Ntf. 93.	V	Ljubttani,	ponedeljek	94.	aprila	1999.	Leto	IV
Uradno poročilo o italijansko-jugoslovanskem sestanku v Benetkah napoveduje:
Poglobljeno sodelovanje med Jugoslavijo ter Italijo, Nemčijo in Madžarsko
Benetke, 23. _ aprila. 0 sestanku med jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Aleksandrom Cincar-Markovičem in italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom v Benetkah je bilo izdano naslednje poročilo:
»V razgovorih, ki so potekali v Benetkah 22. in 23. aprila 1989 med italijanskim zun. ministrom grofom Cianom in jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Cincar - Markovičem, so bila vsestransko preučena razna vprašanja, ki v današnjem položaju zanimajo sosednji in prijateljski državi, pri čemer so upoštevali tudi zadnje dogodke v Albaniji. Ta preučitev je še enkrat potrdila popolno prisrčnost v odnosih med Italijo in Jugoslavijo, prisrčnost, ki se je začela po obletnici belgraj-ekega sporazuma, ki je zavaroval mir na Jadranu in spoštovanje medsebojnih koristi, ki so utrjene in okrepljene na vseh področjih in v vseh smereh. Ministra sta bila soglasna, da se naj sodelovanje, polno zaupanja, ki je med obema državama, ter med Jugoslavijo in Nemčijo na drugi strani, poglobi tako na političnem kot tudi na gospodarskem področju za ohranitev miru in zboljšanja pogojev za stalnost v podonavski kotlini. Kar se tiče odnosov do Madžarske, sta oba zunanja ministra preučila položaj, ki je nastal po zadnjih manifestacijah ter sta ugotovila z zado-
Drobne novice iz Češke
Praga, 23. aprila.
Češki listi prinašajo med drugim poročanjem naslednje zanimive podrobnosti o življenju Češke pod novimi gospodarji:
Ker 6e je nemška vojska pritoževala, da češko prebivalstvo zna dosti manj nemščine, kakor pa so pričakovali in to celo po večjih mestih, so nemškim vojakom razdelili priročnike za češčino z najpotrebnejšim besedjem in stavki za navadno občevanje s Čehi. Med temi stavki za vsakdanjo rabo so na primer: .Ali bi se vaša dekleta hotela zabavati z našimi vojaki in iti z njimi nocoj plesat?. — .Pustite politiko in rajši odprite shrambo.« — Imamo nalog zapleniti ves živež,« — .Mi nismo vaši sovražniki, marveč prijatelji« — itd.
ooo
Tujim časnikarjem je še vedno prepovedan dostop na ozemlje češkega in moravskega protektorata. Tisti pa, ki 60 v Pragi, smejo pošiljati svojim listom v tujino samo pregledana poročila.
ooo
Romanje h grobu neznanega vojaka pred magistratom je z začetkom aprila ponehalo. Do konca marca je prihajalo dnevno do deset-tisoč ljudi z vseh strani Češke in Moravske tja polagat cvetje. Z zadnjim marcem je pa nemško vojaško poveljstvo postavilo pred ta spomenik redno vojaško stražo.
ooo
Iz službe je bilo dozdaj odpuščenih 80 odstotkov vseh častnikov bivše samostojne češke vojske. Oblasti so vsem sporočile, da se lahko priglasijo kot brezposelni in bodo dobivali od države primemo podporo. Za podporo se je oglasilo dozdaj blizu 3 odstotkov odpuščenih olicirjev.
ooo
Po vseh čeških krajih so že nekaj časa nabiti razglasi, na katerih nemško vojaško poveljstvo vabi Čehe, naj se priglasijo za delo v Nemčiji, kjer potrebujejo zaradi izostanka sezonskih delavcev od drugod veliko delovnih moči pri sajenju sladkorne pese. Uspeh razglasa ni zadovoljil in se na primer v Bmu ni vpisal nihče za delo v Nemčiji, najbrž zato, ker potrebujejo poljske delavce Čehi doma. ooo
Množe se poročila o številnih prometnih nesrečah zlasti na samotnih cestah. Listi pripisujejo nesreče uvedbi novega voznega reda, ko je treba vogiti po desni, namesto po levi, kakor v stari tepubliki. Žrtve nesreč eo skoraj povečini šoferji nemških vojaških tovornih avtomobilov. Oblasti so zaradi nesreč izdale že več strogih opominov.
