemni izpiti namesto mature? Bi s tem kaj rešili? Mnoge fakultete lahko rečejo, da je kriva matura in da bi bili boljši sprejemni izpiti, a se sprenevedajo. Ne bi si mogle privoščiti dodatnega kriterija, da bi koga omejile, ker imajo že zdaj premalo študentov. Redke, ki imajo omejitve vpisa, bi si lahko privoščile zoženje števila kandidatov, a po mojem mnenju sprejemni izpiti iz šolskih predmetov niso smiselni. Iz izkušnje moje generacije lahko povem, da so morali opraviti maturo na gimnaziji, nato pa nekateri še pol poletja hoditi na sprejeme izpite na različne fakultete, ker niso vedeli, kje bodo sprejeti. Tega ne bi privoščil nikomur več. Lahko pa bi na sprejemnih izpitih zahtevali intervju, motivacijsko pismo, preverjanje posebnih sposobnosti ... A ob tem je spet bojazen glede (ne)pravičnosti, da se glede na našo majhnost ne bi vse odvijalo po sposobnostih otrok, torej ne po tem, kdo kaj zna, ampak po tem, kdo koga pozna, kar se pri maturi ne dogaja. Pogosto opozarjate na neenakost v povezavi s šolo in z ocenami. Se je vam kdaj dogajala krivica, da ste bolj občutljivi za to problematiko? Kot otrok izhajam iz preprostega, socialnoekonomsko šibkejšega sloja, morda sem zaradi tega za odtenek bolj občutljiv za takšno tematiko. Še vedno poučujete fiziko na kranjski gimnaziji. Kako se obnašate v razredu - glede na to, da veste, da je interno ocenjevanje lahko zelo subjektivno? Ko sem bil polno zaposlen kot učitelj in razrednik, sem lahko bil bolj pozoren na te elemente, zdaj učim le dve uri tedensko. Upam, da sem bil dovolj občutljiv na to. Ko gre za občutljivost za pravičnost, obstaja nevarnost, da zamešamo določene stvari in z inflacijo ocen pripeljemo do uravnilovke. Nismo vsi enaki in enako sposobni. A otrokom, ki prihajajo iz slabših socialno-eko-nomskih razmer, bi morali omogočiti pogoje, da bi lahko napredovali, in to že od vrtca. Tudi tako, da bi v sistemu dobili več kot drugi. To lahko ponazorim s primerom: če gresta visok in majhen češnje obirat in dam obema enak zabojček za podstavek, bo večji še vedno večji in manjši še vedno ne bo dosegel niti prvih vej. To ni pravično. Če vsem dam enako, to vedno ni pravično. Manjšemu moram dati dva zabojčka, večji morda ne potrebuje nobenega. Če zagotovim, da imata oba enake pogoje, pa ne smem v nadaljevanju nobenemu nič podariti. Če manjši lahko obira, a nič ne nabere, ni več razloga, da bi mu zaradi višine pogledal skozi prste. Pri maturi in v šolah ne moremo vsem dati petic, na fakultetah pa vsem diplome. To ni pravično, pravično je, da poskušamo izenačevati pogoje, da bi lahko vsak dosegel cilje. Eni rečejo, da dajo vsem petice, da jih lahko gre več na fakulteto. Potem množično pridejo do diplome, kaj pa zaposlitev? Zdaj imajo skoraj vsi kandidati za službo enake »papirje«. Kaj je še boljše za vpliv zvez in poznanstev ter klientelizem? Skrivanje za uravnilovko, češ da je to bolj pravično, se mi zdi sprenevedanje. Sicer pa mora učitelj v razredu že na začetku povedati, kakšen je in bo režim. Če je kdo želel dodatno pomoč, ni bilo težav, samo da bi se naučil. Dijaki so pri meni vnaprej vedeli, da lahko pridejo pisat redne teste še enkrat, če potrebujejo boljšo oceno. Če so mame in očetje prišli prosit za otroka ob koncu pouka, drugačna obravnava ni bila mogoča. Ste torej veljali za strogega in zahtevnega? Najbrž sem veljal za zahtevnega, a po mnogih letih mi je bil marsikdo hvaležen. Želim si, da bi nekdanji dijaki rekli, da sem bil zahteven, a pravičen. Če nisi dosleden in eno govoriš ter drugo delaš, to dijaki hitro ugotovijo. Iz minulih let se ne spomnim kakšne posebej neprijetne situacije, ki bi se pojavila v zvezi z delom Rica, da bi na primer na dan prehitro prišla kakšna maturitetna vprašanja in podobno . Večje stvari, za katero bi bili odgovorni naši zaposleni, ni bilo. Marsikaj pa se je v vseh teh letih na Ricu zgodilo, od poskusov vdora v naš informacijski sistem do pojava kakšne izpitne naloge v javnosti, nerešljive naloge, naloge z več rešitvami . Kakšne zelo hude napake pa v zadnjih letih ni bilo. Pred dvema letoma je prišlo v medije, da na FB nekdo domnevno prodaja naslov eseja za slovenščino. Bilo je veliko razburjenja, a se je izkazalo, da to ni bilo res. Letos smo po prvomajskih praznikih izvedeli, da je nekdo skušal ponarediti obliko naše pole pri eseju in da je napisal, kakšen bo naslov. Zanimivo, da so maturanti sami hitro ugotovili, da je to lažna novica in množičnega razburjenja ni bilo. Je lahko sprememba vlade povod za vašo zamenjavo? Imate kakšne rezervne rešitve že pripravljene? Morda spet gimnazija, učite tudi v Celju na MFDPŠ? Menim, da je funkcija, ki jo opravljam, strokovna, da menjava vlade ni razlog za mojo menjavo. Presenečen pa sem, da sem tako dolgo ostal na tem položaju, ki je zelo občutljiv, saj se lahko marsikaj zgodi, za kar osebno niti nisi kriv. O menjavi ne razmišljam, pač pa si želim vlado in ministra ali ministrico, ki bi naredila čim več dobrega za naše šolstvo. Na gimnaziji je največji motiv za delo stik s predmetom in kolegi, ker na Ricu delamo »za njih« in je dobro slišati, kaj menijo. Služba za polni čas me tam ne čaka, na fakulteti pa sem se znašel, ker sem poleg službe še pisal članke in študiral za svojo strokovno rast. Si pa domišljam, da znam kar nekaj stvari početi in da mi ne bi bilo posebej težko, če ne bi več vodil Rica, saj je to obremenjujoče in slabo za zdravje in še doma bi bil več. TATJANA CVIRN Foto: GrupA 28 PORTRET Franci Podbrežnik ш Solčavski Glasbena zasedba The Moonlighting Orchestra se pripravlja na koncert na celjskem gradu, ki bo 17. junija. Njegov naslov je Tri ženske, tri zgodbe, en oder. S koncertom se bo zasedba poklonila nedavno preminulemu ustanovitelju Albertu Zaveršniku. 4 »Najlepši del poletja je vožnja proti ledeniku« Franci Podbrežnik, zagrizen glasbenik, voditelj in neizmeren optimist, ki obožuje zimo in njen zamolkli glas Franci Podbrežnik je tista nasmejana in pozitivna oseba, ki jo številni srečujejo v različnih vlogah - ali kot voditelja ali kot glasbenika. Je oseba, ki ima številne darove in jih radodarno razdaja med ljudi. Oder je prostor, kjer Franci preživi večino delovnega časa. »Na odru sem rad in če mislijo, da je stopiti na oder in samo nastopati enostavna stvar, to ni res. Ljudi lahko prepričaš samo tako, da si to, kar si. A kljub vsemu trudu moraš, ko stopiš na oder, že vedeti, da vsem ne moreš biti všeč. Če veš, da si dal vse od sebe, je potem precej lažje.« Solčava je naselje v ozki dolini Savinje. In je kraj, kjer se je rodil Franci Podbrežnik. V dolini čiste Savinje, ki ga je zaznamovala na različne načine, je odkrival lepote življenja na podeželju. A četudi naselje leži v objemu visoke soteske, Franci ne sebe ne svojih mladostnih prijateljev ne dojema kot osebe, ki ni dostopna oziroma odprta za ljudi. »Če samo pomislim, koliko mojih prijateljev je igralcev in glasbenikov, teorija o zaprtih osebah ne zdrži. Zase ne menim, da sem zaprta oseba, a to, kakšen si, je odvisno tudi od vzgoje in odnosov. V času mojega odraščanja je bilo veliko druženja tako med otroki kot tudi med otroki in starejšimi. Kljub hitremu ritmu življenja mislim, da je življenje na Solčavskem še vedno počasnejše. Do konca 19. stoletja je bila Solčava odrezana od ostale Savinjske doline. To je ljudem dalo neko svojskost in posebno narečje. Na Solčavskem rastejo kleni ljudje, ki imajo svoje razmišljanje in se ne dajo.« Oh, ti, Solčava Kot ljubitelj narečij in kot oseba, ki svojega osnovnega narečja ne skriva, je to uporabil za svoj nov lik oziroma nadjaz. Ko je delal na lokalnem radiu, mu je kolegica dala vzdevek Solčavski. Od takrat je ta postal del njega. »To je oseba, ki jo izpostavljam na raznih narodnoza-bavnih dogodkih. Narečje je zelo všeč ljudem, meni omogoča nek drug izraz in bolj sočno, nazorno izražanje. Na splošno zelo rad poslušam različna narečja, ker to so res biseri slovenskega jezika.« Solčavski je dobrovoljen lik. »Če običajno poved povem v narečju in ji dodam še malo izbranega humorja, se z domačnostjo lika približam ljudem.« Čeprav je Solčava z veliko zapisana v njegovem srcu, jo je zaradi življenjske sopotnice zamenjal za Žalec, kjer zdaj živi z družino. Čeprav je »ljubezenski migrant«, je z domom še vedno povezan. »Še vedno sem Solčavan, a sem vesel, da imam veliko prijateljev tudi v novem okolju. Sem >Multisavinjčan<«. Ko dovoliš, da se zgodi Veliko odličnih stvari se v življenju preprosto zgodi, le videti jih moramo. Med njimi je zgodba, povezana s Televizijo Slovenija. »Ko sem vodil študentsko prireditev, me je opazil Zvezdan Martič, ki mi je ponudil sodelovanje v oddaji Resnična resničnost. Seveda sem bil navdušen, a sem rahlo dvomil zaradi narečja. Pri Ajdi Kalan sem imel precej izobraževanj in sem se naučil zelo veliko. Še vedno poskušam biti telovadec z besedami.« Po dveh letih je nehal delati na televiziji, a je kljub vsemu odnesel zelo dobre izkušnje. Kasneje je delal na lokalnem radiu in še posebej so mu ostale v spominu oddaje, ki jih je s kolegi delal v tujini. »Karkoli je drugače, mi predstavlja izziv. Na televiziji sem bil premalo prodoren oziroma Franci je član slovenske glasbene smučarske reprezentance. Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Schladmingu je slovenska ekipa osvojila drugo mesto, najhitrejši predstavnik je bil ravno Franci, ki je za odlično peto mesto v starostni skupini dobil pokal. ker televizija ni bila moj osnovni vir financ, sem jo zapustil. Če povzamem - od leta 1996 si z lastnim >gobčkom< plačujem položnice.« Glasba mu pomeni vse Z glasbo je povezan že od malih nog. Njegov oče je bil godec, mama je pela v cerkvenem zboru. »Ko se rodiš v naših krajih, ob rojstvu dobiš glasbilo, ki ga imaš do konca. Zdaj je vse to malo smešno, a takrat ni bilo glasbil v izobilju, zato mi je bilo vse, kar je bilo povezano z glasbo, sveto. Spomnim se, kako smo s fanti med počitnicami delali, da smo si kupili ozvočenje.« V študentskih letih je z glasbenimi kolegi konce tedna preživljal na odrih in si služil denar z glasbo. Ko ni bilo več energije, je ta način služenja denarja opustil. Še danes se klanja vsem kolegom, ki lahko živijo od komercialne glasbe. Ko si odprt za nove zgodbe in prija- teljstva, te najdejo. The Moonlighting Orchestra, ki ga je leta 2003 ustanovil Albert Zaveršnik, je najprej sodeloval z Urošem Perićem. Ko so se njune poti razšle, so v orkestru razmišljali o novem vokalu in pomislili nanj. »To je bil poklon zame in seveda sem to priložnost pograbil. Kajti igrati z mini big bandom je noro. Na svojih koncertih ustvarimo takšno vzdušje, da je težko sedeti in samo poslušati.« Franci v vsaki dobri glasbi enostavno uživa. »Če je zaigrano korektno, s pravimo odnosom do glasbe, tudi stokrat prepeta pesem zveni popolnoma drugače.« Zvok in vonj zime Franci bi težko preživel brez glasbe, nastopov, kot tudi brez snega in zim. Smučanje je njegova velika ljubezen, saj je odraščal v dolini, kjer zime dišijo drugače. »Rad imam poletje. Najlepši del poletja je, ko se zapelješ proti ledeniku. Seveda imam rad tudi morje, a če bi mi nekdo rekel, naj izbiram, bi se vedno odločil za zimo in hribe. Bolj ko se moj >emšo< oddaljuje od začetka mojega življenjskega traku, raje imam smučanje. Veliko ljudi ne mara zime, ampak jaz sem navdušen. Sneženje mi predstavlja prijetno spremljevalno škodo zimskega časa. Kako smo se kot otroci veselili prvega snega in smučanja!« Večino najinega pogovora so spremljali spomini na brezskrbna leta odraščanja, na čas pričakovanj, na to, da je življenje imelo počasnejše obrate. »Ko poslušam današnjo mladino, ki v trenutku zadovoljuje svoje želje, ko je vse takoj in zdaj, sem zelo vesel, da sem odraščal na počasen način in tam, kjer sem. Za čisto nič nisem bil prikrajšan na koncu te doline. Nisem hodil v glasbeno šolo, a sem vseeno igral glasbilo. Vsega sem se naučil po posluhu in tako, da sem glasbenike gledal, kako igrajo. Da, lepo je bilo in še vedno mi je. Le če se bom še naučil reči ne,« je končal najin pogovor in mi po solčavsko zaželel, naj se imam »fletno« še naprej. »Hm ... Še eno o narečju vam moram povedati. Ko smo imeli v nekdanji veliki občini Mozirje občinsko gasilsko tekmovanje, smo vsak svojim narečjem iz občinskega tekmovanja naredili mednarodno tekmovanje.« Smeh je najlepša pot v življenje. BARBARA GRADIČ OSET Foto: osebni arhiv PORTRET 29 Prvi biskvit spekel pri sedmih letih Siniša Vasiljev - Sinke spretno krmari med šivanjem in kuhanjem Zvesti gledalci televizijskega kuharskega šova MasterChef ga poznajo kot predanega in energičnega ter na trenutke tudi simpatično zmedenega kuharja, ki se še posebej dobro znajde v svetu sladic. A ko kamere ugasnejo in 23-letnik iz Trnovelj pri Socki odloži predpasnik in kuhalnico, svojo potrebo po ustvarjalnosti sprošča v svoji lastni šiviljski delavnici v Celju, kjer nastajajo oblačila pod njegovo lastno blagovno znamko Cvirntrybar. »Nisem ne krojač ne šivilja in ne modni oblikovalec, ampak sem vsega po malem. Ker sem se večkrat pošalil, da >trajbam cvirn<, sem pomislil, zakaj ne bi svoje blagovne znamke naslovil kar Cvrintrybar,« idejo o poimenovanju pojasni Siniša Vasiljev - Sinke, ki je najprej obiskoval srednjo elektrotehnično šolo, se kasneje prepisal v srednjo gostinsko-turistično šolo in srednješolsko izobraževanje končal kot turistični tehnik. Za oblikovanje in šivanje ga je pred štirimi leti v trenutku navdušila celjska mo- dna oblikovalka Solo Mila. »Pred tem v življenju nisem nikoli šival. Babica je sicer imela šivalni stroj, a me to delo za razliko od popravljanja mešalnikov in drugih strojev niti malo ni zanimalo.