4aJ£*ušia ftfatčcuict C paticrtAthr.
Letnik X.	V Ljubljani, dne 21. decembra 1930.	36. štev.
Pošla pod prometnim ministrstvom.
Zadnji dve leti se prav pogosto citirajo nekateri daltumi kot važni, vprav zgodovinski dnevi naše države. Za poštno, telegrafsko (telefonsko stroko in njeno osoibje je tak važni dam »10. dec. ISdO. Tega dne je kr. vlada 'izločila p. t. t. stroko iz resora ministrstva za gradnje in jo priključila v resor ministr-isitva za promet. Ob tako pomembnem dogodku ni dovolj, da naš list samo registrira to izpremembo, temveč da jo tudi komentira in zavzame stališče nasproti temu dejstvu.
Pravijo, da je vsaka ločitev težka. Menimo, da ne kršimo pravila vljudnosti in dolžne discipline, če povemo odkritosrčno: vsemu p. t. t. osobju — če je kje kaka izjema, samo potrjuje pravilo — je ločitev od gradbenega ministrstva neverjetno Jahlka. Naš list in naša organizacija nista nikoli skrivala, da se p. t. t. stroka in njeno osoibje ne počuti dobro v tej nenaravni zvezi. Nikoli nismo mogli razumeti, zakaj je pošta pod gradbenim ministrstvom in nikoli nam ni šlo prav v glavo, kako smo se znašli poštarji v skupni družbi s cestarji, arhitekti in hidrotehniki. 'Imeli smo vtis, ko da bi bila na tak način pošta prav tako lahko združena s katerim koli drugim ministrstvom.
Tako alli podobno smo napisali v tem li-istu že takoj ob izgubi lastnega ministrstva in istočasni priključitvi h gradbenemu mini-strsitvu. V bistvu isto smo naglašali v spomenicah na kr. vlado in na samega g. predsednika vlade. Čutili smo in prepričani smo bili, da taka nesorodna zveza ne more dolgo držati, da se mora vprašanje pošte, telegrafa in telefona, tako v interesu stroke kakor v interesu države, na ta ali oni način reformirati.
Težka je bila preizkušnja teh 20 mesecev, odkar smo izgubili lastno ministrstvo. Še težje je bilo sodelovanje z nam docela tujo, nesorodno gradbeno stroko. Danes, ko je prišla pošta zopet pod novo streho, se malo izprašajmo: kako se počutimo pod novo firmo, ali smo dosegli ono, kar smo želeli, in kaj imamo pričakovati od novega stanja?
Kdo bi tajil, da se naš ideal ni izpolnil; je pač težko z ideali. Naš ideal je bil in ostane: ministrstvo pošte in telegrafa! Lastno ministrstvo, lastno hišo bi želeli imeti. Saj je imela naša stroka svoje lastno ministrstvo od dneva zedinjenja, to je od 1. dec. 1918. leta pa vse do 3. aprila 1929.
Toda računati moramo z dejstvi. Kr. vlada je ukinila poštno ministrstvo, ga bila začasno pridelila gradbenemu ministrstvu, a ga sedaj spojila s prometnim ministrstvom. Ce izključimo omenjeno idealno rešitev, lahko mirne duše zatrdimo, da je to izpremembo navdušeno pozdravilo celokupno p. t. t. osobje, ki je ne le veselo, marveč tudi s ponosom in zadoščenjem sprejelo vest, da se združi z železničarji.
Po izgubi lastnega ministrstva smo imeli poštarji troje želja: 1. da dobimo nazaj svoje ministrstvo; 2. če to ni mogoče, da pridemo pod prometno ministrstvo; 3. a ko bi tudi to ne Šlo, da se prideli pošta trgovinskemu ministrstvu, kakor je bilo to v bivši avstro-ogrski monarhiji. Da se ne bi reklo, da pišemo to samo zdaj po dovršenem dejstvu, naj ponatisnemo odstavek iz uvodnika »Poštnega glasnika« št. 11. od 11. aprila 1929, v katerem smo napisali ob ukinitvi poštnega ministrstva med drugim tole:
'»Kadarkoli je bil govor o redukciji ministrstev, se je omenjalo tudi ministrstvo pošte in telegrafa. Zato nas v tem pogledu ni ravno presenetil zakon o vrhovni državni upravi, s katerim se je ukinilo naše ministrstvo. Ne moremo pa tajiti, da nas je presenetil v tem, da se je spojilo poštno ministrstvo z gradbenim ministrstvom. Pošta, telegraf in telefon je prometna ustanova. Zato smo trdno pričakovali, da se spoji naše ministrstvo s prometnim ministrstvom. Železnica in pošta, to ste glavni žili vsega prometa, zato bi bilo razumljivo, alko bi se združili obe v enotno prometno ministrstvo.«
Naša radost nad prideljitvijo k prometnemu resoru je torej odkrita in iskrena. Mimo idealne rešitve se je rešilo to vprašanje na najboljši, naprimernejši in najučinkovitejši način. Ako bi ne bilo ničesar drugega, nas mora že zadovoljiti dejstvo, da smo se razšli s stroko, ki nam je ostala po 20 mesecih Skupnega življenja prav tako tuja ko prvi dan, in pa priznanje, da smo res prometna nstanova, ki spada po svojem težkem, odgovornem, nevarnem in neprestanem danonoč-nem delu v isto vrsto z železničarsko stroko.
