4aJ£*ušia ftfatčcuict C paticrtAthr. Letnik X. V Ljubljani, dne 21. decembra 1930. 36. štev. Pošla pod prometnim ministrstvom. Zadnji dve leti se prav pogosto citirajo nekateri daltumi kot važni, vprav zgodovinski dnevi naše države. Za poštno, telegrafsko (telefonsko stroko in njeno osoibje je tak važni dam »10. dec. ISdO. Tega dne je kr. vlada 'izločila p. t. t. stroko iz resora ministrstva za gradnje in jo priključila v resor ministr-isitva za promet. Ob tako pomembnem dogodku ni dovolj, da naš list samo registrira to izpremembo, temveč da jo tudi komentira in zavzame stališče nasproti temu dejstvu. Pravijo, da je vsaka ločitev težka. Menimo, da ne kršimo pravila vljudnosti in dolžne discipline, če povemo odkritosrčno: vsemu p. t. t. osobju — če je kje kaka izjema, samo potrjuje pravilo — je ločitev od gradbenega ministrstva neverjetno Jahlka. Naš list in naša organizacija nista nikoli skrivala, da se p. t. t. stroka in njeno osoibje ne počuti dobro v tej nenaravni zvezi. Nikoli nismo mogli razumeti, zakaj je pošta pod gradbenim ministrstvom in nikoli nam ni šlo prav v glavo, kako smo se znašli poštarji v skupni družbi s cestarji, arhitekti in hidrotehniki. 'Imeli smo vtis, ko da bi bila na tak način pošta prav tako lahko združena s katerim koli drugim ministrstvom. Tako alli podobno smo napisali v tem li-istu že takoj ob izgubi lastnega ministrstva in istočasni priključitvi h gradbenemu mini-strsitvu. V bistvu isto smo naglašali v spomenicah na kr. vlado in na samega g. predsednika vlade. Čutili smo in prepričani smo bili, da taka nesorodna zveza ne more dolgo držati, da se mora vprašanje pošte, telegrafa in telefona, tako v interesu stroke kakor v interesu države, na ta ali oni način reformirati. Težka je bila preizkušnja teh 20 mesecev, odkar smo izgubili lastno ministrstvo. Še težje je bilo sodelovanje z nam docela tujo, nesorodno gradbeno stroko. Danes, ko je prišla pošta zopet pod novo streho, se malo izprašajmo: kako se počutimo pod novo firmo, ali smo dosegli ono, kar smo želeli, in kaj imamo pričakovati od novega stanja? Kdo bi tajil, da se naš ideal ni izpolnil; je pač težko z ideali. Naš ideal je bil in ostane: ministrstvo pošte in telegrafa! Lastno ministrstvo, lastno hišo bi želeli imeti. Saj je imela naša stroka svoje lastno ministrstvo od dneva zedinjenja, to je od 1. dec. 1918. leta pa vse do 3. aprila 1929. Toda računati moramo z dejstvi. Kr. vlada je ukinila poštno ministrstvo, ga bila začasno pridelila gradbenemu ministrstvu, a ga sedaj spojila s prometnim ministrstvom. Ce izključimo omenjeno idealno rešitev, lahko mirne duše zatrdimo, da je to izpremembo navdušeno pozdravilo celokupno p. t. t. osobje, ki je ne le veselo, marveč tudi s ponosom in zadoščenjem sprejelo vest, da se združi z železničarji. Po izgubi lastnega ministrstva smo imeli poštarji troje želja: 1. da dobimo nazaj svoje ministrstvo; 2. če to ni mogoče, da pridemo pod prometno ministrstvo; 3. a ko bi tudi to ne Šlo, da se prideli pošta trgovinskemu ministrstvu, kakor je bilo to v bivši avstro-ogrski monarhiji. Da se ne bi reklo, da pišemo to samo zdaj po dovršenem dejstvu, naj ponatisnemo odstavek iz uvodnika »Poštnega glasnika« št. 11. od 11. aprila 1929, v katerem smo napisali ob ukinitvi poštnega ministrstva med drugim tole: '»Kadarkoli je bil govor