« Osnov krojenja in šivanja se je s pomočjo YouTuba naučil popolnoma sam, nekatere celjske šivilje so mu zaupale določene skrivnosti tovrstne dejavnosti. Reže, šiva, para, lika Šiviljsko delavnico ima v kletnih prostorih zgradbe nekdanjega Ema. Kljub njegovim mladim letom v njej ne manjka različnih šivalnih strojev, ki so lahko zelo dragi delovni pripomočki. »Najprej sem se jih naučil popravljati in šele kasneje z njimi šivati. Nekatere sem dobil iz kakšne stare tovarne in jih obnovil. Zanimivo, da stari delajo bolje kot novi,« razkrije Sinke, ki največ šiva po naročilu in to najraje hlače, jakne in trenirke. »Moje stranke so mi zelo podobne. So zelo individualne, brez črednega nagona in želijo izstopati na svoj način. Ne nosijo tistega, kar je v nekem trenutku najbolj >in<, ampak tisto, kar jim je osebno všeč.« Veliko oblačil, v katerih ga lahko nenazadnje spremljate tudi v Master-Chefu, si sešije kar sam. »Zelo težko dobim oblačila zase. Celo velikost S mi je prevelika.« Šivanje ga neizmerno veseli in bogati, a za šivalnim »Šivanje mi predstavlja veliko ljubezen, a za šivalnim strojem ne bi rad preživel vsega življenja. Zelo rad namreč delam z ljudmi,« pravi 23-letnik iz Trnovelj pri Socki. strojem, kot pravi, ne želi preživeti celega življenja. Že od nekdaj namreč zelo uživa tudi v kuhanju. Najboljši pri gospodinjstvu Navdušili sta ga mama in babica, ki ju je opazoval pri delu in jima z vsakim letom več pomagal. Pri sedmih letih je znal speči že biskvit. »V naši družini vsi delamo vse. Hišnih opravil ne delimo na ženska in moška, zato sem tako tudi vzgojen. V osnovni šoli sem bil najboljši pri gospodinjstvu. Učiteljice sem učil, kako morajo v pomivalni stroj zložiti posodo,« se danes v smehu spominja 23-letnik, ki se kljub vsemu ni odločil za gostinsko izobraževanje. Oče mu je svetoval, naj si zaradi težav s hrbtenico raje izbere drugo smer. Danes mu je hvaležen, saj se je kuhati naučil kljub vsemu, srednješolsko izobraževanje pa mu je dalo veliko izkušenj na področju dela z ljudmi. Komunikativnost mu v življenju pride še kako prav, seveda ni odveč tudi v šovu MasterChef. V šovu MasterChef Komisijo je do zdaj uspel prepričati že s kar nekaj jedmi. Izvrstno so mu uspeli krofi, nič slabše ni izpadla pohorska omleta. Ni mu žal, da se je odzval povabilu ustvarjalca te televizijske oddaje in se ponovno posvetil kulinariki. Največ je namreč do zdaj kuhal kot srednješolec, potem je to strast zaradi šivanja nekoliko opustil. »Samoumevno je bilo, da sem za rojstne dneve torte in pecivo pripravil jaz. Ko je mama praznovala abrahama, sem za celotno pripravo hrane in organizacijo zabave poskrbel kar sam.« Velik del njegovega življenja so namreč ljudje, s katerimi zelo rad dela. Na različnih dogodkih in sejmih ljudi uči sodobnega kuhanja z aparatom Thermomix. Lani je na prizorišču ob fontani piva v Žalcu pripravil celo svojo modno revijo. Takoj ko mu bo čas dopuščal, se bo lotil še kakšne. V mislih ima predstavitev jesenske kolekcije. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Družbo v delavnici, ki jo ima v kletnih prostorih nekdanje zgradbe Ema, mu dela njegova psička. »Popravljal si pralne stroje, kuhal si, zdaj že šivaš. Kaj bo naslednje, česar se boš lotil, me večkrat kdo vpraša. Ne vem, morda bom čez dve leti pekel burek, se pošalim,« pojasni Siniša Vasiljev - Sinke, ki se z največjim veseljem in s predanostjo loti vsega, kar ga veseli. Po duši je tehnični tip, a neizmerno uživa tudi v kuhanju in šivanju. 30 REPORTAŽA Štajerski rogisti so si nazadnje zaslužili zlato priznanje na mednarodnem tekmovanju na istrovstv, Ev ropy mys'.vecKychtrubacu ooameisterschaft der Jagdhornblaser i A Četrt stoletja Štajerskih rogistov Od igranja pred papežem do povabila skupine Laibach Skupina Štajerski rogisti iz Nove Cerkve pri Vojniku praznuje 25-letnico. Lepo obletnico so obeležili s koncertom na prostem na gradu Lemberg, vendar je vreme slavnost nekoliko pokvarilo. V svetu rogistov so štajerski posebej upoštevani. V Sloveniji so bili pionirji igranja na velike lovske rogove. Skupina je lani nastopila za skupino Laibach pred njihovo otvoritveno svetovno turnejo, igrala je že papežu Janezu Pavlu II., poslušali so jo pod Eifflovim stolpom v Parizu ... Človek je uporabljal živalski V skupini se zanjo vsi niso rog že v pradavnih časih. Pozneje so začeli lovci uporabljati rog tudi med svojim lovom. Tudi rog je doživljal razvoj in poznejši kovinski rogovi so omogočali, da so lahko iz njih izvabili več tonov. V Be izvedbi je mogoče slišati od pet do šest tonov, Es izvedba jih omogoča veliko več. Pred približno tremi desetletji je igrala skupina Celjski rogisti v Be izvedbi. Ko je nekdo od članov slišal v Nemčiji rogove v Es izvedbi, je bil navdušen. ogreli, zato je nekaj članov odšlo in ustanovilo Štajerske rogiste. »Najprej so nastopili na krvodajalski akciji na Dobrni. Nato je bilo nastopov in članov vedno več,« je povedal današnji vodja Štajerskih rogistov Jan Kovač iz Nove Cerkve. Jan je vnuk Viktorja Kovača, idejnega očeta in nekdanjega vodje Štajerskih rogistov, ki se bliža devetdesetletnici. Sledili so nastopi na Pivu in cvetju v Laškem, na celjskem mednarodnem obr- Za ustanovitev in delovanje Štajerskih rogistov je posebej zaslužen Viktor Kovač, ki se bliža devetdesetletnici. tnem sejmu ... Za prve honorarje so si rogisti kupili svoje značilne uniforme z zelenimi suknjiči in klobuki. Tri leta po ustanovitvi so Štajerski rogisti že igrali na velikem dogodku v Mariboru, kjer so nastopili pred papežem Janezom Pavlom II. Ta se jim je po nastopu Z nastopa Štajerskih rogistov med papeževim obiskom v Mariboru l/Tc, Z jubilejnega koncerta Štajerskih rogistov ob njihovi 25-letnici. Zamišljen je bil kot prireditev na prostem, a je načrte prekrižalo letošnje muhasto vreme. Štajerske rogiste vodi Jan Kovač, vnuk idejnega očeta Viktorja Kovača. pisno zahvalil. Nekaj let pozneje, med izletom v Pariz, so rogisti zaigrali na več mestih. Najbolj navdušeni so bili njihovi poslušalci pod Eifflovim stolpom. Prav tako so nastopili na Petrovem trgu v Vatikanu. Na ljubljanskem Rožniku so nastopili z rogisti Slovenske filharmonije, igrali so na koncertu Klica dobrote, povabljeni so bili na nastop v počastitev 20-le-tnice samostojne Slovenije ... Med najbolj odmevnimi nastopi je bil tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer je bila proslava stoletnice Lovske zveze Slovenije. Rogisti so seveda opazen del lovske kulture. Zlati rogovi O kakovosti ustvarjanja Štajerskih rogistov pričajo številna zlata priznanja z mednarodnih tekmovanj. »Tekmovanja so v glavnem v Avstriji in Nemčiji ter tudi na Češkem in Madžarskem,« je povedal vodja Štajerskih rogistov Jan Kovač. Nazadnje so prejeli zlati rog na tekmovanju v Marianskih Laznih na Češkem, v drugem najznamenitejšem češkem zdravilišču. »Tekmovanja so ponavadi ob sobotah, v nedeljo sledi skupna Huberto-va maša. Ko med njo zaigra skupaj od petdeset do šestdeset rogistov, je to za poslušalce res nekaj izjemnega,« opaža vodja. »Kot opažam, so najbolj navdušeni rogisti Avstrijci in Nemci, zato je ta vrsta kulture tam veliko bolj razvita, kot je pri nas,« je še povedal vodja. Prav tako opaža, da je v zadnjem obdobju na tekmovanjih manj slovenskih skupin. Prva slovenska skupina rogistov, to so Prekmurski rogisti, je bila ustanovljena leta 1972. Pred trinajstimi leti je bilo veliko mednarodno tekmovanje rogistov celo v Novi Cerkvi in Vojniku. Iz tujine so bili do Štajerskih rogistov in Lovske zveze Slovenije najprej nezaupljivi, saj so menili, da imajo za organizacijo tako velikega dogodka premalo izkušenj. Navdušen pobudnik Viktor Kovač se na to ni oziral. Tako je prišlo v naših krajih do nastopa šestdesetih skupin rogistov iz šestih držav. Poleg avstrijskih in nemških so prišle tudi skupine s Poljske, iz Italije in s Češke. »Še danes srečam na tekmovanjih v tujini kakšnega rogista, ki zadovoljno pripomni: >Ooo, Vojnik, Vojnik! <« je povedal Viktorjev vnuk Jan. Med nastopajočimi je bilo kar trinajst slovenskih skupin. Med njimi je bila tudi skupina takratnega po-mladka Štajerskih rogistov. Dovolj pomladka Danes sestavlja skupino Štajerskih rogistov trinajst članov, med njimi sta usta- Zahvala papeža Janeza Pavla II., naslovljena na Štajerske rogiste Z nastopa Štajerskih rogistov pod Eifflovim stolpom v Parizu novna člana Darko Pilih in Franc Čakš. Kar šest članov je mlajših od dvajset let. »Imamo srečo. Moj stari oče je pred nekaj leti, ko je bil še poln energije, v enem samem letu privabil kar tri nove člane. Pozneje je privabil še dva,« je povedal današnji vodja rogistov. Na mladih seveda sloni prihodnost Štajerskih rogistov. Nastopov ni malo. Letos so nastopili med drugim že v Avstriji in Italiji. Vsako leto igrajo med lovskimi Huber-tovimi mašami po Sloveniji in tudi v Italiji, na različnih odprtjih, na pogrebih lovcev . Sveti Hubert, ki je bil rojen v Toulousu in je bil škof v Belgiji, je namreč obveljal za zavetnika lovcev. Bil je navdušen lovec, ki naj bi se spreobrnil med lovom na jelena in to na veliki petek. Svetnika iz sedmega stoletja zato upodabljajo največkrat skupaj z jelenom ali lovskim rogom. Hubertove maše so predvsem na njegov godov-ni dan, 3. novembra. V 19. stoletju so jih začeli prirejati v Franciji in Belgiji, v Nemčiji imajo komaj polstoletno tradicijo. Med Hubertovo lovsko mašo povsod igrajo rogisti. Vaje seveda delajo mojstra. »Pred tekmovanji vadimo s kakšnim profesorjem. Sicer je zelo dejaven naš član Matej Grajžl, ki rad prime v roke dirigentsko palico in nas nauči kaj novega,« je še povedal vodja Jan Kovač. Letos je postal umetniški vodja Gašper Trupej, eden mlajših članov, ki mu pomaga izku-šenejši Grajžl. BRANE JERANKO Foto: arhiv Štajerskih rogistov ZA ZDRAVJE 31 Poskrbite tudi za svoje žile Pravočasno zdravljenje lahko prepreči zaplete Imate krče v mečih, v nogah čutite bolečine in utrujenost, vam poleg tega otekajo gležnji in se pojavljajo krčne žile? To je samo nekaj značilnih težav, ki kažejo, da je venski obtok spodnjih okončin moten. Gre za kronično vensko bolezen, a ko se pojavijo kronične spremembe na koži goleni, vključno z razjedo, zdravniki to stanje označijo za kronično vensko popuščanje. Zato sta izredno pomembna pravočasen zdravniški pregled in posledično tudi pravočasno zdravljenje, opozarjajo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Te težave so posledica sten bodisi zaradi nedelova-zvišanega tlaka v venah spo- nja venskih zaklopk, ki sicer dnjih udov. »Ta se zviša bodi- omogočajo učinkovit pretok si zaradi razširjenih venskih krvi od nog proti srcu. Tako se kri, namesto da bi tekla le v eno smer, giblje tudi nazaj proti spodnjemu delu nog, čemur pravimo povratni tok, v skrajnih primerih del krvi zaradi onemogočenega pretoka ne more teči proti srcu,« navajajo v društvu. Zato kri zastaja na obrobju telesa, povzroča razširitev ven in znotraj njih povišuje tlak. Zaradi obilice krvi se vene tudi zvijejo in modrikasto prose-vajo skozi kožno površino. »Zdravniki določajo stopnje kronične venske bolezni tudi na podlagi sprememb, ki jih med posebnim pregledom ugotovijo na koži. V najbolj zgodnjem stadiju obolenja so na koži nog vidne samo razširjene drobne žilice, v nadaljevanju se pojavijo jasno tipne izstopajoče (krčne) žile. Te zgodnje znake kronične venske bolezni opazijo pri 30 do 40 odstotkih vseh odraslih ljudi. Znake bolj izrazitega, kroničnega venskega popuščanja zabeležijo pri približno 8 odstotkih ljudi. Med te znake sodijo zatekanje kože, predvsem okoli gležnjev, pojav rjave pigmentacije, rdečica, srbež in zatrdelost kože na goleni ter v končni fazi zaceljene ali odprte golenje razjede (rane),« navajajo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Na žalost se pri več kot polovici bolnikov stanje z leti slabša. Slovenska statistika kaže, da se pri tretjini ljudi z začetnimi znaki venske bolezni po desetih letih razvijejo nadaljnji stadiji obolenja. Kirurška in in vensko-terapevtska ordinacija Mohameda Salame Dolžina vseh žil v telesu je kar okrog 90 tisoč kilometrov! Po njih prihajajo do zadnje celice telesa kisik, hrana, hormoni, vitamini, minerali. Po njih se proti srcu vračajo ogljikov dioksid in ostanki presnove. Dejavniki tveganja za napredovanje kronične venske bolezni so debelost, starost, prisotnost venskega obolenja v družini, predhodna globoka venska tromboza (strdki v globokih venah). Zaradi razlik v anatomskem položaju ven vsakega posameznika pomeni zdravljenje natančno načrtovan in izrazito individualen postopek. Zdravniki morajo opraviti več pregledov in šele nato izberejo ustrezen način zdravljenja tudi glede na starost bolnika in glede na njegove morebitne druge bolezni. Težave kronične venske bolezni s pridruženim otekanjem ali kožnimi spremembami je mogoče lajšati z ustreznim kompresijskim povijanjem stopal in goleni ali z nošenjem kompresijskih nogavic. Povoj ali nogavica sploščita prekomerno razširjeno