Ali bo zdaj boljše ali slabše? — tako se izprašujemo te dni p. t. t. uslužbenci med seboj. Definitivna sodba je danes seveda še mnogo preuranjena. Saj se formalno še nismo zedinili, likvidacija bo rada trajala par imesecev, glede prejemkov ostanemo poštarji do novega proračuna ob lastnem dosedanjem budžetu. Ro vsem tem je skoro z gotovostjo sklepati, da se naše razmerje pred
1.	aprilom 1931. ne bo bistveno izpremenilo. Ne na bolje, ne na slabše. Kako bo kesneje, kdo ve? Razočaranja niso izključena, vendar smemo upravičeno imeti polno nade, da pričakujemo poštarji od novega stanja vsestransko izboljšanje. Čeprav malo zgodaj, vendar ne bo škodilo, če že danes ugotovimo glavne točke, o katerih pričakujemo poštarji kaj dobrega in koristnega — tako za stroko kakor za sebe.
1.	Avtonomija stroke. To najbolj in najprej potrebujemo. Izgubo lastnega ministrstva bi preboleli, če se nam da samostojna uprava. V gradbenem ministrstvu je nismo Imeli, pa ni bilo dobro za stroko. V novem ministrstvu jo upravičeno pričakujemo. Prometno ministrstvo ima zdaj namreč generalno direkcijo za železnice. Nič ni bolj logičnega in doslednega, kakor da dobi sedaj še generalno direkcijo za pošte. Obe generalni direkciji — samostojni za svojo stroko — bi bili podrejeni skupnemu prometnemu ministrstvu.
2.	) Poseben zakon o prometnem osobju.
Kakor znano, velja za vse državne nameščence skupni, splošni uradniški zakon, edino za železničarje ne velja ta zakon, ker imajo svoj lastni zakon o državnem prometnem osobju. Dolgoletna zahteva poštarjev in njihovih organizacij je, da bi dobilo tudi p. t. t. osoibje svoj spicialni zakon. Zdi se, da je sedaj ta kardinalna zahteva s spojitvijo s prometnim ministrstvom avtomatično rešena. Ne moremo si namreč misliti, da bi bilo osobje istega resora podeljeno na dva različna zakona, nasprotno smo prepričani, da nas ni treba obči uradniški zakon nič več zanimati, nego le še zakon o prometnem oisobju, ki se takisto nov izdeluje. Ta zakon se sicer v bistvu, posebno v plačah, ne razlikuje mnogo od splošnega uradniškega za-
kona, vendar bi bilo ž njim rešeno marsikatero naše vprašanje. Da omenimo samo znatno krajšo službeno dobo, ki je za naporno p. t. t. prometmo službo prav tako potrebna in 'umestna.
3.	Specialne doklade. Zeelzničarji vseh ikategorij — uradniki in nižji uslužbenci — prejemajo že od 1. aprila t. 1. dalje posebne doklade na službo, kakršne doklade prejemajo razen poštarjev in učiteljev menda že vsi resori drž. uslužbenstva. Celoletna borba poštarskih strokovnih organizacij, da bi dobilo tudi p. t. t. osobje take doklade, je bila zaman in smo že popolnoma obupali. Zdaj nam vstaja zarja novega upanja. Upravičeno ipričakiujemo, da g. prometni minister ne bo dopustil, da bo en del njegovega personala drugače nagrajen kakor drugi del, pa tudi od vlade ne smemo misliti, da bi osobje istega ministrstva različno tretirala, da bi ga neka- • ko delila v prvo in drugorazredno osobje. Večji pomislek je v tem, ali je to vprašanje pred novim proračunom finančno izvedljivo.
Z novim proračunskim letom pa utegne biti z novim zakonom likvidirano to vprašanje
i za železničarje i za poštarje.
4.	Pogodbene pošte. V boju za podržavljenje pogodbenih pošt '.n za postavitev pog. poštarjev v red državnih uslužbencev se je organizacija vedno sklicevala na železničarje kolt drugo prometno stroko. Tam ni pogodbenih postaj, najmanjša postajica je državni urad, in ni pogodbemih postajnih načelnikov, ampak so vsi državni uradniki. Sodimo, da bo sedaj mogoč dosti uspešnejši boj, da se podržavijo vse prometne ustanove, torej tudi pog. pošte, in da se prevedejo naši pogodbeni poštarji za uradnike III. kategorije.
5.	Režijska vožnja. Načeti bo treba tudi to vprašanje. Osobje istega ministrstva naj bi imelo iste ugodnosti na železnici, tako za uslužbence kakor za njih blago, kakor jih imajo sedaj železničarji. Najprej bo treba izposlovati polovične vožnje za pogodbene poštarje, kesneje pa za vse režijske karte. Ako ne bi šlo drugače, vsaj v omejenem številu.
6.	Organizacijski in zadružni pogledi. 1 u-
Ikaj se odpira poštarjem široko polje. Naša organizacija je vedno iskala stike z železničarskimi organizacijami in smo v važnih zadevah večkrat složno skupaj nastopili. Sedaj po združitvi v isto ministrstvo ne bo več utopija misel na unijo med poštarsko in železničarsko organizacijo, ki1 bi bila velikanskega pomena. Se dalekosežnejše načrte in upe gojimo z železničarsko nabavljalno zad.nugo, bogato in blagotvorno ustanovo, ob kakršni se naše revno zadružništvo kar izgubi.