o redukciji ministrstev, se je omenjalo tudi ministrstvo pošte in telegrafa. Zato nas v tem pogledu ni ravno presenetil zakon o vrhovni državni upravi, s katerim se je ukinilo naše ministrstvo. Ne moremo pa tajiti, da nas je presenetil v tem, da se je spojilo poštno ministrstvo z gradbenim ministrstvom. Pošta, telegraf in telefon je prometna ustanova. Zato smo trdno pričakovali, da se spoji naše ministrstvo s prometnim ministrstvom. Železnica in pošta, to ste glavni žili vsega prometa, zato bi bilo razumljivo, alko bi se združili obe v enotno prometno ministrstvo.« Naša radost nad prideljitvijo k prometnemu resoru je torej odkrita in iskrena. Mimo idealne rešitve se je rešilo to vprašanje na najboljši, naprimernejši in najučinkovitejši način. Ako bi ne bilo ničesar drugega, nas mora že zadovoljiti dejstvo, da smo se razšli s stroko, ki nam je ostala po 20 mesecih Skupnega življenja prav tako tuja ko prvi dan, in pa priznanje, da smo res prometna nstanova, ki spada po svojem težkem, odgovornem, nevarnem in neprestanem danonoč-nem delu v isto vrsto z železničarsko stroko. Ali bo zdaj boljše ali slabše? — tako se izprašujemo te dni p. t. t. uslužbenci med seboj. Definitivna sodba je danes seveda še mnogo preuranjena. Saj se formalno še nismo zedinili, likvidacija bo rada trajala par imesecev, glede prejemkov ostanemo poštarji do novega proračuna ob lastnem dosedanjem budžetu. Ro vsem tem je skoro z gotovostjo sklepati, da se naše razmerje pred 1. aprilom 1931. ne bo bistveno izpremenilo. Ne na bolje, ne na slabše. Kako bo kesneje, kdo ve? Razočaranja niso izključena, vendar smemo upravičeno imeti polno nade, da pričakujemo poštarji od novega stanja vsestransko izboljšanje. Čeprav malo zgodaj, vendar ne bo škodilo, če že danes ugotovimo glavne točke, o katerih pričakujemo poštarji kaj dobrega in koristnega — tako za stroko kakor za sebe. 1. Avtonomija stroke. To najbolj in najprej potrebujemo. Izgubo lastnega ministrstva bi preboleli, če se nam da samostojna uprava. V gradbenem ministrstvu je nismo Imeli, pa ni bilo dobro za stroko. V novem ministrstvu jo upravičeno pričakujemo. Prometno ministrstvo ima zdaj namreč generalno direkcijo za železnice. Nič ni bolj logičnega in doslednega, kakor da dobi sedaj še generalno direkcijo za pošte. Obe generalni direkciji — samostojni za svojo stroko — bi bili podrejeni skupnemu prometnemu ministrstvu. 2. ) Poseben zakon o prometnem osobju. Kakor znano, velja za vse državne nameščence skupni, splošni uradniški zakon, edino za železničarje ne velja ta zakon, ker imajo svoj lastni zakon o državnem prometnem osobju. Dolgoletna zahteva poštarjev in njihovih organizacij je, da bi dobilo tudi p. t. t. osoibje svoj spicialni zakon. Zdi se, da je sedaj ta kardinalna zahteva s spojitvijo s prometnim ministrstvom avtomatično rešena. Ne moremo si namreč misliti, da bi bilo osobje istega resora podeljeno na dva različna zakona, nasprotno smo prepričani, da nas ni treba obči uradniški zakon nič več zanimati, nego le še zakon o prometnem oisobju, ki se takisto nov izdeluje. Ta zakon se sicer v bistvu, posebno v plačah, ne razlikuje mnogo od splošnega uradniškega za- kona, vendar bi bilo ž njim rešeno marsikatero naše vprašanje. Da omenimo samo znatno krajšo službeno dobo, ki je za naporno p. t. t. prometmo službo prav tako potrebna in 'umestna. 