veno in omogočita ponovno delovanje venskih zaklopk, katerih lističi so prej široko razmaknjeni. Žal je kompresijsko zdravljenje kronične venske bolezni praviloma neudobno. Druga možnost je odstranitev ali zapiranje prekomerno razširjene vene, po kateri kri zateka nazaj, namesto da bi tekla naprej proti srcu. Po odstranitvi nefunkcionalne vene si venska kri skozi razvejan venski sistem poišče drugo pot proti srcu, zastoj venske krvi v podkožju in z njim povezane težave pa se zmanjšajo, pojasnjujejo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Zdravljenje krčnih žil se je v zadnjih dvajsetih letih spremenilo bolj kot prej v dvesto letih skupaj, saj so se pojavili novi koncepti in načini zdravljenja, ki so še vedno uspešno v uporabi. Na venerološki kliniki izvajamo operacije in razvijamo nove načine zdravljenja krčnih žil. Hkrati opravljamo tudi preglede, raziskave, vse z enim skupnim ciljem: postaviti pravo diagnozo za zdravljenje, ki je ustvarjeno za vsakega bolnika posebej. Najprej naredimo izris ožilja s posebnim dvojnim barvnim ultrazvokom in z uporabo najnovejše tehnologije, kot je na primer endolumialna laserska terapija s posebno tehniko zapiranja krčnih žil (Ve-naseal Vein Closure System Medtronic) z injekcijami. Skleroterapija, kot se imenuje, je dandanes standard zdravljenja pajka-stih in nekaterih večjih krčnih žil. »Ponosni smo, da je pri nas največji poudarek na področju zdravljenja ponavljajočih se krčnih žil, v ta namen smo razvili posebno metodo zdravljenja za tovrstne težave, ki jih zelo uspešno rešujemo. Vsi naši posegi in metode zdravljenja so enodnevni, poslužujemo se tako imenovanega >walk in - walk out< koncepta, kar pomeni, da je bolnik odpuščen v domačo oskrbo na dan posega,« pravi doktor Mohamed Salama. Za več informacij: Praxis dr. Salama LBCL Chirurgie & Venenpraxis Dechant Thaler Str. 37 / 2 / 2 8430 Leibnitz 0043 664 560 8318 https://lbcl.at/ LBTCL Chirurgie und Venenpraxis Ä. I v: 32 AKCIJA 4 m ver T** /j l \ s Andraž 23 j lasov 7 Glasujte za svojega kandidata Na enem kuponu lahko vsak teden glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki glede na barvo veljajo za finalni del in ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Med pošiljatelji kuponov bomo izžrebali nagrajenca, ki bo dobil hišno nagrado. Glasujem ZA naj maturanta / naj maturantko Podatki o osebi, ki je glasovala: Ime in priimek: SI Naslov: Telefon: E-pošta: Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, daje izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebnel podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje zal obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali natednik@nt-rc.si. Eva Nejc . 148 j Vglasov7 V sedmi sezoni akcije Naj maturantka in naj maturant ste bralci izbrali tri pare, ki se bodo potegovali za končni nagradi. Februarska zmagovalca sta bila Monika Vrečko iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje in Andraž Hrastnik iz Šolskega centra Šentjur. Marca sta zmagala Eva Jurhar z Gimnazije Lava in Nejc Tevč iz Srednje šole za kemijo, elektrotehniko —in računalništvo ŠCC. Aprila ste največ glasov namenili Špeli Koštomaj iz Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC in Niku Skerbišu z Gimnazije Celje - Center. Sto točk učiteljev —Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda tudi v finalnem krogu glasovanja dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. V naslednjih tednih lahko glasujete za svojega favorita in mu tako pomagate do ene od privlačnih nagrad - skuterja ali električne rolke. Tisto dekle in tisti fant, ki bosta prejela največ glasov, se bosta za nagradi pomerila na javni prireditvi, ki bo 22. ---——junija na Glavnem trgu v Celju. Tudi letos se sodelovanje v akciji splača, saj sta glavni nagradi res privlačni, to sta skuter in električna rolka! PISMA BRALCEV 33 Prejeli smo Varnejši pred poplavami V Novem tedniku 24. 5. 2018 je bil objavljen prispevek, ki nas seznanja z odobritvijo izvedbe protipoplavnih ukrepov v treh občinah. Konkretno za občino Laško so predvidene ureditev struge Savinje v t. i. mari-jagraškem ovinku v dolžini 640 metrov s ciljem izboljšanja pretočno sti reke in zmanjšanja vpliva erozijskih dejavnikov ter gradnja »viso-kovodnih nasipov in visoko-vodnega zidu s črpališčem in ureditev odseka hudourniškega potoka«. V povezavi z obnovo železnice so bile v Laškem biltenu objavljene tudi skice infrastrukturne ureditve na Marija Gradcu. Vem, da so v veselje »beto-nerskih« gradbincev nekako vzdolž spodnjega toka Savinje v modi betonski zaščitni zidovi, ki kazijo podobo reke. Toda umestitev ceste za Marija Gradec in Radoblje na levi breg, v strugo Savinje ter gradnja podvoza pod železnico s črpalko nekako ne prepričata kot protipoplavni ukrep. Poleg sedanjih treh poplavno tveganih podvozov na jugu Laškega bo zgrajen še en poplavam izpostavljen podvoz za smer Marija Gradec. Zato mi ni jasno, da v tem železniško-vodnem dr-žavno-lokalnem projektu ni vzpostavljen nadvoz čez problematični rečni zavoj in železnico z varnimi izteki za smer Marija Gradec, pivovarno in Radoblje. Za primere dobre prakse ni treba iti v tujino. Dovolj je, če pogledamo, kako so to uredili v soseščini. Glede na dosedanje izkušnje s podvozi in glede na namen investicije (protipoplavni ukrepi) je ta infrastrukturna rešitev nelogična in nefunkcionalna. Torej po domače - gremo z dežja pod kap. Cesta in podvoz v strugi hudourniške reke in pritoka sta blago rečeno nenavadna rešitev. Torej kdo je odločil, da na Marija Gradcu nad zapletenim vozliščem vodnih poti ter cestnih povezav in železniško progo ni primerno zgraditi nadvoza? MARJAN ZAVŠEK, Laško Vojaška ubojna sredstva še vedno povzročajo smrtne žrtve in civilne vojne poškodovance Po podatkih državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi RS (NUS) je bilo v letu 2017 zbranih 3.299 kosov oziroma 9.474,26 kg, leta 2018 pa še 1.183 kosov oziroma 2.191,17 kg vojaških neeksplodiranih ubojnih sredstev na ozemlju RS, ki jih je NUS strokovno uničila. Raztresena vojaška eksplozivna ubojna sredstva po slovenskem ozemlju iz prve in druge svetovne voj- Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO ne ter iz osamosvojitvene vojne še vedno pobijajo in pohabljajo naše civilno prebivalstvo. Ena zadnjih nesreč z zelo težkimi posledicami se je zgodila junija 2013, ko je moškemu odtrgalo obe roki. Smrtna nesreča se je zgodila februarja letos, ko je ob eksploziji minometne mine iz druge svetovne vojne umrl moški. Civilni invalidi vojn Slovenije smo ljudje, ki smo največkrat kot otroci, pogosto v zelo rani mladosti, utrpeli telesne poškodbe zaradi eksplozij odvrženih, raztresenih vojaških ubojnih sredstev. Sredstvo je največkrat eksplodiralo v roki ali neposredni bližini povsem nezaščitenih in nič hudega slutečih otrok, zato so posledice preživelih med vsemi vojnimi poškodovanci najtežje in najbolj dramatične - pogosto slepota, amputacija okončin, huda deformacija okončin in telesa ... Vedno je ostalo v telesu tudi veliko kovinskih drobcev po CINKARNA Zastopa in prodaja za Slovenijo. www.cinkarna.si CLINIC * 360 SL TOTALNI HERBICID za zatiranje plevela Clinic®360 SL ima dodano močilo, ki preprečuje odtekanje kapljic iz listov poškropljenih rastlin (manjša površinska napetost). Dodatek močila mehča vodo, veže Ca2* in Mg2* ione (vodni kamen); tako ne pride do vezave dela glifosata na vodni kamen. eksploziji sredstva, kar ima težke posledice za trajno slabšanje zdravja in kasnejših morebitnih preiskav ter zdravljenj (prepoved magnetne resonance in bioresonence). V letih po drugi svetovni vojni je bilo v Sloveniji približno 23 tisoč civilnih vojnih poškodovancev (CIV). Danes nas je malo manj kot tisoč, od tega pet težkih invalidov do 28. leta. CIV imamo svojo organizacijo od leta 1970. Delujemo v šestih društvih, povezanih v Zvezo društev civilnih invalidov vojn Slovenije (ZDCIVS). Bistvene vsebine našega delovanja so aktiviranje ostalih psihofizičnih zmožnosti in socialna vključenost naših invalidov ter v dialogu z državo zagotavljanje poštenega nadomestila za izgubljeno zdravje oziroma izgubljene psihofizične zmožnosti zaradi poškodb. Za nastanek vojn je odgovorna družba, ker ljudje nočemo razreševati medse- bojnih sporov z dogovorom, tako od najožje do najširše asociacije medsebojnega sodelovanja v svetu. Do vojn pripelje slaba politika zaradi premalo sposobnih politikov. Zato so države odgovorne osebam, ki so poškodovane v vojnah in v povezavi z njimi. CIV Slovenije smo določili 26. junij, dan agresije JLA na Slovenijo, kot svoj dan civilnih invalidov vojn Slovenije, ker je tudi vsak od nas doživel agresijo. Letos bomo svoj dan obeležili 14. junija s srečanjem civilnih invalidov vojn - živih spomenikov na človeško brezumje iz celotne Slovenije v Trebnjem. Naš slogan je - nikoli več vojn. Mag. ADOLF VIDENŠEK, predsednik ZDCIVS Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Modri telefon Najemnik in rezervni sklad Poklicala je občanka, ki biva v zasebnem najemnem stanovanju. Glede najetega stanovanja jo zanima, kdo mora po naši zakonodaji plačati stroške rezervnega sklada. Je to najemnik ali lastnik? Z lastnikom je namreč podpisala pogodbo, kjer je zapisano, da mora plačevati stroške rezervnega sklada najemnica. Najemodajalec ji je zato zagotovil nekoliko nižjo najemnino. Zanima jo tudi, kako je v takšnem primeru, ko je v pogodbi določeno drugače. Za odgovor smo se pozanimali na ministrstvu za okolje in prostor: Ministrstvo opozarja na četrti odstavek 24. člena Stanovanjskega zakona. Ta določa, da če najemna pogodba ne določa drugače, je dolžnik vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe najemnik, dolžnik vseh ostalih terjatev pa etažni lastnik. Vplačilo v rezervni sklad ni strošek obratovanja, kar pomeni, da je po zakonu breme lastnika, če se s pogodbo o najemu ne dogovori drugače. V navedenem primeru je bilo s pogodbo o najemu glede vplačila v rezervni sklad dogovorjeno drugače. Lastnik in najemnik sta se dogovorila, da je vplačilo v rezervni sklad breme najemnika. V tem primeru je najemnik dolžan plačevati vplačila v rezervni sklad. BJ Нл CINKARNA www.cinkarna.si Pepelih W G гч____Ii___П____■■__ 1НЛ __ ________l_ I ■ _ I I ___________!_■____■ Sredstvo Pepelin WG se uporablja kot preventivni kontaktni fungicid na vinskiMi, pečkarjih, koščičarjih ozimnih in jarih žitih, bučnicali; plodovkah, hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. / \ / ( ' * \ \. ?v- \ iT'] 6 Rdeča sadna pršica Hmeljeva pepelovka (Panonyhus ulmi) (Sphaerotheca humuli) Oidij vinskeMrte (Uncinula necator) Pepelasta plesen jablan (Pfldosphaera leucotricha) AGRQ NASVETI 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) l\ Nufaim Grow a better tomorrow. AGR0 NASVETI 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) 34 IZ SVETA ZABAVE Vauks in Žan Serčič predstavljata novo skladbo Priljubljen primorski hip hop artist Vauks predstavlja novo glasbeno sodelovanje z mladim štajerskim glasbenim ustvarjalcem. Koprčan, ki ves svoj prosti čas posveča glasbi in videoprodukciji, je vedno bolj prodornemu glasbeniku Žanu Serčiču poslal svoje demo posnetke s predlogom o morebitnem sodelovanju, saj oba glasbenika delita grenko življenjsko izkušnjo. Oba sta namreč zaradi posledic bolezni sodobnega časa izgubila eno najljubših oseb v življenju. »Po poslušanju so se v meni prebudili enaki občutki kot ob izgubi babice, tako da sem takoj dobil navdih in se z največjim veseljem odločil postati del te glasbene zgodbe,« je povedal Serčič. Pesem v meni je živela je nastala tako, da je Serčič povsem ohranil besedilo, ki ga je pripravil Vauks, nastala pa je nova glasbena podlaga pesmi. »Tovrstna tematika o boleči izgubi osebe zaradi bolezni je v glasbi skoraj tabu. Sporočilo pesmi je, da določene stvari, ki se nam zgodijo v življenju, pač moramo sprejeti. Najin namen je pozitivne narave, saj želiva sporočiti, da ljubljene osebe vedno ostanejo v srcu, čeprav jih mogoče ni več med nami,« je o pesmi povedal Vauks. Sara Lamprečnik ujeta v trenutku »Ujeta v trenutku kot je cvetje v vetru,« prepeva Sara Lamprečnik v svoji novi avtorski pesmi Ujeta. Besedilo te romantične balade je napisal Alex Vola-sko, ki je poskrbel tudi za glasbo in za snemanje ter režijo videospota, ki ga je pevka predstavila konec maja. »Med snemanjem sem bila nekoliko vznemirjena, saj sem res želela, da bi bil spot vrhunski in da bi bil občinstvu všeč. Priznati moram, da mi je bilo v stavbi, kjer smo snemali, na začetku malo neprijetno, saj je v njej prav zares vladala neka temačna, mistična energija,« je o snemanju spota, ki je bilo na dveh mestih, v stari stavbi v Muzeju železnic Ljubljana in v gozdu, povedala Sara. Foto: osebni arhiv Smejem se Maja Založnik je s svojo skupino Moonshine izdala drugo pesem, njen naslov je Smejem se. Pesem, za katero je Maja sama napisala besedilo, je posvečena ljubezni in zaljubljencem vseh starosti. Skladba govori o Majinem prvem zmenku z zdajšnjim zaročencem. »Verjetno se marsikdo še spominja svoje prve ljubezni in različnih zmenkov, ki so se lepo končali ali pa so bili čisto neuspešni,« pravi avtorica, ki z novo skladbo nagovarja vse ljudi, ki verjamejo v ljubezen. od m DODESET Stalinova smrt »Zmeda po Stalinu.