'Res, da pada v to kupo radosti tudi nekaj grenkih kapelj. Ta mesec bi se bila imela izvršiti še nadaljnja napredovanja v 1. in 2. skupino II. kategorije, a so zdaj zaradi te iz-premembe padle v vodo. Tudi je vobče napredovanje v resoru prometnega ministrstva — vsaj v področju ljubljanske železniške direkcije — neugodneje nego je bilo v gradbenem ministrstvu. Upajmo, da se bo tudi to izboljšalo in da bo celokupno p. t. t. osobje blagrovalo dan, ko je kr. vlada združila poštarje in železničarje v skupno prometno ministrstvo. 'Bog daj, da bi p. 1.1. osobje v svojih nadah ne bilo prevarano, zakaj to osobje zasluži polno pažnje in upoštevanja.
Uradniški zakon in pU. osokjr.
Saivaz je poslal predsedniku Državnega svetla in predsedniku Komisije za izdelavo uradniškega zakona gospodu dr. Niku Periču naslednje pismo:
Vsa prizadevanja gospoda miimisitra za gradnje, posebno gospoda ipredsedndka kraljevske vlade, da se poštnim, telegrafskim in telefonskim uslužbancem poboljšajo materialne nagrade za prenaporno dnevno Ln nočno delo, so ostala za naše osobje samo ideal in nada. 'Resnica je, da ideal in nada ne nasitita, toda vsaj branita pred obupom. iBrti državni uradnik-uislužibenec in biti obupanec, pomeni pravo kugo za državo in državno službo.
'Naša strokovna organizacija čuva vse vrste p. t. t. uslužbencev od te grehote, dopovedujoč vsemu članstvu, da je naša kraljevska vlada ob priliki reševanja mnogih državnih problemov vzela v proučevanje tu-ti uradniški zakon, da ga temeljito izpreme-ni, a to po zahtevah časa iin življenja. Da bi bile izpremambe tega zakona Čim pravičnejše, prosi naša strokovna organizacija g. predsednika komisije, da kot priznani pravnik pravilno oceni naporno delo in riskantno življenje potujočega poštnega osobja na že-leznicaih in da se zanje v novem zakonu naglasi, da veljajo zanje glede službene dobe in glede dosezanja pravice na polno pokojnino določila zakona o prometnem železniškem eksekutivnem osobju. Kolikšni nevarnosti je izpostavljeno to osobje, je zadosten dokaz to, da ne sprejemajo zavarovanja njihovega življenja niti zavarovalne družbe niti samo prometno ministrstvo.
Polna obzirnost in človekoljubnost odločilnih čimiteljev se mora vidno izraziti v novem zakonu on Skrajšanju službene dobe
Deputacija pogodbenih poštarjev v Beogradu.
Že 6. februarja t. 1. se je predstavila deputacija pogodbenih poštarjev gospodu ministru za javna dela ter mu podrobno obrazložila svoj težki finančni položaj. Sedaj ob sestavi državnega proračuna za 1. 1931./32. je gospod minister za gradnje vstavil znesek pet miilijomov dinarjev kot povišek plač pogodbenim poštarjem, kar bi zneslo 35 % poviška od današnjih prejemkov. Da nam pa fte bi finančno ministrstvo v kaki stiski črtalo ali znižalo tega zneska, se je pokazala nujna potreba takojšnje intervencije pri gosp. finančnem ministru.
Vrli tovariš Tkalac iz Andrijevcev je pozval tov. 'Stojišiča iz Cortanovcev in tov. Engelmana iz Šmartna, da skupno nadaljujejo že v februarju t. 1. započeto delo. Dne
našim telefonistkam, ki nosijo na glavi kovi-nast obroč s slušalkami, kakor obsojenci okove na nogah.
Glede na to, da se na vsem kulturnem svetu p. t. t. uslužbenci zaradi posebnosti njihove službe izjemno tretiraju, zahteva organizacija za vse ostale panoge delovnega strokovnega osobja: na poštah, telegrafih, v pioštnt hranilinicti, terensko-tehničnih sekcijah telefonskih centralah, mehaniških delavnicah, radioipostajah, poštnih garažah, poštmo-carin-skih Skladiščih in v p. t. skladiščih in v vseh p. t. direkcijah — maksimalno služenje v državni službi .30 lelt.
'Naša strokovna organizacija prosi, da lahlko doseže strokovno osobje v p. t. t. stroki vsa zvanja in položaje, kakor so to redmi pojavi v drugih strokah, IDa se v prehodnih določilih novega zakona predvidi pravica za dosego 1. a skupine in izenačenje z nadomestkom razlike na plači za vse p. t. t. .uslužbence. Da s p. t. t. uslužbenci poročeno žensko osobje uživa vse zakonite pravice, kakor z učitelji poročene učiteljice.
Gospod predsednik, prosimo Vas, da sprejmete posebne izraze naše polne udano-sti in simpatije nasproti plemeniti osebnosti in visokemu državnemu faktorju.
Predsednik Saveza p. t. t. uslužbencev:
Toma S. Jovanovič.
Prepis takega pisma je poslal Savez tudi gospodu ministru za gradnje, gosp. pomočniku gradbenega ministra iin gosp. dr. Miki Jovanoviču, predsedniku Glavnega uradniškega saveza in članu komisije za izdelavo uradniškega zakona.