3. Specialne doklade. Zeelzničarji vseh ikategorij — uradniki in nižji uslužbenci — prejemajo že od 1. aprila t. 1. dalje posebne doklade na službo, kakršne doklade prejemajo razen poštarjev in učiteljev menda že vsi resori drž. uslužbenstva. Celoletna borba poštarskih strokovnih organizacij, da bi dobilo tudi p. t. t. osobje take doklade, je bila zaman in smo že popolnoma obupali. Zdaj nam vstaja zarja novega upanja. Upravičeno ipričakiujemo, da g. prometni minister ne bo dopustil, da bo en del njegovega personala drugače nagrajen kakor drugi del, pa tudi od vlade ne smemo misliti, da bi osobje istega ministrstva različno tretirala, da bi ga neka- • ko delila v prvo in drugorazredno osobje. Večji pomislek je v tem, ali je to vprašanje pred novim proračunom finančno izvedljivo. Z novim proračunskim letom pa utegne biti z novim zakonom likvidirano to vprašanje i za železničarje i za poštarje. 4. Pogodbene pošte. V boju za podržavljenje pogodbenih pošt '.n za postavitev pog. poštarjev v red državnih uslužbencev se je organizacija vedno sklicevala na železničarje kolt drugo prometno stroko. Tam ni pogodbenih postaj, najmanjša postajica je državni urad, in ni pogodbemih postajnih načelnikov, ampak so vsi državni uradniki. Sodimo, da bo sedaj mogoč dosti uspešnejši boj, da se podržavijo vse prometne ustanove, torej tudi pog. pošte, in da se prevedejo naši pogodbeni poštarji za uradnike III. kategorije. 5. Režijska vožnja. Načeti bo treba tudi to vprašanje. Osobje istega ministrstva naj bi imelo iste ugodnosti na železnici, tako za uslužbence kakor za njih blago, kakor jih imajo sedaj železničarji. Najprej bo treba izposlovati polovične vožnje za pogodbene poštarje, kesneje pa za vse režijske karte. Ako ne bi šlo drugače, vsaj v omejenem številu. 6. Organizacijski in zadružni pogledi. 1 u- Ikaj se odpira poštarjem široko polje. Naša organizacija je vedno iskala stike z železničarskimi organizacijami in smo v važnih zadevah večkrat složno skupaj nastopili. Sedaj po združitvi v isto ministrstvo ne bo več utopija misel na unijo med poštarsko in železničarsko organizacijo, ki1 bi bila velikanskega pomena. Se dalekosežnejše načrte in upe gojimo z železničarsko nabavljalno zad.nugo, bogato in blagotvorno ustanovo, ob kakršni se naše revno zadružništvo kar izgubi. 'Res, da pada v to kupo radosti tudi nekaj grenkih kapelj. Ta mesec bi se bila imela izvršiti še nadaljnja napredovanja v 1. in 2. skupino II. kategorije, a so zdaj zaradi te iz-premembe padle v vodo. Tudi je vobče napredovanje v resoru prometnega ministrstva — vsaj v področju ljubljanske železniške direkcije — neugodneje nego je bilo v gradbenem ministrstvu. Upajmo, da se bo tudi to izboljšalo in da bo celokupno p. t. t. osobje blagrovalo dan, ko je kr. vlada združila poštarje in železničarje v skupno prometno ministrstvo. 'Bog daj, da bi p. 1.1. osobje v svojih nadah ne bilo prevarano, zakaj to osobje zasluži polno pažnje in upoštevanja. Uradniški zakon in pU. osokjr. Saivaz je poslal predsedniku Državnega svetla in predsedniku Komisije za izdelavo uradniškega zakona gospodu dr. Niku Periču naslednje pismo: Vsa prizadevanja gospoda miimisitra za gradnje, posebno gospoda ipredsedndka kraljevske vlade, da se poštnim, telegrafskim in telefonskim uslužbancem poboljšajo materialne nagrade za prenaporno dnevno Ln nočno delo, so ostala za naše osobje samo ideal in nada. 