ooo
Glavno koncentracijsko taborišče za sumljive osebnosti je v Taboru blizu Prage, kjer je doma bivši predsednik republike dr. Beneš. Prostora je ▼ taborišču za nad 15.000 glav. ooo
.Celo otroci so tu okuženi«, piše Johan Gotz, nadzornik nemške politične policije za Češko v glasilu te organizacije «Schwarzes Korps«, ko poroča o političnem stanju v če-škomoravskem protektoratu.
ooo
Prehudo šalo si je dovolil kapelnik neke znane kavarne na Vaclavskem trgu, ki je dal zaigrati Chopinovo .Pogrebno koračnico«, ko so na dan prevzema oblasti po protektorju Neurathu stopile v kavarno najodličnejše nemške osebnosti. Kapelnik je bil poslan v koncentracijsko taborišče.
voljstvom, da so te odprle pot h koristnemu razumevanju med vladama v Bel-gradu in Budimpešti.«:
Benetke, 23. aprila. Po slovesnem sprejemu včeraj ob 14.20 na beneški postaji se je jugoslovanski minister dr. Cincar-Markovič z grofom Cianom odpeljal na motornem čolnu med manifestacijami fašistovske mladine in beneškega prebivalstva po Velikem kanalu v Grand hotel, kjer je bilo zbranih poleg uradnih osebnosti zlasti veliko tujih časnikarjev. Po kratkem oddihu sta grof Ciano in dr. Cincar-Markovič imela prvi razgovor v dvorani, kjer sta se 1934 prvič sestala Hitler in Mussolini. Zanimanje za ta razgovor je bilo v Benetkah ogromno, zlasti v tujih krogih. Prvih posvetov se razen obeh ministrov ni udeležil nihče drugi. Sestanek je trajal nad dve uri. Po njem sta ministra dejala časnikarjem, da je razgovor potekel v popolnem razumevanju in izredno prisrčno.
Ob 18.15 sta se grof Ciano in dr. Cinear-Mar-kovič z našim rimskim poslanikom Hrističem ter z beneškim prefektom Catalanom odpeljala na bojnem čolnu italijanske vojne mornarice »Mas 540« ogledovat Benetke. Ta najmodernejša enota italijanske vojne mornarice spada med najpopolnejše pridobitve pomorske vojne tehnike. Bojni čoln je ponekod, kjer je bilo bolj prosto morje, vozil z brzino nad 80 km na uro. Ministra sta se peljala tudi mimo obeh jugoslovanskih parnikov »Kraljica Marija« in »Prestolonaslednik Peter«, ki sta bila zasidrana pred trgom sv. Marka. Med vožnjo sta v nevezanem razgovoru razpravljala o vseh vprašanjih, zaradi katerih je prišlo do tega sestanka.
Ob 21. uri je italijanski zunanji minister priredil dr. Cincarju-Markoviču slovesno večerjo v palači Rezzonico. Na večerjo in na sprejem po večerji je bilo povabljenih nad 800 najodličnejših političnih, vojaških in civilnih osebnosti iz italijanskih in iz tujih krogov v Benetkah. Med povabljenimi je bilo več admiralov ter generalov iz vojske in letalstva, številni italijanski in tuji časnikarji, filmske zvezde itd. Gostje so prihajali do pacale z motornimi čolni in z razkošnimi starinskimi gondolami Vladalo je razpoloženje, ki je. pričalo, da je ta sestanek prirejen v znamenje miru in prijateljskih odnosov na Jadranu in da ni naperjen proti nikomur. Ozračju zmed, ki se je zadnje dni širila po vsem svetu, so dale Benetke viden demanti. Sestanek grofa Ciana in dr. Cincar-Markoviča je razkošen pečat sporazuma med dvema državama na Jadranskem morju. Italija je v Benetkah storila vse, da pokaže pozornost, ki jo goji do svojega slovanskega prijatelja na drugi
obali Jadrana. Kot velika sila je Italija pokazala tukaj svoje bogastvo, vojne sile in pripravljenosti, toda tudi bogastvo benečanske omike in italijanskega družabnega reda. Vse mednarodno občinstvo v Benetkah in vsi tuji časnikarji so bili snoči pod vtisom prisrčnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo in pozornosti, ki jo je Italija pokazala v svoji diplomatski delavnosti, kadar gre za tvorna vprašanja. Zunanja ministra in njuni gostje so ostali globoko v noč v razkošni palači Rezzomico. Pred palačo je bil prirejen na razsvetljeni ladji koncert, ki se je pričel z igranjem jugoslovanske državne himne. V koncertnem programu je bilo mnogo glasbe slovanskih skladateljev, med njimi Čajkovskega in Dvofaka, poleg poleg tega pa glasba starih beneških glasbenikov.