4. t. m. so posetili finančnega ministra, a ker je bil na potovanju, jih je sprejel njegov po-močnJk g. dr. Tetica. Zabeležil si je prošnjo in obljubil pomoč. Istega dne popoldne so obiskali naši zastopniki pomočnika gradbenega ministra g. ing. Ratajca in načelnika g. Tuteka. Oba sedaj že poznata težko službeno stanje kontraktualnih poštarjev, zato sta oba gospoda prav živahno razpravljala o tej zadevi ter posebno odobravala poset finančnega ministrstva. Dne 5. t. m. dopoldne m popoldne so posetili prometno ministrstvo, da obizvedo zaradi ugodnosti pogodb, poštarjev na državnih železnicah. Dne 6. t. m. so obiskali različne odseke in urade v zadevi načina in subvencije našega prepotrebnega ipenzlijskega fonda. V prostem času in o večerih so sestavljali nov osnutek pravilnika o pokojninskem fondu, katerega prinese v doglednem času »Poštni glasnik«.
Norveško poštarstvo.
Norveško p. t. t. '^ohje se deli na pet skuprn: 1. na strokovno izšolane uradnike; 2. poduradnike; 3. poštarje; 4. upravitelje pošt; 5. selske listonoše.:
Strokovni uradniški začenjajo kot dijaki. Pri strokovni izkušnji se zahteva 17. leto starosti, znanje norveškega, nemškega in angleškega jezika, računstva in zemljepisja (po smernicah, ki veljajo za srednje šole, zdravniško in nravstveno izpričevalo. Sprejemajo še študentje in študentke, a žensk vsekako manj. !Po dveh mesecih preizkušnje na kakšni manjši pošti, pride 15 mesečna učna doba. od katere pripadata 2 meseca na službo na ambulančnih ali pomorskih poštah . V tem času <se uče mladeniči prometne predpise ob nadzorštvu poštarja. V isti dobi si morajo osvojiti temelje francoščine. Poštni dijak mora delati dnevno pet ur. Prakso sklene trimesečni teoretični tečaj, v katerem se uče praktikantje razen poštnih predmetov tudi jezike. Po izkušnji dobe kandidatje dvojno diplomo, eno iz praktičnega dela, drugo pa iz_ izkušnje. S tema diplomama je absolvent tečaja imenovan za poštnega asistenta. Dijak ima 75 norveških kron plače, če stanuje pri starših, a 112 kron, če ne stanuje pri svojcih. Strokovni pouk izvršuje poseben odbor, v katerem sta dva tajnika višjega poštnega ravnateljstva in en uradni načelnik. Poštni asistent napreduje za ekspediterja in kontrolorja. Te ibri kategorije uradnikov so zastopane v poštni am-bulančni in pomorski služibi.
Končna stopnja kariere norveških kolegov je poštar, uradni načelnik, ki mu je po večini odkazan poseben delokrog. Za Imenovanje je zmeraj odločilna službena doba. 'Poštni asistent ima 2600—3350 norveških kron, kontrolor 5700—7000, poštar 5200 do .13.000 norveških kron.
Gradniki pri okencih imajo letne doklade 200 kron (— čez 3000 Din v naši valuti). Osobje potujočih pošt dobiiva 60—90 norveških kron odškodnine na mesec. Uradniki pomorskih pošt so honorirani z mesečno doklado 90 do 165 norveških kron. Norveška ima 59 ambulančnih in 140 pomorskih pošt. Dopusti so po tri tedne. Če uradnik zboli, dobi vso plačo skozi štiri mesece. Pa tudi vse leto, če ni bolezen takega značaja, da bi bolnik ne mogel več opravljati službe. Delovna doba znaša na teden 48 ur. Naporna služba (ambulančna in pomorska) pa manj. (Pri nočnem delu (od 21. do 6 ure) se Šteje 1 ura za 5 četrti delovne ure.
Vsak uradnik mora imeti enkrat v tednu 30 ur prosto. Čezurno delo se plačuje tako, da se letna plača množi z 1 Vi ter deli z 2400 in kvocient je odškodnina za eno uro čezur-nega dela.
Vto-iiitnlta poštne §namMe.
Pred 90 leti se je prvič rabila poštna fran-kovna znamka, in sicer na Angleškem. Prva poštna znamka, ki jo je bilo moči nalepiti na pismo, je bila črna il penska znamka z znano idealizirano glavo kraljice Viktorije. Začetnik udeje pa je bil sir Rowland Hill, prvotno učitelj, kesneje pa generalni poštar angleške poštne uprave. O tem, kako ie prišel Hill na mise'1 plaičevanja poštnine vobče in na rabo poštnih znamk posebej, pripoveduje romantičen dogodek:
Ko je prišel angleški poštni reformator Hill neki dan ileta 1838. na svojem popotovanju v krčmo nekega manjšega mesta, je videl na svoje oči, kako je prinesel pismonoša natakarici pismo od njenega fanta. Za odpravo pisma je zahteval 2 šilinga. Dekle je sprejelo pisemce, obračalo ga na vse strani, a čez čas ga je d^la nazaj dostavljaču z opombo, da pisma ne sprejme, češ da je poštnina predraga. Natakarica ni vedela, koga ima pred seboj, zato je rekla, da že tako ve,
kaj ji je izvoljenec hotel povedati. Neznanemu tujcu je izdala skrivnost, da imata sestanke z ljubčkom po raznih, že prej dogovorjenih označbah, ki jih pošiljatelj na nesumljiv način označi na pisemskem ovoju in da že vse ve, če le pogleda na gotove znake na kuverti, in ti so ji toliko kolikor vsa pisemska vsebina. IPripomnila je tudi še, da je vse to zastonj, kar je še posebno veliko vredno! (iDo tiste dobe namreč so se odpravljala pisma, ne da bi pošiljatelj poravnal poštnino, in šele naslovnik je plačal poštnino ob prejemu lista.)
il&wland Hill je z zanimanjem poslušal deklico. Izdal se seveda ni; samo nekoliko na smeh se je držal, ko se je deklica radovala, da je na tako zvit način preslepila angleško pošto...