'Resnica je, da ideal in nada ne nasitita, toda vsaj branita pred obupom. iBrti državni uradnik-uislužibenec in biti obupanec, pomeni pravo kugo za državo in državno službo. 'Naša strokovna organizacija čuva vse vrste p. t. t. uslužbencev od te grehote, dopovedujoč vsemu članstvu, da je naša kraljevska vlada ob priliki reševanja mnogih državnih problemov vzela v proučevanje tu-ti uradniški zakon, da ga temeljito izpreme-ni, a to po zahtevah časa iin življenja. Da bi bile izpremambe tega zakona Čim pravičnejše, prosi naša strokovna organizacija g. predsednika komisije, da kot priznani pravnik pravilno oceni naporno delo in riskantno življenje potujočega poštnega osobja na že-leznicaih in da se zanje v novem zakonu naglasi, da veljajo zanje glede službene dobe in glede dosezanja pravice na polno pokojnino določila zakona o prometnem železniškem eksekutivnem osobju. Kolikšni nevarnosti je izpostavljeno to osobje, je zadosten dokaz to, da ne sprejemajo zavarovanja njihovega življenja niti zavarovalne družbe niti samo prometno ministrstvo. Polna obzirnost in človekoljubnost odločilnih čimiteljev se mora vidno izraziti v novem zakonu on Skrajšanju službene dobe Deputacija pogodbenih poštarjev v Beogradu. Že 6. februarja t. 1. se je predstavila deputacija pogodbenih poštarjev gospodu ministru za javna dela ter mu podrobno obrazložila svoj težki finančni položaj. Sedaj ob sestavi državnega proračuna za 1. 1931./32. je gospod minister za gradnje vstavil znesek pet miilijomov dinarjev kot povišek plač pogodbenim poštarjem, kar bi zneslo 35 % poviška od današnjih prejemkov. Da nam pa fte bi finančno ministrstvo v kaki stiski črtalo ali znižalo tega zneska, se je pokazala nujna potreba takojšnje intervencije pri gosp. finančnem ministru. Vrli tovariš Tkalac iz Andrijevcev je pozval tov. 'Stojišiča iz Cortanovcev in tov. Engelmana iz Šmartna, da skupno nadaljujejo že v februarju t. 1. započeto delo. Dne našim telefonistkam, ki nosijo na glavi kovi-nast obroč s slušalkami, kakor obsojenci okove na nogah. Glede na to, da se na vsem kulturnem svetu p. t. t. uslužbenci zaradi posebnosti njihove službe izjemno tretiraju, zahteva organizacija za vse ostale panoge delovnega strokovnega osobja: na poštah, telegrafih, v pioštnt hranilinicti, terensko-tehničnih sekcijah telefonskih centralah, mehaniških delavnicah, radioipostajah, poštnih garažah, poštmo-carin-skih Skladiščih in v p. t. skladiščih in v vseh p. t. direkcijah — maksimalno služenje v državni službi .30 lelt. 'Naša strokovna organizacija prosi, da lahlko doseže strokovno osobje v p. t. t. stroki vsa zvanja in položaje, kakor so to redmi pojavi v drugih strokah, IDa se v prehodnih določilih novega zakona predvidi pravica za dosego 1. a skupine in izenačenje z nadomestkom razlike na plači za vse p. t. t. .uslužbence. Da s p. t. t. uslužbenci poročeno žensko osobje uživa vse zakonite pravice, kakor z učitelji poročene učiteljice. Gospod predsednik, prosimo Vas, da sprejmete posebne izraze naše polne udano-sti in simpatije nasproti plemeniti osebnosti in visokemu državnemu faktorju. Predsednik Saveza p. t. t. uslužbencev: Toma S. Jovanovič. Prepis takega pisma je poslal Savez tudi gospodu ministru za gradnje, gosp. pomočniku gradbenega ministra iin gosp. dr. Miki Jovanoviču, predsedniku Glavnega uradniškega saveza in članu komisije za izdelavo uradniškega zakona. 