Drugi sestanek med jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Aleksandrom Cincar-Markovičem in italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom, se je pričel danes ob 11 dopoldne v svečanem salonu Grandhotela in je trajal poldrugo uro. Po drugem razgovoru je bilo izdano uradno poročilo:
Ob 13 je beneški župan priredil našemu zunanjemu ministru in grofu Cianu intimno kosilo, katerega se je udeležilo samo nekaj povabljenih gostov. Iz palače Giustiniani, kjer je bilo kosilo, sta se grof Ciano in dr. Cincar-Markovič peljala skozi okrašene Benetke po Velikem kanalu do postaje Santa Lucia. Kakor je bil včerajšnji sprejem našega zunanjega ministra slovesen in veličasten, prav tako je bilo današnje slovo od Benetk razkošno in manifestativno. Vse palače ob Velikem kanalu so bile okrašene z italijanskimi in jugoslovanskimi zastavami, po bregovih_ in po mostovih so stale goste vrste beneške mladine ter prebivalstva, ki je navdušeno pozdravljalo jugoslovanskega gosta in manifestiralo za prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo.
Pred postajo je stal bataljon italijanske pehote v bojni opravi, ki je našemu zunanjemu ministru izkazalo vojaške časti. Na peronu so se od dr. Cincar-Markoviča poslovili italijanski dostojanstveniki z grofom Cianom na čelu. Ob 15.57 se je naš zunanji minister z orient ekspresom odpeljal iz Benetk. JQb odhodu vlaka je godba igrala jugoslovansko himno, navzoči pa so navdušeno pozdravljali dr. Cincar-Markoviča, ki je stal ob oknu svojega salonskega voza.
Ob prihodu ekspresa v Trst so jugoslovanskega zunanjega ministra pozdravili zastopniki civilnih in vojaških oblasti, s katerimi se je dr. Cincar-Markovič razgovarjal med postankom vlaka.
Prisrčne poslovilne slovesnosti so bile tudi na meji v Postojni.
Vesti 24. aprila
Ves nemški tisk veliko piše o jugoslovansko-italijanskem sestanku v Benetkah in pravi, da se je na njem poglobilo in utrdilo prijateljstvo med Jugoslavijo ter Italijo in s tem tudi prijateljstvo med Jugoslavijo in Nemčijo.
Angleško in francosko Časopisje piše o sestanku v Benetkah, a ne izreka nikakih končnih sodb, temveč samo z vso natančnostjo pretresa vsako besedo uradnega poročila o sestanku ter iz njega skuša razbrati prave sklepe, sprejete med raz£jpvori.
Madžarski ministrski predsednik grof Teleky je
po prihodu v Budimpešto izjavil časnikarjem, da se je na poti čez Jugoslavijo prepričal o prijatelj, čustvih Jugoslovanov do Madžarske.
Naš trgovinski minister Jevrem Tomič se je t letalom vrnil iz Berlina, kjer je imel važne trgovske razgovore, ki se bodo nadaljevali 2. maja v Kolnu.
Finska vlada je odgovorila na vprašanje Nemčije, da se ne smatra za ogroženo po Nemčiji, ter da ni prosila Roosevelta, naj v svoji mirovni spomenici omeni tudi Finsko. Tako vprašanje je nemška vlada poslala vsem malim državam, ki jih Roosevelt našteva v svoji spomenici in katerih, naj bi Nemčija in Italija po njegovem predlogu vsaj deset let ne napadli.