« Film režiserja Armanda Ianuccija vrže skozi okno vse »zasužnjujoče linearnosti zgodovinskega pripovedovanja«. Igralci se ne trudijo s povoženo ruščino, temveč sočno angležijo (in preklinjajo). Stalinova smrt ni film za pedantneže, vsekakor pa je film, ki poda izredno dobro sliko okoliščin in logike razmišljanja »izgubljenih moških v iskanju alfa samca«. In je poln scenaristično težko dosegljivega načina humorja, pod katerim nenehno preži monstrouzni morski pes čiste groze. Ne, humor ni ohranjen ves čas v filmu - »kakovost niha«. Prav tako bi film morda potreboval več osredotočanja na en vodilni lik. Toda pod črto vodilna ideja zmaga; Stalinova smrt je ena najboljših ... in relevantnih ... političnih komedij absurda v mnogih letih in tudi hvalnica splošni kreativnosti. OCENA: 8/ 10 Solo: Zgodba Vojne zvezd »Kako postati intergalaktični pilot v času nezaupanja.« Logika producentov filma Solo ni zares jasna ali logična. Ker je film posvečen (nepotrebnim) podrobnostim poistovetenjem s priljubljenim in robatim pilotom iz serije Vojna zvezd, je, jasno, ustvarjen za oboževalce. Toda oboževalci bodo najprej imeli dve opazki. Prva: »Kdo je ta mehkolični dečko, ki se skuša pretvarjati, da je Harrison Ford«? Druga: zgodba Han Sola že ima zaključen dramski lok in dodatkov ne potrebuje. Mlajši gledalci ne bodo imeli dovolj vzrokov, da lik vzljubijo - scenarij išče čustva s pomočjo monumentalne glasbe in vnaprejšnjih simpatij, ne s pomočjo zapleta. Zelo »varna« režija le še izpostavi nek nov problem, s katerim se bo serija soočala: moderna vsakodnevna tehnologija bo kmalu prehitela tisto, prikazano v filmih (če se to že ni zgodilo). OCENA: 4 / 10 PETER ZUPANC PRIHAJA Jurski svet: Padlo kraljestvo (Jurassic World: Fallen Kingdom) Minila so štiri leta, odkar so dinozavri uničili tematski zabaviščni park ... Otoku, na katerem živijo, preti izbruh vulkana. Owen in Claire se odpravita na neverjetno reševalno misijo: spraviti morata dinozavre z otoka, preden vse skupaj eksplodira. Pomembno: tudi v nadaljevanju zgodbe igrata Chris Pratt in Bryce Dallas Howard, pojavi se tudi stari znanec iz orginalnega filma Jeff Goldblum. Knjigarna (The Bookshop) Leto 1959, Anglija. Florence Green se v angleškem mestecu odloči odpreti knjigarno. Toda soočiti se mora z lokalnimi sovražniki. Pomembno: v nagrajenem filmu režiserke Isabele Coixet igrata Emily Mortimer in Bill Nighy. Film je posnet po romanu Penelope Fitzgerald. Dokumentarci v Metropolu V Mestnem kinu Metropol bodo od 7. junija vrteli serijo raznolikih glasbenih dokumentarcev. Začeli bodo s predstavitvijo tradicionalne grške glasbene družine v filmu Družinska zadeva (Mia oikogeneiaki ypothesi), nadaljevali pa s filmoma Glasba je časovna umetnost 3: LP film Laibach in Grace Jones (Grace Jones: Bloodlight and Bami). (PZ) SLOVENIA 25. dirka Po Sloveniji 2018 13. junij -17. junij Prihaja spektakel občudovali v prenosih na globalno uveljavljenem športnem kanalu Eurosport in na nacionalni televiziji, in sicer tudi ob mikavnih helikopterskih posnetkih iz zraka. Prenos Dirke po Sloveniji bo mogoče spremljati v več kot 110 državah sveta. Verjamemo, da bo bodo mnogi pozdravili najboljše kolesarje sveta tudi neposredno ob stezi, morda tudi s kakšno duhovito podobo, kot je običaj tudi največjih tritedenskih svetovnih dirkah. Bo prihodnji petek popoldne, ko bo službe že bolj ali manj konec, mogoče izbrati kaj bolj zanimivega kot pozdraviti živopisno karavano kolesarjev, ki bo pridrvela v celjsko staro mestno jedro, upajmo, da s Primožem Rogličem na čelu? Še pomnite lanske slike množice navdušenih navijačev, ki so v čudovitem sončnem vremenu na sobotno jutro na Krekovem trgu pospremili kolesarje na kraljevsko etapo s ciljem na Rogli? Naj se spektakel že začne! ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Čez teden dni bodo kolesarji najboljših svetovnih ekip na jubilejni, 25. Dirki po Sloveniji že drveli tudi po cestah na Celjskem. Iz štajerske prestolnice, kjer bo prihodnji četrtek štart druge etape, Maribor-Rogaška Slatina, bo karavana po vzponu na Pečico in spustu z nje pri-kolesarila na naše območje. Na Celjskem se bodo kolesarji zadržali dva dni, glavnino v petek v okviru tretje etape Slovenske Konjice-Ce-lje, ki bo imela svoj cilj na Starem gradu, eni največjih znamenitosti Slovenije. Letošnja dirka bo dirka nekaterih presežkov: prvič bo trajala pet dni, na njej bo tekmovalo največ ekip iz najvišjega kakovostnega razreda (svetovna serija - World Tour). Največ bo tudi vseh sodelujočih ekip, več kot 22. Toliko vrhunskih kolesarjev, ki so trenutno svetovna špica, na Dirki po Sloveniji najbrž še ni bilo (Primož Roglič, Rafal Maj-ka, Mark Cavendish, Marcel Kittel, Caleb Ewan, Matej Mohorič, Jani Brajkovič, Luka Mezgec ...). Zagotovo bo zraven še kakšen vrhunski kolesar, ki bo potrdil udeležbo še tik pred začetkom dirke. Njen proračun je že blizu milijona evrov, kar je tudi že svojevrstni presežek. Letošnja zasnova etap se jubileju primerno tudi na naših regijskih tleh zdi najbolj spektakularna doslej. Kolesarji bodo lahko spoznali vso reliefno razgibanost našega območja, ravnine, hribovja, stara mestna jedra, reke, jezera in še enkrat tekmovali v enkratni naravni kulisi, ki jo lahko ponudi le zelena Slovenija. Le kako bi ob tem majica vodilnega lahko bila kakšne druge barve kot zelene in bi bil slogan dirke drugačen, kot je: Fight for green - Bitka za zeleno. Seveda v mikavnih naravnih vedutah in zgodovinskih znamenitostih konjiško-zreškega konca, Obsotelja, Kozjanskega, knežjega mesta, Spodnje in Zgornje Savinjske doline, Laškega ... (in celotne Slovenije) ne bodo uživali samo kolesarji, marveč tudi gledalci. Večinoma pred televizijskimi zasloni, saj bodo že drugo leto zapored naše naravne lepote lahko Vabljeni na 3. etapo Dirke po Sloveniji v petek, 15. junija 2018 36 DIRKA PO SLOVENIJI Komu »zelena« na Starem gradu? Etapi na Celjskem mikavni, kaj bosta pomenili za skupni seštevek? Razkritje podrobnejše trase posamičnih etap kolesarskih dirk je vedno eno najbolj nestrpno pričakovanih dejanj v pripravah na izvedbo dirke, za tekmovalne ekipe in ljubitelje kolesarstva in tudi medije, ki spremljajo dirko. To velja tudi za jubilejno, 25. izvedbo kolesarske Dirke po Sloveniji, ki bo letos postregla z zelo zanimivima etapama na Celjskem. V naši regiji bodo izvedeni polovica druge etape (14. junij, Maribor-Rogaška Slatina, 152,7 km), celotna tretja etapa (15. 6., Slovenske Konjice-Celje, 175,7 km) in del četrte etape (16. 6., Ljubljana-Kamnik, 155,2 km), v kateri bo kolesarska karavana prečkala del Zgornje Savinjske doline (Pavličevo sedlo, Logarsko dolino, Solčavo, Luče, Podvolovljek). »Naš del« druge etape, ki bo v glavnem speljan po razgibanih terenih na Kozjanskem in v Obsotelju, se bo začel spektakularno, s spustom s Pečice, kamor se bodo kolesarji povzpeli iz Poljčan. Po tem spustu, ki bo zagotovo prava paša za oči, bodo kolesarji drveli mimo Podplata in Šmarja pri Jelšah, v Šentjurju pa se bodo usmerili proti Dobju. V kozjanskem delu etape se bodo kolesarji povzpeli do Planine pri Sevnici, kjer bo višinski cilj tretje kategorije in najvišja nadmorska višina druge etape. Sledil bo še bolj vratolomen spust do Lesičnega in Kozjega. Zadnji del druge etape bo v Obsotelju »zdraviliški odsek«, v katerem bodo kolesarji prečkali Podčetrtek in mimo Vonarskega jezera nadaljevali proti Rogaški Slatini, kjer bo cilj druge etape. Po mnenju strokovnjakov, kljub temu da je drugi del te etape zelo razgiban z vzponi in spusti, je mogoče pričakovati, da bo glavnini še uspelo ujeti vse prebežnike in da bo o zmagovalcu odločil ciljni šprint v Rogaški Slatini. Poslastica v središču knežjega mesta in na Starem gradu Osrednja, tretja etapa na Celjskem bo imela prav tako razgiban uvod po terenih Slovenskih Konjic, Zreč in Vitanja, sledil bo bolj ali manj ravninski del mimo Šentjurja, Štor in Žalca. Od tam se bodo kolesarji postopoma vzpenjali proti Trojanam in prešli v zasavski del, na domači teritorij prvega favorita dirke, Kisovčana Primoža Rogliča. Iz Zasavja in Rimskih Toplic bodo kolesarji drveli proti Laškemu, kjer se bo v Jagočah začel zahteven vzpon druge kategorije proti Svetini in na Celjsko kočo, od tam pa spektakularen, vratolomen spust proti središču Celja mimo Pečovnika. Poleg te poslastice za gledalce, predvsem na televizijskih zaslonih, bo sledila še ena za tiste gledalce ob stezi, ki bodo kolesarje pozdravili v središču Celja. Po spustu s »Celjske« bo karavana nadaljevala pot po Partizanski cesti, čez most v Liscah in potem po Ljubljanski cesti v staro mestno jedro, po Prešernovi ulici in Krekovem trgu, skozi podhod na Teharski. Sledilo bo zadnje, finalno dejanje etape, prav tako po pričakovanju nadvse spektakularen vzpon na Stari grad. ROBERT GORJANC Infografika: tourofslovenia.si Primož Roglič s pokalom, repliko 5200 let starega lesenega kolesa z Ljubljanskega barja, ki ga bo prejel skupni zmagovalec Dirke po Sloveniji. Prvi favorit: Primož Roglič Ob vseh napovedanih vrhunskih kolesarjih na jubilejni 25. Dirki po Sloveniji zelo veseli nesporno dejstvo, da je tokrat prvi favorit dirke spet naš kolesar Primož Roglič, član ekipe Lotto Jumbo, kot član AdriaMobila zmagovalec slovenske pentlje leta 2015. Lanska sezona je bila zanj izjemna: fenomenalna etapna zmaga na najprestižnejši dirki na svetu, Tour de France, na kraljevski gorski preizkušnji čez 2642 metrov visoki Galibier. Ob koncu sezone je osvojil še srebrno medaljo v kronometru na svetovnem prvenstvu v Bergnu, kjer je pustil za sabo tudi slovitega Chrisa Frooma. S tema dosežkoma se je Kisovčan Primož Roglič prebil v sam vrh najboljših kolesarjev sveta. V letošnji sezoni se uspehi le še nadaljujejo: osvojil je skupno zmago na dirkah po Romandiji in Baskiji. Njegov nastop bo zagotovo ena od poslastic letošnje Dirke po Sloveniji. RG, foto: SPORTIDA роп mflPHEWE 1 cflJ« DIRKA PO SLOVENIJI 37 Odlična oblika turistične promocije Občine pomemben člen v organizaciji kolesarske Dirke po Sloveniji V minulih letih je organizator Dirke po Sloveniji, Kolesarski klub Adriamobil iz Novega mesta, razvil razvejane oblike sodelovanja z različnimi partnerji, brez katerih si izvedbe tako kakovostnega športnega dogodka ni mogoče zamisliti. Poleg pokroviteljev, Slovenske turistične organizacije (STO), podpornih služb, kot je na primer policija, medijev ..., so pomemben člen pri organizaciji kolesarske Dirke po Sloveniji tudi občine. Nekatere so z organizatorji dirke razvile večletno partnersko sodelovanje, ki prinaša tudi precej obveznosti in stroškov, a seveda tudi pomembne pozitivne učinke. Partnersko sodelovanje je lahko vzpostavljeno na več ravneh, med pomembnejše po zahtevnosti sodi priprava cilja in štarta posamičnih etap na dirki. Župane občin, ki so na letošnji Dirki po Sloveniji v takšni vlogi, smo povprašali, zakaj sodelujejo pri tem projektu in kakšne učinke pričakujejo. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje: :»Dirka po Sloveniji je vsako leto bolj odmevna, tudi v kolesarskem svetu, k čemur so prispevali tudi prenosi na mednarodnem športnem kanalu Eurosport. V občini smo že lani ocenili, da gre za odlično promocijo Celja, njegovih znamenitosti in okolice, tako da smo se za sodelovanje dogovorili tudi letos. Lep del etape bo potekal v našem mestu ter okolici in verjamem, da bo tudi letos veliko obiskovalcev. Pri dirki sodelujemo finančno in organizacijsko, predvsem pri zaporah cest, postavlja- nju različnih ograj ..., mesto bomo tudi primerno okrasili, tako da bodo prebivalci in obiskovalci mesta dobro seznanjeni, da je v Celju velik športni dogodek. Fi- nančni vložek občine za sodelovaje je res kar precejšen, ampak predvsem zaradi stroškov prenosa na programu Eurosport, saj bo velik del dirke posnet tudi iz helikopterja. Na ta način bomo lahko videli tudi naše največje znamenitosti, ki jih želimo izpostaviti v prenosu dirke: Stari grad, Celjsko kočo, Šmartinsko jezero, staro mestno jedro. To je tudi odlična oblika promocije kolesarskega turizma. S tega vidika gre zagotovo za dobro naložen denar. Sploh če bo letos tudi zmaga ostala doma, kar pričakujemo od našega asa Primoža Rogliča, ki tudi dobro pozna ceste na progi celjske etape.« Miran Gorinšek, župan Občine Slovenske Konjice: »Kot lokalna skupnost vsestransko podpiramo šport in gibanje kot obliko zdravega načina življenja, zato že drugo leto sodelujemo v projektu Dirka po Sloveniji. Poleg tega, da ljudje obiščejo naše kraje in da gre za neposredni televizijski prenos, je to izredna priložnost za promocijo lepot naših krajev po Evropi in po svetu. Tudi sam sem kolesar in sem navdušen nad tem športom. Sicer pa se v zadnjih letih tudi v naši občini vedno bolj posvečamo gradnji in ureditvi kolesarskih poti, zato takšna vrhunska kolesarska prireditev zagotovo tudi pomeni podporo tem ciljem. Trenutno na primer gradimo kolesarsko povezavo po nekdanji železniški progi v smeri proti Poljča-nam. Zagotovo bo najboljše svetovne kolesarje v središču Slovenskih Konjic pozdravilo veliko obiskovalcev, prav tako ob progi. Prepričan sem, da bo to za gledalce izjemno doživetje.