Ta dogodek, ki je sam na sebi vsekako neznaten, je bil vrb važen. Angleški generalni poštar je spoznal način, kako prihaja pošta ob velik del svojih dohodkov. Zato se je odločil za, dve rešitvi, in sicer s tem, da zmanjša poštnino, in pa da pride v uporabo
poštna frankovna znamka, kot nov način plačevanja poštnine.
Po nekaj poizkusih se mu je posrečil sistem »pehny porta«, ki se je v kratkem času uvedel v vseh kulturnih državah. Pennv porto je bilo uvedeno 10. januarja 1840. 1. Določena je bila za pismo do pol uhče (16 gramov) enotna 'pristojbina J penny. Prve poštne znamke so izšle v istem letu meseca maja. Tako obhaja letos poštna znamka devetdesetletnico svoje uporabe.
V teh 90. letih, kar rabi ves kulturni svet dnevno na milijone in milijone znamk, so se razširile te vrednotnice v nenavadni meri. V prvih desetih letih so se znamke bolj počasi uvajale. V prvih 35. letih je bilo na vsem svetu samo (1500 znamk, od teh 800 v Evropi in 400 v Ameriki. Danes imajo evropske države že 36.000 znamk, prekmorske pa 40.000. 'Ves čas je bilo izdanih na vsem svetu 66.000 vrst poštnih znamk. V začetku so bile prav preproste, ki so pa, kakor se splošno misli, ravno s svojo enostavnostjo Okusne in umetniško vplivale. Sčasoma pa
Iz Internacionale P. T. T.
REŽIJA TELEGRAFA IN TELEFONA.
iV času, ko so tudi v naši državi močni činitelji na delu, da bi razdržavili telegraf in telefon in ju dali v izkoriščanje privatnemu (inozemskemu) kapitalu, ne bo odveč pogledati, kako se v Belgiji pripravljajo na to dobroto.
Belgijska vlada je že lani pripravila zakonski osnutek o telegrafski in telefonski režiji, katerega pa je zamenjala pred nekaj meseci ,z novim osnutkom, ki temelji na popolni finančni avtonomiji. Upravni svet, ki ga je predvideval stari zakonski osnutek, je Odpadel, mesto njega pa je nadzomli odbor, ki ga postavlja 'Glavna kontrola in ki ima pregledovati račune in bilanco režije.
O osobju govoitita člena 21. 'in 22., ki se glasita:
»Čl. 2il.: Predpisi, ki so v veljavi prt brzojavni in telefonski upravi na da«, ko stopi ta zakon v veljavo, ostanejo v veljavi za osobje režije.
Čl. 22.: Brzojavna in telefonska režija daje svojim uslužbencem pokojnine, njih vdovam in Sirotam pa podpore pod pogoji, ki so določeni s kraljevim ukazom. Prevzame tudi izplačila sedaj upokojenim uslužbencem, vdovam in sirotam.«
Ker to besedilo ne varuje dovolj vseh pridobljenih pravic osobja, kakor tudi ne pri-hodnjosti uslužbencev, je sodialistični senator De Bruyn interpeliral poštnega ministra. Ta je izjavil, da ostajrejo neokrnjene vse pridobljene pravice, tako tudi one glede organizacijske svobode, personalnega zastopstva, paritetne komisije, prizivnirh instanc v kvalifikacijskih in disciplinarnih zadevah.
De 'Bruyn je stavil nato predlog, da bi se sprejel k čl. 31. še naslednji dodatek: »Osob-je se ne bo manj dobro upravljalo, kakor ko bi bilo ostalo pri brzojavni in telefonski upravi.« Toda minister je ta dodatek odklonil, češ da besedilo osnutka zadostuje, da bo ostala režija v državni upravi in da bodo tudi v bodoče vseh ugodnosti, ki se bodo dale državnim nameščencem, deležni tudi p. t. t. uslužbenci.
GOSPODARSTVO IN PROMET.
'Poštno gospodarstvo Rusije trenutno ne ustreza potrebam narodnega gospodarstva. 'Mnogokdaj ov ra razvoj narodnega gospodarstva. Razvojni tempo enega in drugega gospodarstva se ne ujemata.