4. t. m. so posetili finančnega ministra, a ker je bil na potovanju, jih je sprejel njegov po-močnJk g. dr. Tetica. Zabeležil si je prošnjo in obljubil pomoč. Istega dne popoldne so obiskali naši zastopniki pomočnika gradbenega ministra g. ing. Ratajca in načelnika g. Tuteka. Oba sedaj že poznata težko službeno stanje kontraktualnih poštarjev, zato sta oba gospoda prav živahno razpravljala o tej zadevi ter posebno odobravala poset finančnega ministrstva. Dne 5. t. m. dopoldne m popoldne so posetili prometno ministrstvo, da obizvedo zaradi ugodnosti pogodb, poštarjev na državnih železnicah. Dne 6. t. m. so obiskali različne odseke in urade v zadevi načina in subvencije našega prepotrebnega ipenzlijskega fonda. V prostem času in o večerih so sestavljali nov osnutek pravilnika o pokojninskem fondu, katerega prinese v doglednem času »Poštni glasnik«. Norveško poštarstvo. Norveško p. t. t. '^ohje se deli na pet skuprn: 1. na strokovno izšolane uradnike; 2. poduradnike; 3. poštarje; 4. upravitelje pošt; 5. selske listonoše.: Strokovni uradniški začenjajo kot dijaki. Pri strokovni izkušnji se zahteva 17. leto starosti, znanje norveškega, nemškega in angleškega jezika, računstva in zemljepisja (po smernicah, ki veljajo za srednje šole, zdravniško in nravstveno izpričevalo. Sprejemajo še študentje in študentke, a žensk vsekako manj. !Po dveh mesecih preizkušnje na kakšni manjši pošti, pride 15 mesečna učna doba. od katere pripadata 2 meseca na službo na ambulančnih ali pomorskih poštah . V tem času dki. M. RAUCH, Celje Prešernova ulica š/ev. 4. DaaaaDaaaaaDDDDDnDDnaannnnnnnr mn □ □ □ □ □ □ □ •hCaitepsa božična davila priporoča galanterijska veletrgovina ^rcsttfo đCorntattp Maribor, Gosposka ulica štev. 3 [jj M a n u f a k tu ra. Trene licoate, krzno kakor sploh vs - oblačilne medmete nudi po z i erinh cenah tudi na odplačilo tvrdka L. Ornik, Maribor Koroška c< ut« 0 Vesele božične praznike ter prav srečno novo leto 1931 J ieli vsem odjemalcem JOSIP PLNVČAK. čevljarski mojster Kralja Pet, a cesta 2» )ooooooocxxxxxx)ooooooooooocxxxxxxxxxxxxxxx5ooi>xxxxxjn Venele božične pratnike ter prav srečno novo leio 19.tl ieli vsem cenjenim odjemalcem delikatesa in špecerija KAROL LOiBNLR. Celfe Ivrasne damske plašče in obleke, zimske suknje za gospode, trenchcoate in obleke kupite dobro In najceneje pri Fran Lukič, Ljubljana Stritarjeva ulica Trgovina s kožuhovino Filip Bizjak krznarstvo Liubljana. Šetenburgova ulica &t. 6 se priporoča poštnim nastavljencem, katerim daje tudi na obroke. POŠTARJI — člani nabav* Ijalne zadruge dobe KARO* čevlje, Maribor, Koroška cesta 19, na mesečne obroke; cene znižane! ^Cvetnica dejni&ov *£. ffltiftudf ŠtjuGCjana •Mestni trg t5 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic. Izhaja L, 11. in 21 v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834. Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika« v Ljubljani, Pred Prulami 1 Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista S". Jakoba trg 2. Za »Konsorcij Poštnega glasnika« izdaja in urejuje Jožko Jakie v Ljubljani. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeriek v Ljubljani.