« Bogdan Fink (levo), organizacijski direktor dirke, in Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina, na predstavitvi etape v Rogaški Slatini Rogla Terme Zreče S pobegom #ZivljenjeJeLepo www.rogla.eu in илиш terme-Troro on ar Шш t " /",:."' t \ ? ' M \Ин 49 Zelene počitnice na Rogli Modre počitnice v Termah Zreče od / osebo / noč od ГГ € M M / osebo jedi po pohorskih receptih "f* prijazni in gostoljubni gostitelji ^ dišeči vpliv pohorskih gozdov sproščujoči savna, bazeni in wellness Preveri na: MODRA ŠTEVILKA /noč Cena polpenziona po osebi na noč v dvoposteljni sobi. Najkrajši čas bivanja 3 dni / 2 noči. (((• 080 73 77 ) rogla@unitur.eu n terme@unitur.eu Bogdan Fink, organizacijski direktor dirke: »Pri izbiri prizorišč za dirko je treba upoštevati predvsem, da je dirka zanimiva s tekmovalne plati, prav tako tehnične in logistične vidike, da ni prevelikih transferjev za tekmovalce in spremljevalne ekipe. Zelo pomembno je tudi, da z izvedbo Dirke po Sloveniji v svet pošiljamo turistično razglednico naše države. Nekatere občine so bolj, druge manj naklonjene sodelovanju pri projektu Dirke po Sloveniji, jih je pa čedalje več, tudi sponzorjev. Vsi ti partnerji vedno bolj razumejo, da ne gre le za športni, marveč tudi turistični projekt. Zame je to največja športno-kul-turna prireditev, kajti tako dolgega odra, 664 kilometrov, kolikor znaša dolžina vseh etap, nima nobena športna ali kulturna prireditev v Sloveniji. Na tem odru so mesta, pokrajine, kolesarji, gledalci, športni direktorji, mehaniki, sodniki in še mnogi drugi.« 0 Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina: »Po štirih letih sodelovanja na dirki, na kateri smo pripravili tudi štart etape, smo sprejeli še zahtevnejši organizacijski in finančni izziv, izvedbo cilja dirke. Zakaj smo zraven? V občini imamo zgrajenih 35 kilometrov kolesarskih stez in eden od naših ciljev je, da jih kar najbolj promoviramo, Dirka pa Sloveniji pa je odlična priložnost za to. Prav tako, da promoviramo občino kot turistično destinacijo, seveda tudi ni zanemarljivo, da bodo mnogi tekmovalci, in seveda spremljevalci, pri nas tudi prespali, kar pomeni dodaten prihodek za turistično gospodarstvo.« Konjiški dpevi 13.-30.6. 2018 Praznujmo skupaj1 WWW.SLOVENSKEKONJICE.SI 38 DIRKA PO SLOVENIJI * Cena velja ob nakupu v spletni trgovini Athlete-nutrition.eu in uporabi kode NTRC18 za 25 % popust V Hitro nadomešča izgubljeno energijo. * Vsebuje vse potrebne vitamine in minerale. V Vsebuje karnitin, ki sodeluje pri presnovi maščob. V Vsebuje samo naravne sestavine. ^ Narejen v Sloveniji Priročen bidonček z nosilcem (Easy Clip System) gso ipinga brez] lSPARTAMA V umetnih barvil Naročite se na elektronske novice Athlete! Nove naročnike Athlete elektronskih novic čaka 20 % popust za prvi nakup in sodelovanje v nagradni igri! Izpolnite obrazec na www.athlete-nutrition.eu/enovice in bodite na tekočem z akcijskimi ugodnostmi in novostmi v naši ponudbi! Telefon: 030 210 500 E-mail: info@athlete-nutrition.eu www.athlete-nutrition.eu Proan d.o.o., Cvetlična ulica 3,3313 Polzela PODLISTEK / BUKVARNA 39 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Bill Bryson: Kratka zgodovina skoraj vsega Zaposleni na strehi veletrgovine v Celju, okoli leta 1940. Vir: Fotografija je iz zapuščine Slavke Agrež (por. Škedelj), hrani Rudi Škedelj.. © ft 9 i t' i i i • i * J r I - i» I» • II' --)f 1 •»И.11Ч1Ч ruig -i CS f I * rt f £ ф » l fr « «L f £ # » f J|_t » Imena in priimke zaposlenih je po spominu prispevala njena sodelavka in mladostna prijateljica Hedvika Potekal - Lončarevič. Prva vrsta z leve: Aleksander Lončarevič, Ivan Lah, Mirko Grobler, neznana, neznana, Hilda Horjak, Ivan Deniša, Ivan Munda, Stane Sever, neznana, neznana, Slavka Agrež (por. Škedelj), Hedvika Potekal (por. Lončarevič), Grobler, Milica Inkret. Druga vrsta: Franjo Kopitar, Marica Šloser (por. Kopitar), Franjo Krajnc, neznana, Franjo Olip, neznana, Vah, Frida Kukovec, Antonija Turk, Marija Raznožnik, Avrelija Kukovec (por. Orlčnik), Štefka Majcen (por. Brvar), neznana, neznana.Tretja vrsta: Jože Škof, Ivan Cokan, Ivan Černe, Minka Murn, Ivan Lavrič, Tončka Verbek (por. Govejšek), Franc Sotler, Marija Pristovšek, Franc Požun, Milka Sumrak (por. Vovk), Ciril Raznožnik, neznana, Hermina Šušteršič, Pavla Gerželj, neznana. Četrta vrsta: Ivan Janežič, neznan, Franc Grajžl, Lado Dobršek, Mirko Tušar, Slavc Tratnik, Gustl Deržek, Kvirin, Vinko Črepinšek, Mirko Čuk, Tone Jecl, Jože Kocman, Ivan Škorjanc, neznan, neznan, Jožko Krajnc, Furlan, neznan. Rudolf Stermecki (22. 4. 1876-6. 6. 1957) Rojen je bil v kmečki družini v Brezovici na Bi-zeljskem. Po osnovni šoli se je v Brežicah izučil za trgovskega pomočnika. Najprej je služboval v Kočevju in Žužemberku. Leta 1905 se je naselil v Celju. Na križišču takratne Rotov-ške in Graške ulice (danes vogal Stanetove in Prešernove ulice) je odprl lastno manu-fakturo in modno trgovino, v kateri je najprej delal z enim pomočnikom in enim vajencem. Zaradi izjemne podjetnosti lastnika je podjetje vztrajno raslo. Leta 1911 je od Celjske posojilnice kupil še sosednjo hišo, v kateri je imel slovensko tiskarno Dragotin Hribar, in jo svoji pripojil. Tako je nastal tloris poslopja, ki ga je potem večkrat predelal in mu dal dokončno obliko in vsebino v letih 1937-39. Nastala je nova veleblagovnica, opremljena po takrat najsodobnejših poslovnih standardih. Stranice poslopja so merile 25 metrov, zgradba je imela štiri nadstropja in je bila v celoti podkle-tena. Tla je povsod pokrival parket, stavba je premogla električno dvigalo, centralno kurjavo in lastno telefonsko centralo. Poslovna strategija Ster-meckega je bila enostavna in dosledna: prodajati v velikih količinah in z majhnim dobičkom - toda za gotovo plačilo. Poleg tega je želel biti pri tem hiter, zanesljiv in cenovno stabilen. Zaradi razvoja kataloške prodaje je lahko dosegel vse odjemalce v državi. Zaradi majhnih stroškov režije in administracije je lahko ugodne cene tudi obdržal. Trgovina je zrasla v eno največjih trgovskih hiš v državi. Zaposlovala je približno 130 ljudi in kadar so izdelovali vzorce ali razpošiljali cenike, tudi po sto ljudi več. Za tovrstne namene je imel lasten poštni in reklamno- propagandni oddelek, njegovi brezplačni prodajni katalogi s ceniki so ponujali dvakrat letno po nekaj tisoč prodajnih artiklov. Velik poslovni ugled ga je seveda uvedel tudi v širše družbeno življenje. Več let je bil predsednik Slovenskega trgovskega društva v Celju in od leta 1919 do druge svetovne vojne predsednik celjskega trgovskega gremija. Poleg tega, da je bil član v trgovski zbornici in občinskem svetu, je bil izvoljen za podpredsednika občine Veliko Celje ter imenovan za banovinskega svetnika. Ustanovil in vodil je Trgovsko-obrtno kreditno Rudolf Stermecki zadrugo v Celju, bil odbornik celjske podružnice Hranilnice Dravske banovine ... Nemška okupacija mu je zadala prvi udarec, saj so ga pregnali v Paraćin, tako da je šele sčasoma uspel priti k hčeri na italijansko ozemlje. Po vojni so ga obsodili v skladu z znanim političnim Zakonom o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže. Bil je zaprt in obso- jen na izgubo premoženja ter državljanskih pravic, tako da je vse do smrti živel pri svoji drugi hčeri v Zagrebu in tam tudi umrl. Njegova žena je umrla že pred vojno (1936), njegov sin Rudi, nesojen naslednik, je umrl v Kanadi nekaj let po vojni. Njegovo delo je v mestu ob Savinji zapustilo globok pečat, saj velja za pionirja kataloške prodaje pri nas, naslednik njegove trgovine - povojni Narodni magazin - pa je kljub spremembam pri vsem nekoliko starejšem prebivalstvu še desetletja po vojni ohranjal ime prvotnega lastnika - Stermecki. Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 13, 30. 3. 1930 Viri: Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja, avtor gesla Janko Germadnik. M. Počivavšek: Trgovec in pionir kataloške prodaje; Znameniti Celjani, Celje, 2004, str. 50-51. Ilustrovani ceniki Jugoslovanske razpošiljalne R. Stermecki v Celju, Celje 1914-1941. Zgodovinski arhiv Celje, fond Mestna občina Celje 1918-1941, a. š. 94. Pripravil: Srečko Maček Trgovski dom Stermecki, 1934. Hrani Osrednja knjižnica Celje. Darwina na Beagle pripeljal nos Že naslov na platnici skoraj petsto strani dolgega čtiva povzroči dvig marsikatere obrvi: »To naj bi bilo kratko?« A naj vas potolažim. Dolžina namreč ni premo sorazmerna z dolgočasnostjo. Ravno nasprotno. Knjiga je napisana razumljivo in hkrati izjemno domiselno ter duhovito, zato zadnje strani prinesejo vzdih: »Škoda, da je že konec ...« Že prve vrstice besedila bralcem dvignejo ustna kotička izrazito navzgor. Avtor nam čestita in izreče dobrodošlico na planetu, ker nam je uspelo »pristati« v življenju. Hudomušno nas opozori, da moramo biti ponosni na to, saj nešteto semenčicam, s katerimi smo nekoč tekmovali, ni uspelo. Hvaležni moramo biti tudi, da nam je uspelo, da smo se razvili kot ljudje. Če se nam tu in tam ne bi razvil kakšen organ, bi se znašli v organizmu čisto drugega bitja. V knjigi avtor prepleta niti različnih naravoslovnih ved. Začne pri prvobitnem nič. Domiselno navaja in opisuje prizadevanja različnih bolj ali manj uspešnih strokovnjakov, da bi dokazali starost vesolja in Zemlje. Nekoč je peščici razumnikov celo uspelo »dokazati«, da je Zemlja starejša od vesolja. Osnovno težavo pri tem je predstavljala zdrava kmečka pamet, ki je morala nekaj časa počakati, da so jo obudili in spremenili svoje videnje. Velikokrat v zgodovini - in tako je še danes - je moralo veliko stvari počakati, da so jim bili ljudje pripravljeni odpreti vrata, kljub temu da so še tako glasno trkale in opozarjale na svoj prihod. Med kopico različnih znanstvenikov iz preteklosti Bill Bryson omenja tudi nekatere neznane. Poudari, da je bila mnogokrat znanost odvisna predvsem od kapitala in družbenega ugleda posameznega strokovnjaka. Pamet oziroma inteligenca sta morali nujno imeti tudi nekaj pod palcem, da sta lahko ugledali luč sveta. Čeprav tudi v tem primeru uspeh ni bil zanesljiv. Če je hotelo biti določeno znanstveno delo upoštevano in brano, potem je moral njegov avtor poskrbeti, da njegovi zapisi bralcev niso vabili ravno k dremežu. Seveda so imeli znanstveniki od poskusov tudi osebne koristi - nek neznan raziskovalec je poleg tega, da je potrdil svojo hipotezo, dobil tudi potrdilo, da človek lahko preživi brez obrvi . Neprecenljiva dodana vrednost knjige je osvetlitev zasebnega življenja svetovno znanih uglednih znanstvenikov. Lastnik in kapitan ladje Beagle, ki je bil hkrati tudi raziskovalec, si je nekoč umislil, da bi odšel na malo daljše potovanje po različnih otokih. Ker se je med drugim ukvarjal s proučevanjem nosov, je verjel, da njihova oblika določa človekovo osebnost. Tako je najprej za družabnika, da mu med potovanjem na ladji ne bi bilo dolgčas, povabil nekega danes neznanega zanstvenika. Ker je ta povabilo zavrnil, je kapitan v svojo družbo povabil Charlesa Darwina. Ta je poleg znanih zadev proučeval ptičje iztrebke, da bi ugotovil, kako se rastlinska semena razširjajo po različnih celinah. Del svojega časa je namenil tudi deževnikom. Tem je, da bi ugotovil, ali imajo posluh, celo igral na klavir. Po prepričanju mnogih velja Carl Linne za očeta taksonomije. Pri poimenovanju rastlinskih in živalskih vrst je izstopala njegova obsedenost s spolnostjo. Posledica tega so bila poimenovanja clitoria, vulva . Le kdo ne pozna Marie Curie? Dvakratno Nobelovo nagrajenko - za področje kemije in fizike - je po smrti moža Pierra Curieja francoska akademija znanosti in umetnosti kljub znanstvenim dosežkom izločila iz svoje sredine. Razlog je bila njena afera s poročenim fizikom Paulom Langevinom. A avtor se v Kratki zgodovini skoraj vsega ne posveča zgolj preteklosti. Predstavi tudi sedanjost in pogled usmeri v prihodnost. Med drugim nazorno predstavi današnje znanstveno in strokovno dogajanje ter zaplete. Pogumno se loti tudi mednarodnih korporacij in njihovega vpliva na naše življenje. Okrca multinacionalke, da kljub zavedanju škodujejo zdravju ljudi in prihodnosti Zemlje. Podkupujejo pristojne službe, da v javnosti prikazujejo podatke, ki naj bi bili v mejah normale, čeprav niso. V povezavi s tem se poraja resno vprašanje o prihodnosti Zemlje: »Kako dolgo bo še zdržala pod pritiski človeške izrabe in zlorabe?« Peščica ljudi, ki se zavedajo pomena odgovora na to vprašanje, je pogostokrat utišana na različne načine. Se bo res moralo zgoditi najhujše, da bomo spoznali, kako zanemarljivo majhno je človeštvo v primerjavi s celotnim stvarstvom? Narava nas v zadnjih letih opozarja vedno pogosteje. Lastna pamet nam pri tem spodstavlja nogo in nas potiska v prepad. Njene obljube, da se bo poboljšala, niso zanesljive. Kolikokrat se bomo lahko vrnili, preden bo nepreklicno konec, ne ve nihče . TANJA DROLEC O avtorju: Bill Bryson se je rodil leta 1951 v Iowi. Zdaj živi v Angliji. V 80. letih prejšnjega stoletja je pisal za angleški časnik In-denpendent. Kasneje se je odločil za samostojno pisateljsko pot. Je priljubljen pisec potopisov, popularizator znanosti in avtor poljudnoznanstvenih del, kot je omenjena Kratka zgodovina človeštva. To je tudi edina njegova knjiga, ki je zaenkrat prevedena v slovenščino. 