Od Mussolinija se je včeraj poslovil dosedanji angleški poslanik lord Perth, ki je bil v Rimu leto dni. Lord Perth s prvotnim imenom Eric Drummond je bil prej glavni tajnik Zveze narodov.
Velika vojaška parada v Madridu in z njo odhod tujih prostovoljcev iz Španije je odložena na 30. maja.
Manevri sovjetskega vojnega brodovja so se začeli te dni v Finskem zalivu. Po sovjetskih poročilih sodeluje pri njih vse rusko baltiško brodovje, med njim 70 podmornic.
Francoska katoliška kmečka mladina praznuje te dni 10-letnico svoje organizacije z velikimi prireditvami v Parizu. Prireditev se bo udeležilo okrog 50.000 zastopnikov kmečkih mladinskih organizacij iz vse Francije.
Nemško vojno brodovje je pred odhodom v španske vode imelo nekajdnevne- manevre v Severnem morju. Manevri eo potekali v največji skrivnosti in niso ladje za medsebojno obveščanje uporabljale niti radia.
Gdansk je imenoval nemškega kanclerja Hitlerja za častnega meščana.
Angleški poslanik v Berlinu Henderson je po
enomesečni odsotnosti danes odpotoval nazaj na svoje službeno mesto. Iz Berlina je bil odpoklican po zasedbi CSR.
CeŠko - moravski protektorat je odpovedal trgovsko pogodbo, ki sta jo sklenili CSR in USA. Do odpovedi je prišlo, ker je Amerika zvišala carine na^ češko blago, ni pa preklicala pogodbe, Češ da bo ta spet stopila v veljavo takoj, ko dobi CSR neodvisno vlado.
Madžarski regent Horthy je včeraj sprejel predsednika vlade Telekya in ministra Czakya, ki sta mu poročala o svojih razgovorih v Rimu.
60 milijard dinarjev bo veljalo delo petrolejskega voda od vrelcev v sredi Mehike do obale Tihega morja. Vod za petrolej bodo takoj začeli delati.
Predsednik portugalske republike general Car-mona bo to pomlad uradno obiskal portugalska posestva v vzhodni in zahodni Afriki. S tem potovanjem hoče Portugalska poudariti svojo voljo, da ne bo odstopila niti pedi svojih kolonij nikomur.
Nemški zunanji minister Ribbentropp bo obiskal Romunijo maja, da vrne uradni obisk romunskega zunanjega ministra Gafenca, ki je bil te dni v Berlinu.
Novi nadzornik ameriškega letalstva polkovnik Lindberg je začel s pregledom vseh ameriških letalskih oporišč. Izdeljuje načrt za potrojitev ameriških letalskih sil in za propagando letalstva med mladino.
Novo oporišče za vojno mornarico bo uredila Francija v pristanišču Mers-el-Kebiru, blizu Orana. To bo poleg Gibraltarja najvažnejša francosko-angleška pomorska postojanka v zahodnem delu Sredozemlja.
Glasilo nemške narodne socialistične stranke »An-
griff« prinaša članek, v katerem našteva vse tiste tuje voditelje, ki jih je Hitler s svojo politiko premagal. Začenja s Clemenceaujem in končuje s Chamberlainom. Temu in francoskemu ministrskemu predsedniku Daladieru stavi za vzgled Beneša, Češ kaj se lahko primeri vsakemu politiku, ki bi nasprotoval Hitlerju.
Nemške uredbe o omejitvi trgovine z živili in posebna določila glede prehrane so pretekli teden začeli izvajati v nedavno zasedenem Memelu.
Pri volitvah v pokrajinske zbore na Holandskem je močno napredovala katoliška stranka, socialisti so ohranili svoja mesta, zelo pa so nazadovali komunisti in narodni socialisti.
Z« varnost mednarodnega mesta Tangerja, glede katerega je bilo pretekli teden precej razburjenja,' češ, da ga misli na pobude Italije in Nemčije zasesti Španija, skrbi vsega skupaj 250 arabskih orožnikov, ki jim poveljuje italijanski poročnik.
Včeraj so po vsej Grčiji praznovali god kralja Jurija II.