Promet se je doslej takole dvignil: pisma za Mil 7o, karte 145 %, časopisi 1197 %, brzo-
je postajal obrazec poštne znamke po napredujoči tehniki bolj in bolj umetalno in ži-veje napravljen. Filatelisti vedo, da so znamke direkten material slik glede zgodovine, zemljepisja, prirodopisja, svetovnih ved, narodnega gospodarstvi, valute itd. Dandanes najslavnejši umetniki sodelujejo pri izdelavi znamk, tako da lahko govorimo o današnji poštni znamki kakor o kulturnem pojavu in jo označujemo za kulturno vizitnico naroda. Zato ni nič čudnega, da je Veselje do filatelije vedno večje po vsem svetu. Filatelija je tako stara kakor poštne znarrtke same. Kmalu po izidu prve znamke šo se začele znamke »zbirati«. lAlii tedanje zbiranje znamk se nikakor ne more primerjati z današnjo filatelijo. Prva filatelistka je bila na vsak način tista »mlada gospa, katera bi si želela svoje stanovanje tapecirati z oblliteriranimi znamkami«, in ki je v londonskih »iTimes« iz leta d840. s tem tnseratom prosila podpore svojemu načrtu. V drugih listih se omenjajo stave, ali je moči v gotovem času nabrati določeno število rabljenih poštnih znamk in po-
javni promet za 200%, telefonski promet za 490 %. Preračunano na glavo prebivalca pokaže ta porast za pisma od 2.9 na 5.7, za časopise od 5d na 61.5, za brzojavke od 0.14 na 0.39, za telefonske aparate od 0.002 na 0.008.
Glede na talk silni porast prometa je namesto prej predvidenih 369 milijonov na investicijah kapitala določenih sedaj 1366 milijonov rubljev, in sicer za telefonske zveze 296, za lokalni telefon 300, za kablovsko mrežo 334, za pošto 119 milijonov rubljev.
Delovna kapaciteta se ima zvišatu za 265 %. število osobja se bo pomnožilo za 64 %, to je od 89.919 na 139j150. Plače se povišajo za 60 %. Najbolj manjka inženjer-jev in tehničarjev. Po petletnem načrtu bi moralo biti 6156 inlženjerjev, a jih je samo 384, in mesto 31.648 tehničarjev jih je samo 3735.
Kakor vidimo, je razlika med potrebnim in faktičnim številom tako velikanska, da se »petletni načrt« mora ponesrečiti, če so se povsod tako urezali.
Prevedba v III. kategorijo.
Tako dolgo pričakovana in tolikrat urgirana prevedba uradniških zvan ioni ko v in slu-žiteljev se je sedaj 'izvršila v prav majhnem obsegu. Gd kakih 500 takih revežev, ki že par let čakajo na pripadajočo kategorijo, jih je gradbeno ministrstvo prevedlo sedaj v vsej državi samo 80 zvaničnikov v JUS. kategorijo, a na ljubljansko direkcijo je odpadlo od kakih 100 takih upravičencev samo osem izvoljencev, in sicer: Drolc Ciril v Murski Soboti, Godec Stefan na Pragerskem, Hudi-na Franc v Ptuju, Jerančič Franc na Ljubljani 2, Jereb Maks na Ljubljani 2, Rozman Matej na Mariboru 2, Uršič Emil na Ljubljani 1 'm Zabel Ivan na Jesenicah na Gor.
Ministrstvo je načeloma črtalo za prevedbo vse ženske zvaničnfke in služitelje, dalje pa tudi vse upravičence, ki služijo pri ministrstvu in pri direkcijah. lA tudi moški zva-ničniki od prometa niso došli vsi na vrsto. 'Ne preostane nam drugega nego upanje, da bo v novem ministrstvu — v prometnem, pod katero smo zdaj prišli, — več upoštevanja za to najbolj prizadeto osobje.
'Naša direkcija, iki se resnično in iskreno trudi za prevedbo vseh upravičenih zvanioni-kov in služtiteljev v lili. kategorijo, je zaprosila ministrstvo za pooblastilo, da bi smela v lastnem delokrogu prevajati služitelje za izvamčnike, kako bi mogla najzapostavlje-nejše — uradniške služitelje postaviti vsaj za zvaničnike.
Z IO. odborove seje OPO od 12. dee. 1930.
Pošta in prometno ministrstvo. Predsednik z zadovoljstvom ugotavlja novo izpre-memlbo naše stroke s tem, da se je poštta pri-delila k promeitnemu ministrstvu, s čimer se je za enkrat oficielno priznalo, da je naša stroka prometna, kar so hoteli nekateri osporavati.
Predsednikovo potovanje v Beograd.
OPO je prejela dne 12. t. m. od Saveza brzojavni poziv, da mora biti predsednik 14. t. m. dopoldne v Beogradu zaradi uredbe o razvrstitvi. Odbor 'soglasno odobri, da mora predsednik takoj odpotovati v Beograd.
Redukcija »Poštnega glasnika«. Ker se je vsa do 1. 1938. prihranjena imovina lista potrošila zaradi trikratnega izhajanja mesečno ob iiezvlšani naročnini in ker bi pri sedanjem načinu izkazal list v prihodnjem letu občuten primanjkljaj, sklene večina odbora, da začne Poštni glasnik z Novim letom izhajati zapet samo po dvakrat na mesec, in sicer vsakega L in 15. v mesecu. Urednikovega predloga, naj bi se skušal Obdržati list na sedanji višini z novo organizirano alkcijo nabiranja oglasov, večina odbora ni upoštevala.
Sourednik In zastopnik predstojnikov pošt. Sklepalo se je tudi o predlogu tov. Engelmana, pog. poštarja v Šmartnem v Tuhinju, ki ga je iznesel v »Poštnem glasniku« št. 38. od 1. oktobra 1930., da bi dobili predstojniki pošt posebnega zastopnika in sourednika lista. Odbor je ta predlog odklonil talko iz načelnih razlogov, kakor tudi iz dejstva, da se sami predstojniki pošt niso zavzemali za tako institucijo.