40 BRALCI POROČEVALCI Alpe Adria srce naive Mednarodna likovna kolonija Alpe Aria srce naive, na kateri sodelujejo predstavniki Hrvaške, Slovenije, Madžarske in Avstrije, je bila že petič v Hlebinah blizu Koprivnice. V kraju je središče naivne umetnosti, ki jo je svetu predstavil znan in cenjen slikar velikega formata Josip Generalić. Začel je že njegov oče Ivan Generalić in cene njunih del gredo v nebo. Najdražja slika naj bi bila prodana za milijon evrov, nekatera dela pa so neprecenljiva. Spet nas je doletela čast, da smo Martin Čater, Monika Podpečan in Robert Podpečan lahko zastopali našo državo Slovenijo, občino Šentjur in DLU Rifnik Šentjur. Bili smo edini iz Slovenije. Ponosni smo na svoje delo, ki ga kot slikarji amaterji opravljamo že več kot 22 let. MARTIN ČATER 1 lihimi in i "iWlr / 4 Prešernov nagrajenec Boris A. Novak v Knjižnici Laško Že leta zahajam v krajevno knjižnico, našo knjižnico v Laškem. Prijazna povabila, ki jih prejemam, me s predstavitveno vsebino dogodka ali gosta nagovorijo in zamikajo, da se obeta nekaj zanimivega. Seveda moram biti selektivna v nizu raznovrstnih dogodkov knjižnice; včasih ujamem kaj, kar je blizu moji duši, spet drugič se pustim presenetiti - a nikoli razočarati, saj je raven prireditev res visoka. Čas, preživet v živem in bogatem dogajanju, pogosto začinjenem z glasbenim nastopom, je zagotovo vreden več kot buljenje v manjši ali večji osebni zaslon, ki nam bolj jemlje, kot daje. Dobrodelni ples V Celjskem domu smo 19. maja pripravili že 11. tradicionalni dobrodelni ples Rotay kluba Celje - Barbara Celjska. Med približno 160 povabljenimi so bili tudi prijatelji članov in podporniki kluba. Letos nas je v plesnem delu zabaval ansambel Štajerskih 7, v kulturnem programu pa so nastopali najbolj nadarjeni dijaki Glasbene šole Celje, vloga Barbare je pripadla Maji Zupanc Žibret. V letošnjem rotarijskem letu smo zbrali približno 40 tisoč evrov in jih namenili donacijam pomoči potrebnim in štipendijam nadarjenih študentov in dijakov. V 11 letih smo z organizacijo takšnih in podobnih prireditev zbrali več kot 300 tisoč Naši knjižničarji lepo skrbijo za nas. Vrata (v času delovanja) so nam vedno prijazno odprta in nam pomagajo iskati bralne vsebine, ki so nam blizu. Za piko na i, da kulturo in umetnost doživimo v živo, nas vabijo na dogodke z ustvarjalci, na razstave, strokovna predavanja. O tem bi lahko napisala marsikaj, evrov. Rotary klub Celje -Barbar Celjska šteje trenutno 34 članov in je eden največjih ter najdejavnejših v slovenskem distriktu 1912. MG Nagovor predsednika kluba Mirana Gracerja Rekorden zaključek akcije Uspešno končana mednarodna znanstvena konferenca Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) iz Celja je v sodelovanju z Marie Curie Sklodowska University s Poljske in Kasetsart University s Tajske izvedla že 8. mednarodno znanstveno konferenco MakeLearn & TIIM. Letos je bila v Italiji. Naslov konference je bil Integrirano gospodarstvo in družba: raznolikost, ustvarjalnost in tehnologija. Konference se je udeležilo več kot 200 udeležencev iz 31 držav, ki so predstavili 182 konferenčnih dokumentov. Konferenca MakeLearn & TIIM spodbuja izmenjavo najnovejših dosežkov na področju menedžmenta, ekonomije, tehnologije in izobraževanja. Z vključevanjem izkušenj in mladih akademikov ter praktikov z vseh celin spodbuja razpravo in izmenjavo znanja med akademskimi krogi in podjetji (formalne seje in družabne dogodke) ter ponuja različne možnosti za objavo. Letošnji poudarek je bil namenjen temam, kot so raznolikost, ustvarjalnost in tehnologija, ki podpirajo pretok blaga, storitev in dejavnikov proizvodnje med državami in narodi. Konferenčni program je vključeval tudi forum o vodenju v visokem šolstvu z desetimi uglednimi akademiki, forum urednikov mednarodnih znanstvenih revij s 17 uredniki in z gosti ter raziskovalno--izobraževalni-poslovni forum s 14 govorci iz podjetniškega in visokošolskega sektorja. Pokonferenčni program je vključeval delavnico o akademskem pisanju za mlade raziskovalce. Konferenca je namenjena predstavitvi raziskovalnih dosežkov in dopolnjuje raziskovalno dejavnost fakultete. AL Po letošnji akciji je jasno nekaj - ženske smo pri nakupovanju bolj uspešne. Seveda če se uspešnost meri z višino skupno zapravljenega denarja in ne s prihrankom. Eva je tako v zadnji akciji dosegla čisti rekord. Po navodilih poslušalke Marije Jakop je voziček napolnila v vrednosti 340,19 evra. Rekordni znesek je Mariji in Evi uspel predvsem zaradi velike količine različnih mesnih izdelkov in olja. Dodatno minuto, ki jo je eden od mimoidočih priboril Mariji, je Eva izkoristila najslajše - na oddelku s sladkarijami. Tako je Marija voziček napolnila še s tortico, z bonbonierami in drugim sladkim pecivom. Foto: SHERPA Vrednost nakupa je Marija najprej sama ocenila na približno 200 evrov, zato je bila še toliko bolj presenečena nad končnim izkupičkom. BRALCI POROČEVALCI 41 bistvo pa je živo prijateljstvo s knjižnico. Tako nas je knjižnica ob koncu zdaj že jubilejne, deset let trajajoče aktivnosti Bralna značka za odrasle povabila na večer z velikim pesniškim gostom Borisom A. Novakom. Z njim se je tokrat pogovarjala gospa Carmen L. Oven, tudi sama pisateljica in am-basadorka branja. Boris A. Novak, dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo in avtor edinstvenega epa Vrata nepovrata (v treh obsežnih knjigah in približno 40 tisoč verzih), prejemnik Veroni-kine nagrade in še marsičesa, je v knjižnico privabil mnoge Laščane, Rimljane, tudi Radečane. V živo je bil, ne samo zaradi vsebine povedanega, ampak tudi zaradi zanimivega, osredotočenega in umirjenega govora, res imeniten gost. Kako živo se spomni zgodb prednikov, vojnih tem, celo pogovorov z dušami umrlih in kako spretno jih upoveduje. Borisa A. Novaka je skozi življenje vodila ljubezen do besed in jezika. Pri tem so mu zagotovo podobni tudi bralci, ki so se ta večer udeležili dogodka v knjižnici. Na koncu so knjižničarji vsem bralcem bralne značke podelili tudi posebna bralna priznanja in knjižne nagrade, za kar se knjižnici tudi iskreno zahvaljujem. VERA NAGLIČ Retro permakultura za manj demence Center ponovne uporabe Rogaška Slatina je skupaj s partnerji -Pegazovim domom in Spominčico Rogaška Slatina - uspešno zastavil projekt Retro permakultura za manj demence. Gre za pripravo in namestitev vzorčnih retro permakultur-nih primerov za ciljno skupino, to so osebe z demenco. Projekt sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. V torek, 22. maja, smo svojcem stanovalcev z demenco predstavili projekt, nato pa smo vsi skupaj postavili in zasadili retro elemente v skupinah Zarja in Spominčice. V sklopu projekta bomo spremljali učinke pri stanovalcih z demenco. Prepričani smo, da bodo pozitivni, saj gre za predmete iz časa njihove mladosti, torej iz obdobja, ko je njihov dolgoročen spomin še ohranjen. Gre tudi za vzpostavitev aktivnega življenjskega sloga oseb z demenco, saj je pri retro predmetih več opravil, ki jih osebe z demenco še zmorejo (zalivanje, pobiranje zelišč ...), predmeti pa so taki, ki so stanovalcem znani in so jih v svoji mladosti uporabljali. S projektom bomo na inovativen način omogočili izboljšanje kakovosti življenja stanovalcem z demenco, s ponovno uporabo predmetov iz preteklosti prispevamo tudi k družbeni odgovornosti zmanjševanja odpadkov, istočasno pa prispevamo k vzpostavitvi novih delovnih mest. Na osnovi rezultatov bomo dobro prakso lahko prenesli tudi v domače okolje, kjer bivajo osebe z demenco. KRISTINA KAMPUŠ, direktorica Štiri zlate in dve srebrni Preglovi plaketi Na 52. državnem tekmovanju iz kemije so dijaki I. gimnazije v Celju dosegli odlične rezultate: zlate plakete so osvojili Lovro Drofenik (2. mesto), Jaka Vrhovnik, Anamarija Mežnar in Jan Škruba. Srebrno plaketo sta osvojila Gaja Kolšek in Gregor Gros. Državno tekmovanje, na katerega se je sicer uvrstilo osem naših dijakov, je bilo 5. maja v Ljubljani. NP Ponovno v ekipi za Mednarodno biološko olimpijado Maturantu Timu Zaveršku, dijaku I. gimnazije v Celju, se je uspelo uvrstiti v ekipo štirih predstavnikov Slovenije, ki bo tekmovala na 29. Mednarodni biološki olimpijadi. Ta bo od 15. do 22. julija 2018 v Teheranu. NP SPUST HRASTNIK IAŠKO B CELJE 16.00SPRINTKVAUFIKAGIJE ■ Ämn д 2I.GÜSPRINTFINALE SPICA 22.30 SKUPINA SUKAR novi tednik Ш radio celje FRUTAROU lise \ triglav TelekomSlDvenije 42 BRALCI POROČEVALCI Zapoj z menoj Tradicionalno srečanje pevcev, ki prepevajo v zborih OŠ Vojnik in njenih podružnicah, bi lahko poimenovali tudi praznik petja. Praznik, ki vsako pomlad v Novi Cerkvi združi mlade glasove in njihove zborovodkinje, ki celo šolsko leto spletajo niti prijateljstva, gojijo ljubezen do lepega petja, prepevajo ljudske, umetne in zabavne pesmi ter bogatijo naš prostor s svojimi nastopi na prireditvah. Ravnateljica Olga Kovač, ki tudi sama sodeluje v ženskem pevskem zboru Oš Vojnik, je v svojem nagovoru izrazila zadovoljstvo in poudarila: »Letos je v naši šoli aktivnih kar devet vokalnih sestavov, v katerih sodeluje 290 pevcev. Na to smo izjemno ponosni. Hkrati smo veseli, da naši otroci radi pojejo. Naše zborovodkinje so tiste, ki so vedno znova iskale poti, da smo jim pevci sledili. Hvaležni smo jim za njihov čas in energijo, ki so ju delile z nami.« Na odru so se predstavili zborčki vseh treh podružničnih šol, trije zborčki, ki jih obiskujejo učenci razredne stopnje, zapel je tudi mladinski pevski zbor, s petjem so se predstavili simpatični fantje fantovske vokalne skupine in pevski sestav zaposlenih v OŠ Vojnik. Raznolike pesmi, ubrano petje, inštrumentalne spremljave, inovativni pristopi zborovodkinj so poslušalcem v dvorani pričarali čudovit večer. O delu z mladimi pevci je razmišljala Emilija Kladnik Sorčan: »Mentorice si prizadevamo predvsem vzbujati veselje do petja, ki bi lahko nekoč v prihodnosti dalo bogate sadove tako za življenje kot za obstoj zborovske tradicije. Če nam v devetih letih osnovnega šolanja uspe privzgojiti otroku odgovornost in temeljno pevsko znanje, smo dosegle zastavljeni cilj. Naše delo ima še druge razsežnosti. S preprostim, a umetniško vrednim izražanjem skupaj bogatimo svoje življenje.« Večer je nastal kot plod dobrega sodelovanja in spodbudnega dela z mladimi pevci pod taktirko mentoric Emilije Kladnik Sorčan, Sabine Pe-nič, Klavdije Winder Pantner, Suzane Jelenski Napotnik in Jelke Kralj. Zadovoljstvo je imeti v šoli tako veliko število pevcev, ki kljub natrpanemu urniku, razvejanosti šolskega okoliša, mnogim prevozom z veseljem sodelujejo v pevskih zborih, številni starši in poslušalci pa z obiski prireditev spodbujajo otroke. LIDIJA ELER JAZBINŠEK Foto: EDI FIDLER »Ko hodiš ...« Petek, 18. maj, Aškerčeva domačija na Senožetah pri Rimskih Toplicah - V letu 2018, ki je leto kulturne dediščine, Cankarjevo leto in leto, ko obeležujemo 90. obletnico rojstva Toneta Pavčka (29. 9.), smo v tednu ljubiteljske kulture člani KD Antona Aškerca Rimske Toplice pripravili literarni večer Pavčkovih pesmi s predstavitvijo amaterske slikarke Anite Napret iz Sedraža. Cankarjevo leto smo obeležili 9. januarja na Aškerčevem literarnem večeru, tokrat, v petek, 18. maja, smo literarni večer namenili Tonetu Pavčku. Njegove pesmi, predvsem pesmi iz zbirke Angeli, so prebirali člani KD. Medse smo povabili ljubiteljsko slikarko, oblikovalko, animatorko ... Anito Napret iz Sedraža, katere moto je Pavčkova pesem »Ko hodiš, pojdi vedno do konca ...« Anita nas je na Aškerčevi domačiji sprejela s sladkimi češnjami in prijaznim pozdravom. S tem je pokazala del svojega ustvarjanja, kajti oblikovanje, izdelovanje scen, plakatov, aranžiranje izložb je več let uspešno izvajala na Koroškem, kjer je živela. Oblikovalsko in slikarsko žilico je odkrila že zelo zgodaj, saj je za likovno delo v OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice za nagrado dobi- Anita Napret la polet z letalom v Pulj, v mladinski delovni brigadi je bila zadolžena za glasilo in obveščanje, v Iraku, kjer je službovala nekaj mesecev, je kolegom slikala zelene travnike in potočke, da bi razbila enoličnost barve peska. Živi in dela z in za naravo. Ko je lipi, ki raste blizu hiše, grozilo, da jo bodo posekali, jo je mojstrsko obrezala, da je lahko ostala, iz veje pa je izrezljala Kristusa na razpelu. Ukvarja se z vrtnarstvom in ekološko pridelavo hrane. O vrtnarstvu, vzgoji cvetja in aranžiranju je pisala v Slovenskih novicah v rubriki Bivanja. Na prireditvi Pivo in cvetje je več let aranžirala cvetje v parku, kjer je uporabila sa-lonarje, odslužene okrogle obcestne luči, košare, lubje. Okolico doma vedno polepša glede na letni čas. Pozimi iz snega oblikuje krokodile, morske pse, v stare očetove čevlje je zasadila poletno cvetje, v decembru pa je gonilna sila pri oblikovanju jaslic iz slame. Vse to in še več je Anita povedala radovednim poslu- šalcem in vse podkrepila s slikami, fotografijami, kopijami. Pri tem je odstrla še eno področje, kjer je delovala in za kar je potrebovala veliko mero poguma in iznajdljivosti. Na Koroškem je vodila program za delo z odvisniki. »Ponosno pokažem vsakemu dve pesniški zbirki pesmi, ki sem ju ilustrirala. V tistem času sem se naučila, da se vse da narediti, če se le hoče.