Pomen beneškega sestanka v italijanski luči
Rim, 23. aprila, o. Ves italijanski tisk izredno veliko piše o sestanku jugoslovanskega zunanjega ministra z grofom Cianom v Benetkah. Iz tega pisa.nt.ia je razvidno, kakšno pomembnost polaga Italija na izid beneških posvetovanj, saj je vloga in stališče Jugoslavije v sedanjem mednarodnem položaju za Italijo pomembnejše, kakor je bilo kdajkoli prej. Razvidno je tudi, da bi Italija rada pridobila Jugoslavijo za čim st varnejše sodelovanje na vseh področjih, sodelovanje, ki bi bilo odločujočega pomena zlasti v bližnji bodočnosti angleško-francoskih načrtov in nemško-italijanskih priprav.
Lieti pišejo med drugim:
Italijansko-jugoslovansko prijateljstvo se potrjuje kot element stalnosti in nadaljevanja, ki je iznad mednarodnega omahovanja in sprememb. Po razpadu starega habsburškega cesarstva je Italija prevzela na Balkanu nalogo, ki 60 ji jo zahodne sile skušale tako dolgo odrekali. Uspehi Italijo v Afriki je imel odločilen vpliv na od-
nose med Belgradom fn Rimom. Jugoslovanske vodilne osebnosti so razumele, da samo odkritosrčen sporazum z Italijo lahko omogoči mladi državi, da lahko razvije vse svoje sile za notranji napredek države. Kako pravilna in koristna je bila odločitev, ki jo je izvedla Jugoslavija v marcu 1937, so pokazali dogodki, ki eo prišli za tem dejanjem. Priključitev Avstrije, septembrska kn-za, monakovski mir, dunajska razsodba in priključitev Češke ter Moravske Veliki Nemčiji so našli Jugoslavijo krepko zvezano za Italijo. Za Jugoslavijo je sporazum z Italijo pomenil mir in varnost. Belgrajski pakt je torej _ odgovarjal svojemu cilju in zgodovinski nujnosti. Ta pakt je bul iznad osebnih teženj in parlamentarnih pretresov. To se je jasno pokazalo po nedavni jugoslovanski politični krizi. Na vladi so novi ljudje, toda belgrajski sporazum je ostal tudi danes v novem evropskem položaju Siv. Niso ga, pretresli dogodki, ki so se odigrali v Tirani. Odločitve v Tirani zaradi tega niso prinesle kakšne zmede, temveč so le razjasnili odnos med Italijo in Jugoslavijo.
Angleški obrambni načrti in sovjetske zahteve:
Zveza miroljubnih držav -ali zveza proti Nemčiji!
London, 23. aprila, o. Sovjetski poslanik Majski bo jutri odpotoval iz Mpskve v London in prinesel nova navodila sovjetske vlade za pogajanja o sklenitvi obrambne in vojaške zveze med Anglijo in Rusijo. Sovjetska Rusija želi, da bi Anglija, Francija in Rusija sklenile pogodbo o medsebojni pomoči za deset let. Francosko in angleško jamstvo za Poljsko in Romunijo, ki govori o tem, da bosta Anglija in Francija branili ti državi pred vsakim napadom, naj bi se spremenilo tako, da bi Anglija in Francija jamčili Poljski in Romuniji varnost le pred napadom od Nemčije in Madžarske. Sovjeti menijo, da je to jamstvo v sedanji obliki naperjeno tudi proti njim. V angleških krogih pa poudarjajo, da hoče Anglija organizirati zvezo miroljubnih narodov proti slehernemu napadu, s katere koli strani in ne zveze proti Nemčiji ali proti toževala, da jo hoče Anglija obkoliti. So-kateri drugi državi, ki bi se po tem lahko pri-vjeti bi radi to zvezo spremenili v zvezo proti Nemčiji. Tudi ni verjetno, da bi to sovjetsko zadevo hoteli sprejeti Poljska in Romunija, ki se zavedata, da jima sovjetska Rusija lahko postane prav tako nevarna, kakor kdo drugi. Po angleškem mnenju bi bilo dovolj in tudi za vse države sprejemljivo, če se Rusija obveže pomagati Poljski in Romuniji, ako bi jo ob napadu za pomoč prosili. Varnost Rusije pa je itak zajamčena no nheh velikih zahodnih državah.