Maša prava
kolinska cikorifa
dobno. iVsekako je zajemljivo, da je čitati že v prvem letu poštne znamke tudi stvarne, v nekem pogledu strokovne sestavke o poštnih znamkah.
Od svojega začetka pa do današnjih dni se je izpremenilo zbiranje znamk ravno tako kakor predmet tega sporta. Najprej se je gledalo na znamko kakor na nekaj posebnega, kesneje pa je zbiranje znamk postala moda. 'Bila je osobito mladina, ki se je bavila z zbiranjem znamk ter je tako med seboj kakor tudi pri drugih zbujala ljubezen do filatelije. Zbiranje znamk ima svoje gmotne ugodnosti, vičasih pa tudi neugodnosti. Tako n. pr. je kupil pred nekaj leti »največ-ji« filatelist, ameriški obrtnik Artur Hind na pariški dražbi edino znano rdečo ali centnb znamko iz britanske Guyane iz leta 1856. za rekordno ceno 32.000 dolarjev. Znamke z otoka Mauritia iz leta 1847. so cenjene danes na 840.000 Din. Zbiranje znamk je za vsako državo večjega ali manjšega pomena tudi z gospodarskega stališča. Po glavnih mestih mnogih držav dobite na velikih
■	.... ^	... ....... .	^	... .v .	JC _
poštnih uradih posebna filatelistična okenca, kjer se kupujejo tekoče kakor tudi starejše izdaje neuporabljenih poštnih znamk.
iSir Rowland Hill gotovo ni mislil pred 90 leti, da bi mogla pošta kdaj prodajati poštne vrednotnice ali da bi se zaradi njih opravljala posebna poštna služba.
Danes tekmujejo z znamkami stroji »Frankotip«, ki so že marsikje v rabi. Ti stroji (imajo lepo bodočnost. A tudi poraba poštnih znamk stalno rase. Tako je že blizu čas, ko se bo prodala n. pr. na češkoslovaškem v enem letu milijarda poštnih znamk. Iz početka se je mislilo, da bodo frankotipi izpodrinili znamke. (Izkušnja iz zadnjih let pa kaže, da mi talko. Im kakor slavi danes poštna znamka svojo devetdesetletnico, tako bo gotovo obhajala tudi svojo stoletnico in še večje in častnejše jubileje.
Razširjajte,Poštni Glasnik!4
Komunike Naveza.
(Po 'Sklepu lista smo prejeli od Saveza iz iBeograda naslednji dopis:
Savez poštno - telegrafsko - telefonskih uslužbencev je imel dne 14. in 15. tega meseca svoj strokovni svet (vede) od predstavnikov svojih oblastnih organizacij iz vse Jugoslavije. Svet je imel za dnevni red: prehod p. t. t. stroke v prometno ministrstvo in njen položaj v tem resoru.
Uprava Saveza in njen svet so ostali pri svojih tradicijah: avtonomija stroke! S tem rezultatom 'dela so odšli predstavniki sveta 'S predsednikom Saveza s seje h g. prometnem ministru, kjer so bili takoj sprejeti. S sprejemom in odgovorom g. ministra je delegacija vzhičena. Poštno - telegrafsko - telefonska stroka dobi v prometnem resoru poseben položaj — posebno upravo! V tem duhu je izdelana uredba.
(Prosim Vas, da objavite to v listu in da vse pozdravite.
Predsednik Saveza:
Toma S. Jovanovič
To in ono.
Naš novi minister je g. ing. Lazar Radivojević. Po padcu parlamentarne vlade dne 6. januarja 1924) je bil postavljen za ministra gozdov in rudnikov ter za zastopnika ministra agrarne reforme. Pri prvi delni izpremembi vlade sta zamenjala resora gg. ministra dr. Anton Korošec in ing. Lazar Radivojević. G. dr. Korošec je pustil prometno ministrstvo in prevzel gozdarsko, a g. Radivojević je postal prometni minister in s tem od 10. decembra t. 1. tudi naš minister. Pozdravljen bodi!
Ukaz o napredovanju je bil že gotov, a se zaradi izpremembe v ministrstvu ni izvršil. Ali bo g. prometni minister odobril prvotni predlog g. gradbenega ministra in kdaj ga bo skušal uveljaviti, je docela neznano. Če ne bo organizacija vzela stvari resno v roke, se je bati, da se predvidena napredovanja vobče ne bodo izvršila.
Poziv predsednika OPO v Beograd. Savez Je poslal 12. t. m. organizaciji sledečo brzojavko. »Predsednik da bude četrnajstog u Beogradu radi uredbe. Predsednik Saveza.« Sodimo, da gre za uredbo o razvrščanju p. t. t. osobja po novem zakonu. V prihodnji številki bomo vsekakor poročali o stvari.
Prostovoljni prispevki. V blagajno OPO so darovale tovarišice pošte Ljubljana 1 Šraj Marija in tri neimenovane tovarišice po 100 Din, Bezlaj Iva, Simčič-Žnidarič Antonija in Šoštarič Dragica
po 60 Din, Rabič Pavla 40 Din in tov. Krevs Albin, pog. poštar v Brusnicah 20 Din. — Najlepša hvala. Blagajnik OPO.