« Zdaj ko živi v rojstnem kraju, še vedno ustvarja, pridružila pa se je tudi Alpinističnemu odseku Planinskega društva Dol pri Hrastniku in pridno pleza po okoliških skalah. Za konec večera nas je pobožala še odlična skutina »popelačka«, ki jo je naredila gospodinja Jožica Aškerc. Bil je res lep, ustvarjalen, topel in okusen literarni večer. MILENA SUHODOLČAN Večer francoskih šansonov V petek, 18. maja, smo v Celjski kulturnici doživeli čudovit Smeškov petkov večer, v katerem so zvenele francoske melodije v izvedbi mladih pevk Maje, Tamare, Ane, Alje, Špele, Nastje in Klare ob spremljavi pianista Aljaža Šumeja in kitarista Daneja Pukla. Obiskovalci so lahko prisluhnili znanim francoskim melodijam od 60. let prejšnjega stoletja do danes, kot so Non je ne regrette rien, Un home et une femme, L amour en heritage, Voyage Voyage, Ella elle l a, Moi Lolita in druge. Vse nastope je z budnim očesom spremljal vodja Vocal BK Studia Boštjan Korošec. Prireditev je povezovala Nena Lužar, ki je nanizala zanimivosti o Franciji in Francozih ter o podobnostih in razlikah med nami in njimi. Po prireditvi je sledilo še druženje nastopajočih in obiskovalcev ob sladkih dobrotah francoske kuhinje izpod rok gospe Julije in ob kozarčku francoske kapljice. To je bil zadnji Smeškov petkov večer v letošnji sezoni. Člani KD Smeško že načrtujejo program za četrto sezono, ki se bo začela jeseni. DK BRALCI POROČEVALCI 43 Osnovnošolci z razredničarko Jožico Bürman in županom Branimirjem Strojanškom Zlati osmošolci Ob praznovanju petdesetletnice OŠ v Braslovčah so se 12. maja ponovno zbrali in obiskali nekdanjo OŠ, zdaj občinsko zgradbo v Braslovčah, osnovnošolci, ki so v letu 1968 končali osmi razred. Razredničarko Jožico Bür- Rožič z bratom Rajkom. Pred men je na srečanje s konjsko občinsko zgradbo je učence vprego pripeljal sošolec Franc sprejel Branimir Strojanšek, župan Občine Braslovče, ter jim zaželel vse dobro v prihodnjih letih. Po ogledu šole so odšli še na ogled župnijske cerkve, kjer jih je toplo sprejel župnik Milan Gosak. Sledilo je druženje v piceriji v Parižljah do poznih ur. Čez pet let se bodo ponovno srečali. TT Točka, o kateri se je govorilo in se še govori Mažoretke iz Liboj so od leta 2013, ko so začele delovati pod vodstvom mentorice Alenke Polšak, stalnica na raznih kulturnih prireditvah in športnih dogodkih. Udeležujejo se tudi državnih in evropskih tekmovanj, pri čemer so na letošnjem državnem prvenstvu resno opozorile nase. V soboto in nedeljo (19. in 20. maja) je bilo v Brežicah četrto odprto državno prvenstvo Mažoretne zveze Slovenije (MZS). Mažoretna skupina Liboje se je udeležila tekmovanja tretjič zapored. Dekleta so tekmovala v dveh različnih disciplinah, in sicer v disciplini mažorete, kategorija kadet - palica (to tekmovanje je sestavljeno iz parade in figurative) in v disciplini prvi korak. Mažoretna skupina Liboje se je sploh prvič na državnem prvenstvu pomerila s skupino s palico, dekleta pa so med desetimi ekipami osvojila peto mesto. Za odlično pripravo deklet, glasbo in sestavo koreografij je poskrbela njihova vrhunska trenerka Maruša Šantej. Kapo dol in velik poklon trenerki, ki je verjela v svoja dekleta in jih v približno letu trdega dela pripeljala med najboljše ekipe v Sloveniji, kjer je mažoretna dejavnost v samem evropskem vrhu. Prav tako gre zahvala njenemu partnerju Alenu za vso podporo in skrb za motivacijo deklet. Prvi tekmovalni dan so dekleta tekmovala v paradi na ulici v Brežicah, drugi tekmovalni dan pa v figurativi, kjer so bila zares izvrstna in so izvedla zelo zahteven nastop brez enega samega padca palice. To je točka, o kateri se je govorilo in se še govori. Dekleta si še lani niso upala sanjati o tekmovanju s palico, nekatera so postala del skupine komaj pol leta nazaj. Deklice, ki so tekmovale v skupini kadet - palica, so: predvodnica Nika Polšak, Beti Lukež, Laura Kitek, Mia Gluhak, Ajda Pinter, Lana Toplak, Tia Tešić, Natalija Sušnik, Neža Šanca, Lara Kosar, Brina Lukež, Tjaša Polak, Laura Ošlak in Rade-lys Estrella Laubič Cepeda. V soboto je bil sprejem pri županu Občine Brežice, kjer sta Mažoretno skupino Liboje zastopali Nika Polšak in predsednica KD Liboje Biserka Neuholt Hlastec, ki sta tudi predali protokolarno darilo Občine Žalec. Drugi tekmovalni dan je tekmovalo tudi 13 deklic Mažoretne skupine Liboje v disciplini prvi korak, to je tekmovanje v osnovnem korakanju po točno predpisanem vzorcu in na obvezno glasbo, tekmujejo pa lahko tekmovalke do dopolnjenega desetega leta. V nedeljo, 20. maja, so deklice iz Liboj osvojile dve bronasti medalji (Ulla Remus Veber in Zarja Loren-čak), pet srebrnih medalj (Laura Krulec, Tija Stepišnik, Maja Fatur, Eva Sladič in Laura Ošlak) in šest zlatih medalj (Mia Gluhak, Laura Kitek, Hana Požin, Ajda Pinter, Ela Puhič in Lana Toplak). Trenerke Maruša Šantej, Nika Polšak, Alenka Polšak in Tina Gluhak so zelo ponosne nanje. Dekleta so resnično povezana, med njimi se je razvilo iskreno prijateljstvo. Zahvala tudi ekipi, ki je ves čas tekmovanja skrbela za dekleta, ter staršem in navijačem, ki so verjeli v dekleta in jih zares bučno spodbujali s tribun. AP 44 MLADI ZA MLADE / Zaključek s pesmijo v srcu Pomembne življenjske odločitve se s svojim velikim vprašajem pred nas postavijo zelo zgodaj. Pri petnajstih te čaka izbira srednje šole, pri devetnajstih odločitev o študiju ali delu ... Danes z Nežo razmišljava zgolj o temah, povezanih z izobraževanjem. Ko se tako ob koncu četrtega letnika ozirava nazaj, ugotoviva, da življenje včasih prinese lepe izkušnje, ki jih morda ne pričakuješ. Zato bova tokrat raje kot o šolski poti zapisali nekaj misli o glasbi in pesmi, ki ju obe nosiva v srcu in sva ju lahko - malce nepričakovano - negovali tudi v šoli. Jerneja, kako si se srečala z glasbo? Prvi dan na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje je bil poln pričakovanja, pa tudi zmedenosti in strahu. Z glasbo sem se ukvarjala že prej, nisem pa pričakovala, da bom lahko svoje želje izpolnila na šoli. Da bom izvedela veliko o gostinstvu in turizmu, to že, glasbe pa nisem pričakovala. Z glasbeno-inštrumentalno skupino sem se povezala že v prvem letniku, to je bila ena najlepših izkušenj v mojem življenju. Kako si usklajevala šolske obveznosti s pripravami in vajami? V skupini smo kot ena velika družina in naša mentorica, mag. Ingrid Slapnik, ni zgolj profesorica, je naša zaveznica. Dodatna dejavnost prinese tudi malo manj lepe trenutke - mnogo zamujenih razlag, veliko prepisane snovi, odrekanje, ki ga dejavnost zahteva ... ampak se je izplačalo. Ali bi svojo odločitev ponovila? Za nič na svetu ne bi zamenjala znanja in izkušenj, ki sem jih pridobila s to skupino. Sedaj, ko se kot dijakinja 4. letnika počasi poslavljam od srednje šole, se spominjam, koliko lepih trenutkov sem preživela tu in vem, da se bom z veseljem vračala nazaj, še posebej k svoji glasbeni skupini. Iz srednje šole odhajam s preseženimi pričakovanji in brez strahu. NEŽA PRATENGRAZER, 4. Neža, kako si se ti srečala z glasbo? Ko sem prišla na Srednjo šolo za gostinstvo in turizem sem se želela pridružiti šolskemu »pevskemu zboru«, kot sem najprej mislila, da se imenuje. Najprej sploh nisem vedela, da kaj takšnega obstaja na naši šoli, dokler mi ni moja sošolka predlagala, naj se skupaj udeleživa avdicije. Moja domneva, da se na šoli nihče ne ukvarja z glasbo, je prihajala iz vedenja, da strokovne srednje šole po navadi nimajo zborov ali glasbenih skupin. Zato me je to še bolj pritegnilo, saj me je zanimalo, kakšen je način dela. In, kakšen je bil? Odkrila sem, da bolj drugačen od tistega v osnovni šoli ne bi mogel biti. V osnovni šoli smo za vsako pesem dobili besedilo in note, po katerih smo se ob spremljavi klavirja učili. Tukaj pa ni bilo tako. Še zdaj se spomnim, ko sem prišla prvič na pevske vaje, da je bila najprej samo ena vaja za upevanje, po njej pa smo že začeli vaditi Ne diraj moju ljubav, brez not in klavirja, ampak po posluhu preko posnetka na Youtubu. Spomnim se tudi, kako sem bila presenečena nad majhnim številom dijakov na vajah. Glede na celotno število dijakov, ki so takrat obiskovali šolo, se mi je zdelo nemogoče, da bi jih samo toliko imelo posluh. Se je tvoje pričakovanje izpolnilo? Takrat si še v sanjah nisem predstavljala, da bi s to skupino lahko prišli celo do nastopov v Rusiji. Pa tudi tega ne, da bom kdajkoli lahko solistka. Gospa Slapnik nas je vse spodbujala, da smo postajali vedno boljši. Zase vem, da če bi še enkrat izbirala, bi izbrala enako pot kakor do sedaj. Vsem tistim, ki imate kakršen koli talent, predlagam, naj vas ne bo strah stopiti iz svoje cone ugodja in se pokazati pred drugimi. Če imate le možnost na vaši šoli, se udeležite krožkov, pridružite se zboru ali glasbeni skupini, razvijajte svoje talente in počnite tisto, kar vam je pri srcu, ker si boste s tem ustvarjali spomine, ki jih nikoli ne boste pozabili. JERNEJA LOBNIKAR, 4. b Mag. Ingrid Slapnik, šolska vokal-no-inštrumentalna skupina deluje že deset let. Zakaj ste jo ustanovili? Tudi sama rada pojem, zato se mi je zdelo smiselno začeti z dijaško pevsko skupino, saj sem pri pouku umetnosti spoznala veliko dijakov, ki so aktivni na kulturnem področju. Mnogi so tudi spraševali, ali lahko uresničijo svoje glasbene želje. Začetki so bili težji, sedaj pa smo prepoznavni, zato imamo veliko kandidatov. Začeli smo s kvartetom, potem zrasli do zbora, sedaj pa smo oblikovali skupino šestnajstih, kjer je vsak solist. Foto: GREGOR KATIČ SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CEUE Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. ŽIVALSKI SVET 45 Pasje igre brez meja so bile povod za smeh in zabavo, a tudi za resno Katjuša Rajovec, ustanoviteljica Zavoda Muri in pobudnica gradnje Na tekmovanju je bilo mogoče osvojiti nagrado tudi za podobnost med preverjanje lastne spretnosti in poslušnosti psa. tekališča v zavetišču Zonzani, od koder je tudi pes na fotografiji. psom in lastnikom. Ni dvoma, kateri par je zmagal. Muri fest za zabavo in dober namen Nedeljsko dogajanje na vadišču ŠKD Celeia je pripravil Zavod Muri - Zbirali za tekališče psov v zavetišču Zonzani Da manjka takšnih druženj psov in lastnikov, kakršno je bilo v nedeljo v Bukovžlaku na vadišču ŠKD Celeia, smo slišali od udeležencev. A ti niso prišli le zato, da bi preživeli prijetno popoldne v družbi svojih psov in poklepetali z drugimi »pasjeljubci«, ampak tudi zato, da bi pomagali Zavodu Muri, ki je pripravil dobrodelni Muri fest. Z njim je zbiral denar za tekališče za pse v zavetišču Zonzani. Zavod, ki ima sedež na Vranskem in ga je ustanovila Katjuša Rajovec, je svoje delovanje usmeril predvsem v sodelovanje z zavetiščem Zonzani. »Prav se nam zdi, da pomagamo lokalnemu zavetišču in da psom omogočimo več kot le najbolj nujne stvari, ki jih sicer financirajo občine za 30-dnevno bivanje. Pse redno vodimo na sprehode in pomagamo zanje iskati odgovorne lastnike,« pravi ustanoviteljica, ki se ji je pri tem porodila zamisel o tekališču za pse, da bi imeli tako več možnosti za gibanje. Poleg tega bi to bila zanje dodatna možnost za socializacijo in druženje. Zato se je zavod lotil zbiranja denarja. Po najbolj ugodnem predračunu je bilo za tekališče treba zbrati 1.200 evrov, ki jih je zavodu že uspelo zbrati z licitacijo in nedeljskim dogodkom. Že tekajo Kot pravi vodja zavetišča Tatjana Lenko, je sodelovanje z Zavodom Muri odlično. »Pred letom smo se dogovorili, da nam bodo pomagali prostovoljci iz zavoda, zato imajo prost vstop v zavetišče in vpogled v naše delovanje, torej nismo zaprti, kot so nam nekateri očitali. Le pravi ljudje smo se morali najti,« pravi Lenkova. Trenutno je v zavetišču sedem psov za oddajo, eden od njih je bil tudi »gost« na dogodku. Zavetišče je medtem teka-lišče že uredilo in za to založilo lastna sredstva. »Petkovo interno odprtje je pokazalo, da so psi navdušeni. Po polurnem teku in skakanju so bili tako utrujen, da so čakali pred vrati, da so lahko šli nazaj v boks,« pove v smehu Tatjana Lenko. »Strogi« sodnici: levo Nataša Horvat Leskovar, veterinarka v Veterinarski bolnici Šentjur, in Tatjana Lenko, vodja zavetišča Zonzani Zabavno in dobrodelno Glavnina nedeljskega dogajanja se je vrtela okrog pasjih iger brez meja. Lastniki so ob prijavi za igre odšteli osem evrov in skupaj s psom so se lahko zabavali ob različnih igrah. Najboljši so osvojili nagrade, ki so jih podarili številna podjetja in posamezniki, ki so prispevali tudi za srečelov. Za otroke je bila na voljo de- lavnica, v kateri so spoznavali živali, Cvetka Marjetka jim je poslikala obraz, predstavili so se terapevtski psi v skupini Kosmati smrčki, članica ŠKD Celeia je prikazala agility, nasvete so delili strokovnjaki iz Alfakana ..., bilo je pestro, zanimivo in zabavno. Vse zbrane prispevke z dogodka je zavod namenil za ureditev tekališča. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Nina Zakrajšek izdeluje unikatne ovratnice in povodce iz padalske vrvi. Enega je podarila tudi za nagrado na dogodku. Sama je iz zavetišča pred leti posvojila psičko Alice in zato rada sodeluje na podobnih dogodkih, kot je bil nedeljski. Kotiček za otroke Jasna Šolinc, članica ŠKD Celeia, je na Muri festu predstavila agility, za katerega se odloči vedno več lastnikov psov, saj je to dejavnost, pri kateri sta oba aktivna. 46 RAZVEDRILO Sliši »Gospa, kako ste zadovoljni z novim slušnim aparatom?« »Odlično, gospod zdravnik. Že trikrat sem spremenila oporoko!