Na splošno vlada v 'Angliji mnenje, da bo sporazum med Anglijo, Francijo in sovjetsko Rusijo sklenjen še pred 28. majem. Po sklenitvi tega sporazuma bi se začela posvetovanja med francoskim, angleškim in sovjetskim generalnim štabom.
Švedska bo ostala nevtralna
Stockholm, 23. aprila. Ob petletnici švedske socialistične stranke je imel predsednik vlade dr. Hanson govor, v katerem je poudaril enoduš-nost Švedov, da bo Švedski ostala nevtralna in da bo ob strani vseh sporov. V nadaljnem svojem govoru je podčrtal, da isto žele tudi ostale skandinavske države, katerih položaj je podoben Švedski. Med gosti, ki so se udeležili proslave, je bil bivši predsednik francoske vlade Leon Blum.
Mussolini častni občan albanskih mest
Tirana, 22. aprila. AA. Stefani. Ministrski svet je imenoval duceja za častnega meščana vseh albanskih mest, grofa Ciana pa za častnega meščana Tirane. Sklenil je tudi uvesti rimski pozdrav kot obvezen pozdrav v vsej Albaniji. Glavne ulice v Tirani so krstili na imena italijanskega kralja in kraljice in grofa Ciana, ena izmed največjih ulic se pa že več mesecev imenuje po Mussoliniju
Koncert Akademskega pevskega zbora:
Zmagoslavje slovenske pesmi v Celju
Celje, 23. aprila.
Sooči ob osmih je bil v Celju koncert našega priznano najkvalitetnejšega pevskega zbora, Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane. Koncerta, ki je
bil za Celje umetniški, nacionalni in manifestativni dogodek prvega reda, so se udeležili vsi celjski odličniki. Dvorana kina »Uniona« je bila razprodana za to priliko že pred dnevi, tako da so morali mnogi, ki se niso bili pravočasno oskrbeli z vstopnicami, odhajati praznih rok.
Koncert je pričel ob o smili zvečer. Akademski pevski zbor je nastopil s svojim letošnjim programom, ki nosi naslov »Pesem slovenskega preporoda«. Spet so oživeli pred nami najpomembnejši predstavniki te izredno razgibane, živahne in častne dobe v naši zgodovini, zaživeli v svojih kompozicijah, ki so bile izvajane v mojstrski interpretaciji sijajnega vokalnega dirigenta Franceta Marolta in v brezprimemo natančni izvedbi svežega, odlično uvežbanega, glasovno somerno in skladno sestavljenega pevskega korpusa. Zbor zveni kakor orgle, vsi glasovi so izenačeni, zvočnost preseneča. Mladi inteligentni pevci obvladajo program s tehnično dovršenostjo, slede dirigentovim intencijam s poslušnostjo, v kateri se razodeva velika individualna oblikovalna moč. Čudovite žive in polne so se nam zazdele pesmi naših starejših skladateljev; mnoge med njimi so znane, po tolikih in tolikih naših pevskih zborih v desetletjih nič kolikokrat izvajane, Lahko bi za marsikako med njimi trdili, da je že ponarodela. Toda kako različna je bila razlaga, s katero nam jih je bil razodel Akademski pevski zbor od izvedb, v katerih smo jih bili že slišali! Vsaka pesem je oživela v svežih barvah, v živosti in pristnosti, ki je segala do srca in navduševala. Nenadoma so nam na presenetljiv način stopili blizu vsi ti naši starejši skladatelji, njihove pesmi, ki so se nam zazdele že zastarele, so se nam spet priljubile, doživeli smo, da se nam je približalo na n . osreden način tisto zlato, pravo jedro, ki ga skrivajo v sebi, tisti, našemu bistvu tako bližnji, rahlo romantični ogenj. Seznanili smo se z najznačilnejšimi predstavniki znamenite dobe. Slišali smo dela Blaža rotočnika, Gregorja Riharja, Nždveda, Fleišmana, Hajdriha, Kamila Maška, Vilharja, Davorina Jenka.