Ostre besede ameriškega generalnega poštarja. V Novem Vorku je imel generalni poštar Bro\vn govor, v katerem je zavzel ostro stališče proti zahtevam ameriških poštnih nameščencev. Dejal je, da je bilo kongresu predloženih več ko 30 raznih zahtev, ki so jih inspirirale organizacije poštnih uslužbencev. Ko bi vse te zahteve realizirali, bi bilo treba najmanj 150 milijonov dolarjev. Protestiral je proti zamišljenemu 44-urnemu tednu, proti povečanju dopustov, starostnim dokladam In dr. Rekel je:'»Člani naše zakonotvorne institucfje preveč poslušajo majhne organizirane skupine, a gledajo premalo na davkoplačevalce.« Sicer pa generalni poštar odobrava povišanje tuzemskih pisemskih pristojbin z 2 na 2 'A centa. »Union Postal Clerk« piše v svojem poročilu, da od Bur-lesonove dobe niso še bili poštni uslužbenci za svoje organizacijsko delovanje tako ostro kritizirani kakor danes. — Poštni odbor ameriškega kongresa je predlagal uvedbo 44-umega delovnega tedna; ugovori generalnega poštarja proti uvedbi se niso priznali.
Protislovje. Ameriška poštna uprava se je izrekla Mz finančnih razlogov« proti 44urnemu delavnemu tednu, po drugi strani pa je vzlic deficitu predlagala, da se zvišajo plače pomočnikom (zamenikom) generalnega poštarja od 9000 na 10.000 dolarjev, torej od sedanjih 604.000 Din kar na 560.000 Din.
Prav vesele božične praznike ter srečno novo leto 1931 želi vsem cenj. odjemalcem
Ivan MaNtnak, O.je. Kralja Petra 16 trgovinu k mati u fakt ar <» in konfrkcifo
»oooooont
Prav vesele božične praznike ter srečno novo leto 1931 ieli vsem ptt. odjemalcem
M. RA C C H, De je, Prešernova 4 trgovina h porcelanom in Mteklom
ooooonooooDuc
J)®§o
manufakturna trgovina
Ljubljana, Prešernova ni. 3
priporoča cenj. poštnim uslužbencem svojo veliko zalogo blaga. — Dobi se iudi na obroke.
Naše cene in naši plačilni pogoji omogočijo, da si more vsakdo nabaviti
moderen radii&ki aparat
Obrnite se takoj na nas
RADIO LJUBLJANA
MARIBOR,	LJUBLJANA,
Aleksandrova 44.	Miklošičeva 5.
Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg št. 11
Dvciol sa
teža ed 7 kg naprel
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn.
Otroški vozički se Izdelujejo tudi po okusu naročnika. šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4
ZA GOSPODE
nujboljSe angl ftk • in češko n uk o o sa obleke in površnike kakor tudi «raj or, ovratnik« in šo mnogo drugih pr«-d-metov nndi najceneje v ogromni izbiri
manufakturna in modna trgovina
MILOŠ PŠENIČNIK / / CELJE
Kralja Petra cesta št. 5
I rar in juvelir
ilgep sin ■- umor, Gosposln 111,15
Prodaja na obroke
G'teklo in porcelan, ogledata in ol-vne Cj za slike, vsakovrst ih erv sov in jedilno orodje kupujte le pri tv>dki.
M. RAUCH, Celje
Prešernova ulica š/ev. 4.
DaaaaDaaaaaDDDDDnDDnaannnnnnnr mn
□
□
□
□
□
□
□
•hCaitepsa
božična davila
priporoča
galanterijska veletrgovina
^rcsttfo đCorntattp
Maribor, Gosposka ulica štev. 3 [jj
M a n u f a k tu ra. Trene licoate,
krzno kakor sploh vs - oblačilne medmete nudi po z i erinh cenah tudi na odplačilo tvrdka
L. Ornik, Maribor
Koroška c< ut« 0
Vesele božične praznike ter prav srečno novo leto 1931
J	ieli vsem odjemalcem
JOSIP PLNVČAK. čevljarski mojster Kralja Pet, a cesta 2»
)ooooooocxxxxxx)ooooooooooocxxxxxxxxxxxxxxx5ooi>xxxxxjn
Venele božične pratnike ter prav srečno novo leio 19.tl
ieli vsem cenjenim odjemalcem delikatesa in špecerija
KAROL LOiBNLR. Celfe
Ivrasne damske plašče in obleke, zimske suknje za gospode, trenchcoate in obleke
kupite dobro In najceneje pri
Fran Lukič, Ljubljana
Stritarjeva ulica
Trgovina s kožuhovino
Filip Bizjak
krznarstvo
Liubljana. Šetenburgova ulica &t. 6
se priporoča poštnim nastavljencem, katerim daje tudi na obroke.
POŠTARJI — člani nabav* Ijalne zadruge dobe KARO* čevlje, Maribor, Koroška cesta 19, na mesečne obroke; cene znižane!
^Cvetnica dejni&ov
*£. ffltiftudf ŠtjuGCjana
•Mestni trg t5
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
Izhaja L, 11. in 21 v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834. Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika« v Ljubljani, Pred Prulami 1 Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista S". Jakoba trg 2. Za »Konsorcij Poštnega glasnika« izdaja in urejuje Jožko Jakie v Ljubljani. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeriek v Ljubljani.