« Napitek, ki osveži Potrebujemo 2 dl vode, limono in led. Vse skupaj dobro premešamo in zlijemo v straniščno školjko. Nato si odpremo hladno pivo in se osvežimo. Leteči krožniki Psihiater vpraša bolnika: »In kdaj ste prvič videli leteči krožnik, gospod Franci?« »Takoj po poroki, gospod doktor.« Denar Denar ne more kupiti sreče. Je pa bolj udobno jokati v mercedesu kot na kolesu. Mučitelj Znanca se srečata po nekaj letih. »Kaj počneš?« »Mučim ženske, priganjam jih, da se znojijo, ne dovolim jim jesti in nazadnje jim vzamem še denar.« »Ali ni to nemoralno in nezakonito?« »Ne. Imam fitnes studio.« Zajtrk Jezna žena je pred vrati pričakala svojega moža. Domov je prišel z alkoholnim zadahom in s šminko na ovratniku. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. »Predvidevam,« je zaren-čala, »da obstaja zelo dober razlog, da takole priplešeš domov ob šestih zjutraj!« »Da, obstaja,« je odgovoril. »Zajtrk!« Rentgen »Gospod doktor, kaj je pokazal rentgenski posnetek?« »Na sliki je bilo vidno eno počeno vretence, ampak smo ga popravili v Photo-shopu.« Plavanje Peter v mrzlem dnevu plava v bazenu. Ko mama to vidi, začudeno vpraša: »Peter, kaj pa ti v takšnem vremenu v bazenu?« Peter: »Slišal sem, da je oče rekel, da nam je denar splaval po vodi, in ga iščem.« Žalostna »Vlado, zakaj si tako žalosten?« »Bral sem knjižico, ki ima žalosten konec.« »Katero knjižico?« »Hranilno.« Varna hiša Kako se imenuje varna hiša za moške? Gostilna. Videz vara Poznate tisti občutek, ko gledate film in si greste vmes v zamrzovalnik iskat posodo sladoleda in ko jo odprete, je v njej polnjena paprika ... Ali kdo ve, kako se imenuje ta roža? Oven Tehtnica Km Ej, stari, danes sem vzel tablete eno uro prej kot bi moral. Zakaj pa? Da presenetim bakterije, da se ne skrijejo. MOJ PRVI RAČUNALNIK i Vse slikovne šale vir: splet Z vso energijo in strastjo se boste lotili novega posla, zato uspeh ne more izostati. Veselili se boste tudi novih idej, ki bodo prinašale spremembe. Pazite, da ne boste preveč neučakani, zelo močna zračna energija vas lahko ponese na stranske poti in mimogrede lahko izgubite orientacijo za pomembnejše projekte. Vaš vladar še vedno biva v znamenju vodnarja, prinaša vam energijo, ki jo lahko uporabite na poslovnem področju. Bik E3 Dvojčka Rak Lev Devica Poslušati morate glas svojega srca in drzno stopiti naprej. Čaka vas prijetno presenečenje, na katerega niste računali. Za spremembo boste imeli tokrat vajeti v rokah. Vaša vladarica v znamenju raka bo poskrbela, da boste romantično in zasanjano razpoloženi. Razumevajoči in popustljivi boste pri zadevi, ki vam že dlje časa leži na duši. Tokrat boste z lahkoto sprejeli kompromis in lažje napredovali. škorpijon Z velikim veseljem boste zgrabili priložnost, ki se vam bo pokazala, in se veselili novih priložnosti, ki vam jih prinaša življenje na poslovni poti. Nehote boste imeli občutek, da ste vse to že doživeli nekje drugje in z drugimi ljudmi. Vstop Urana v vaše znamenje vam prinaša velike spremembe, ki se bodo zrcalile prav na vseh področjih življenja. V svoje življenje boste vnašali novo, svežo energijo. Pazite, da ne boste na nekoga pozabili, kar bi lahko bila težava predvsem na poslovnem področju. Sijajne ideje se bodo lepo dopolnjevale z dogodki, ki bodo zelo intenzivni. Na čustvenem področju se vam obeta nekaj težav, saj nikakor ne morete stopiti iz začaranega kroga, kar vam prinaša slabo počutje in negativno energijo. Pomembno je, dapusti-te preteklost. Vsaka napaka lahko v tem času terja velik davek. Strelec Naredili boste načrt, kam in kako. Tujina bo imela pri vaših odločitvah globlji pomen, vendar nikar ne zanemarite pomembnih malenkosti iz preteklosti. Na poti so novice, ki vas lahko presenetijo in vam dajo nov zagon, še posebej na delovnem področju. Gostota planetov v zračnem znamenju bo kot naročena, da dose-žete napredovanje in na nekatere zadeve gledate čisto iz drugega zornega kota. Prevladal bo vaš prirojen smisel za optimizem, zato vam kaj hujšega ne sledi. Nasprotno od tega, veselili se boste lahko novih zmag, ki vam jih prinašajo dobre in predvsem tehtne odločitve. Vaš vladar v znamenju škorpijona še vedno močneje deluje na vaše nenavadne ideje, ki se odražajo na vsakem koraku. Energija je močna, v določenih trenutkih se lahko počutite onemogočeno in utrujeno. Kozorog Naredili boste čudovit vtis pri nekom, ki vam pomeni več kot samo prijatelj. V poslovnem smislu se vam bodo zgodile pomembne spremembe, ki bodo močneje vplivale na vašo prihodnost. Vaša kreativna energija bo na višku, zato nikar ne odnehajte, postavite se težavam po robu. Prazna luna proti koncu tedna bo močneje vplivala na neko pomembno odločitev, kaže se pomembno srečanje. Izogibajte se ljudem, ki vam prinašajo samo težave in skrbi. Obrniti morate nov list v življenju, ne glede na to, da ste naredili kar nekaj velikih usodnih napak v preteklosti. Ne izgubljajte dragocene energije, vzemite stvari v svoje roke, saj živite življenje, ki ste si ga vedno želeli. Ko boste ugotovili, kam usmeriti energijo tudi na poslovnem področju, bo zmaga vaša. V ljubezni se vam obetajo lepi trenutki. Vodnar Dogajale se vam bodo spremembe, na katere niste pripravljeni, zato boste v mnogih primerih sunkovito branili svoje interese. Nikakor se vam ni treba počutiti ogroženo, saj so vse spremembe izredno obetavne za vašo prihodnost. Prodorni boste in polni novih domislic, saj Mars nasproti vašemu znamenju terja večjo aktivnost kot sicer. Kar nekaj pomembnih odločitev boste sprejemali in nihče vas ne bo mogel odvrniti od načrtov. Presenečeno boste ugotovili, da nekomu pomenite več kot le zabavo in druženje. Premišljevali boste, ali je čas za spremembe res ugoden ali boste raje ostali trdno z obema nogama na realnih tleh. Mars biva v vašem znamenju, zato boste od energije kar poskakovali. Tudi vaš vladar je menjal svoje znamenje, vstopil je v bika, zato vam bo v naslednjem daljšem obdobju prinesel potrebo po varnosti in stabilnosti. Ribi Kar pogumno stopite iz ozadja, ne glede na to, da se v teh dnevih ne počutite dovolj samozavestno. Čas je ugoden, da aktivirate vsa svoja poznanstva, da boste razrešili kočljivo zadevo, ki se kaže na vaši poslovni poti. Vaš vladar biva v znamenju dvojčkov, kar vam lahko pomaga, da uskladite določena nasprotja, ki vas obremenjujejo, da ne morete narediti koraka naprej. Vaše počutje bo nihajoče. Poskrbeti morate, da bo vaša moč zbranosti večja kot v preteklem obdobju. Vse bo, kot mora biti. Ne glede na to, da ste z nekom pretrgali stike, vas bo mikalo, da jih ponovno obnovite. Vpliv preteklosti bo ponovno oživel in lahko se vam zgodi zgodba, ki bo prinesla večje spremembe, predvsem na ljubezenskem področju. Vaša intuitivna zaznava bo v tem času velika, pomaga vam lahko, da razrešite neko kočljivo zadevo. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi na 041 404 935 in na Facebookovi strani strani Dolores Astro. Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 47 SUDOKU 312 Nagradna križanka PREDPONA, KI POMENI MILIJON MAČEK (LJUBK.) POPRAV-LJAVEC ELEKTRIČNIH NAPRAV NASELJE SV OD MOKRCA KONEC MOLITVE S UROS SMOLEJ PIGMENTI-RANA LISA NA KOŽI PRVI ČLOVEŠKI PAR PRELOM, NALOM VEČJI SUNDSKI OTOK 18 ANGLEŠKI GLASBENIK (MARC) SRBSKI 14 REŽISER KUSTURICA NOVINAR BABAČIĆ MESTO PRI LOVLJENJU PODREJANJE VSEGA KAREL EKONOMSKI TRILLER KORISTI 22 NEKDANJA ŠVICARSKA SMUČARKA HESS OTROBI (NAR.) OTOČJE V TIRENSKEM MORJU Povsod z vami LUKNJICE V KOŽI KDOR SKAPLJUJE ŽIVALI AM. IGRALEC LANCASTER Koda ZA GSM SLOVENSKO OBALNO MESTO 10 PODEŽEL - SKO NASELJE KARIKATURIST ROGELJ Naslednji. Miha,... KrižamKe at usanKe NIŽJI URADNIK S STARI JUGOSLAVIJI KRAJ PRI SLOVENSKI BISTRICI GEORGIJ ŽUKOV PROSTOR ZA OBRT IZBRANA DRUŽBA CERKVENO GLASBILO NIZKI, LAŠKI, STROČJI ... IVAN TAVČAR KRAJ OB SAVI PODREDNI VEZNIK UDOBNO OBUVALO SLOVENSKO OBALNO MESTO ANGLEŠKI VEZNIK VNAŠANJE SEMEN V RODILA 16 PLEMIČ V FEVDALIZMU IZDELOVALEC RAKET TATUM O'NEAL HRVAŠKI PEVEC (VICE) 13 NEKDANJE IME DR KONGO SLOVENSKI SKLADATELJ SIMONITI Ж NESTRUPENA KAČA OBRAZ (ANG.) GOZDNA ČISTINA PLEMIŠKI NASLOV POTEG Z NOŽEM GRŠKI UČENJAK 23 AMERIŠKI IGRALEC (WILLEM) DRŽAVA V JUGOZAHODNI AZIJI Je mogoče kdo videl mojo smučarsko palico, ki sem jo izgubila... HUNSKI VLADAR IN VOJSKOVODJA ELEMENT PRITOK SOČE GLAVNO MESTO ARMENIJE JUŽNOAMERIŠKI GRM SLOVENSKA PEVKA PRODNIK 3. SOL-MIZACIJSKI ZLOG SLOVENSKA REKA ORGAN VIDA PRVI RIMSKI ZALOŽNIK PRIPADNICA JUDOVSKE VERE PRITR-DILNICA HLADNO OROŽJE 20 ARABSKI ŽREBEC LESENI DEL PUŠKE TAKSNA ZNAMKA SLOVENSKA REŽISERKA VOGELNIK TRAVA DRUGE KOŠNJE 7 6 9 5 8 9 6 7 1 4 6 1 3 5 5 4 9 7 4 2 3 8 2 2 6 8 SUDOKU 3 2 3 9 5 6 7 4 9 8 6 2 2 1 4 4 7 5 2 3 2 8 9 8 5 1 6 2 8 5 REŠITEV SUDOKU 311 REŠITEV SUDOKU 2 6 4 7 5 3 8 2 9 1 8 3 5 1 2 9 4 7 6 1 9 2 4 6 7 3 8 5 2 5 9 6 8 1 7 4 3 4 6 3 9 7 2 5 1 8 7 1 8 3 4 5 6 2 9 3 8 6 2 1 4 9 5 7 5 2 1 7 9 6 8 3 4 9 7 4 8 5 3 1 6 2 1 6 2 9 3 8 7 4 5 5 8 7 6 1 4 3 9 2 3 4 9 5 2 7 6 1 8 6 7 1 8 4 5 9 2 3 8 3 4 2 7 9 1 5 6 9 2 5 3 6 1 8 7 4 4 9 6 1 8 2 5 3 7 7 1 8 4 5 3 2 6 9 2 5 3 7 9 6 4 8 1 KRUŠNI OČE 6 EDEN VOJAŠKI ČIN NOBELIJ 11 2 7 12 3 ZAMISEL 8 21 ENCIM ENAKI ČRKI 5 50 + 50 - ? 9 MEŽKOV HIT 15 17 19 4 novi tednik vedno г iMmqj / 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Nagradni razpis 1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC Ime: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: IH СЛ O Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 11. junija. Geslo iz številke 22: Čas je za sladke češnje. Izid žrebanja 1. nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme: Gozdana Čede Vede iz Šempetra v Savinjski dolini. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Mira Pečar iz Šentjurja. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Martin Darko Bohorč iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. 48 RUMENA STRAN Ponovno tekli, da bi pomagali Prireditve sta se se udeležila tudi slovenska vrhunska smučarja, domačin Martin Čater (levo) in Boštjan Kline, ki ju je »zaslišala« povezovalka dogodka Nena Lužar. Na Špici je bila tradicionalna dobrodelna rekreativna prireditev Tečem, da pomagam, ki so jo pripravili celjski lions in leo klubi ob sodelovanju lions klubov iz Trbovelj in Žalca. Zbrana sredstva na prireditvi bodo namenili ureditvi parka na Golovcu z imeni rastlin v brajevi pisavi. Udeleženci so se pomerili v tekmovalnem teku na šest kilometrov, prav tako je bilo mogoče sodelovati v teku ali hoji na tri kilometre in si ob tem še ogledati park za slepe v Šoli za hor-tikulturo in vizualne umetnosti Celje. Foto: GrupA Udeležencev je bilo nekoliko manj kot minula leta, a organizatorji so bili kljub temu zadovoljni. Z leve: Greta Jenček in Katja Esih iz Lions kluba Celje Mozaik Dolgo poznanstvo Kar četrt stoletja je že minilo od ustanovitve odličnih Štajerskih rogistov iz Nove Cerkve. Jubilejni koncert je bil v soboto na bližnjem gradu Lemberg, ki ga njegov lastnik Franci Zidar (na fotografiji) vestno obnavlja. Med slovesnostjo je nagovoril rogiste, saj njihovo ustvarjanje spremlja vse od začetka, to je iz časov, ko je bil na čelu Kozjanskega parka in so Štajerski rogisti nastopali na gradu Podsreda, ki ga je park zgledno obnavljal. Odpiral jim je tudi vrata na Bavarsko, kjer so pred približno dvema desetletjema med drugim nastopili med slovesnim podpisovanjem pogodbe o partnerstvu med Kozjanskim parkom in Naravnim parkom Zgornjebavarski gozd. Rogisti, ki so tam nastopili pred okoljskima ministroma Slovenije in Bavarske, so pred nastopom vadili dva tedna tako rekoč noč in dan ... Kdo bi si takrat mislil, da bo Zidar nekoč lastnik Lemberga, gradu, ki stoji v bližini matičnega kraja Štajerskih rogistov. Foto: arhiv ŠR Blažilec stresa Med udeleženci nedeljskega Muri festa, na katerem je Zavod Muri zbiral denar za ureditev tekališča za pse v zavetišču Zonzani, je bil tudi Zoran Podkoritnik, vodja Hotela Evropa v Celju. Seveda ni bil sam, ampak v družbi Ozzyja, živahnega malčka pasme jack russell terier. Zanj pravi, da je odličen blažilec stresa, ko se z njim odpravi na sprehod po napornem delovnem dnevu ali ko za konec tedna zavijeta v hribe. Pameten devetletni kosmatinec je poln energije in že po oblačilih lastnika ve, kdaj je čas za skupne potepe in kdaj mora Zoran v službo. Foto: GrupA Mavčeva med V ■ ■ I v v ■ mavčnimi ploščami Včerajšnjo otvoritev evropskega tekmovanja mladih suho-motažerjev, ki ga te dni gosti Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC, je vodila Mojca Mavec, znana televizijska voditeljica. Skupina Knauf, ki je pokroviteljica tekmovanja, je znana po ponudbi mavčnih plošč za suho gradnjo, zato je bila Mavčeva kot naročena za vodenje. Ali zna Mojca postaviti kakšno pregradno steno iz teh plošč, pa ni povedala. Foto: GrupA Brez sošolcev ne gre Otvoritev prenovljenega Wellness centra Termalija v Termah Olimia je bila takšna, kot smo jih v teh krajih vajeni. Pela je Nuška Drašček, na suhem in v vodi so plesale članice plesnega teatra Igen, prireditev je povezoval Peter Poles. Izbor nastopajočih najbrž ni naključen - Nuška Drašček je iz bližnjih krajev, vodja Igna Igor Jelen (desno) je znan po tem, da vedno pripravi nekaj posebnega, Peter Poles (levo) pa je bil na srednji šoli sošolec direktorja Term Olimia Florjana Vasleta. Foto: GrupA