Petje Akademskega pevskega zbora dosega tisto, čemur se mirne duše lahko reče dovršenost. Zunanje, tehnične zahteve, zboru ne delajo niti najmanjše preglavice. Okretnost in gibčnost v pa-siranju ritmično zahtevnejših mest, ititonančna zanesljivost ob kočljivih prehodih, vzgledna dihalna tehnika kompletnega korpusa se druži na vzgle-
den način s samostojno oblikovno močjo, ki jo odlikujeta navdušenost in pristno občutena želja po izvirnem, močnem ilustriranju mest, katera so bila po šablonskih interpretacijah manj vestnih in sposobnih zborov postala bleda in v svojih možnostih neizčrpana. Iz pesmi zveni še nekaj: velika, spoštovanja vredna ljubezen do naše pesmi, ljubezen, ki je vsa predana češčenju slovenske samobitnosti, ljubezen, ki v teh pomembnih časih stopa s polno radodarnostjo in sebičnostjo v službo slovenskega naroda. Ta ljubezn zasluži velike, nepristranske pohvale. Podčrtati je treba z vso močjo dejstvo, da je Akademski pevski zbor pri nas edino pevsko telo, ki se je posvetilo vse v službo raziskovanja in oživljanja naše narodne pevske kulture, pesmi, v kateri se izraža duša naše skupnosti, občutevanje vsega slovenskega naroda v stoletjih. In Akademski pevski zbor se je edini pri nas lotil te velike in pomembne naloge sistematično.
Snočnji koncert zbora je bil za Celje umetniško razodetje. Mnogi poslušalci so z vznesenimi besedami po končanem koncertu zagotavljali, da se jim je bilo vse do tega koncerta zdelo nemogoče, da bi bilo mogoče tudi najfinejše podrobnosti tako sijajno izraziti s samo pesmijo.
Zbor je ob koncu dodal ognjevito Hajdrihovo kompozicijo »Hercegovska«. Aplavzi in klicanje se prej nista utegnila poleči. Takega navdušenja v Celju doslej še nikdar ni izzval ne samo noben koncert, ampak tudi nobena druga, kakršnakoli že prireditev.
Pevci so kmalu po končanem programu odpotovali nazaj v Ljubljano. Pred odhodom so pevci na kolodvorskem peronu še zapeli Adamičevo zdravico s prelepim koralom »Zemlja naša« ter znamenito budnico Od Urala do Triglava«. Ob tej priliki je človek nehote začutil, da so bile te in podobne pesmi, ki so se nam v varnejših, zložnej-ših časih zdele že nekam staromodne, v resnici zložene za stoletja. Ganjenost in navdušenje sta se lotevala občinstva. Vedno znova — taka zavest je vzrasla v vseh nas — prihajajo časi, v katerih te pesmi spet na najiskrenejši in najmočnejši način izražajo naša nanovo razgibana čustva.
Prav bi bilo, da bi po go; .vanju v Celju naš Akademski pevski zbor ponesel našo pesem slovenskega preporoda tudi letos še drugam, v Dravograd in Mežico, v Maribor, v Kočevje, na Jesenice in v Trbovlje. S to pesmijo bi moral zbor gosto-
i	vati v slednjem slovenskem večjem kraju!
Strašna najdba v svečinskem gozdu
Samomorilec je sedel mrtev 15 dni pod drevesom
Ljubljana od včeraj do danes
Za današnjo nedeljo se po včerajšnjem lepem dnevu in večeru prav gotovo nihče ni nadejal, da bi bila utegnila biti deževna. Tako lep je bil včerajšnji večer, brez oblaka. Davi pa smo se zbudili v oblačno, pustno jutro. Ker ni bilo vetra, se je bilo kmalu nadejati temeljite vremenske spremembe. In res je že prav kmalu začelo deževati.
Šveda so se tisti, ljudje, ki so se bili še včeraj odločevali za izlete na razne kraje v mestni okolici, morali premisliti. Ostali so rajši doma, kjer so si našli drugačne zabave, s katero so si krajšali čemerno popoldne. Nekateri so šli v gledališče, drugi so si naročili vstopnice za kino, tretji so si dejali, da čas skoraj še najhitrejše mine v gostilni. Neki pa so tudi zavili k sorodnikom, kjer so se najprej pomenili o rodbinskih rečeh, nato v razgovoru prešli na zunanjo politiko (cela kopica drznih, včasih bolj, včasih manj pametnih hipotez je pri tem prišla na vrsto), na vse zadnje pa so posegli po domini ali pa po kartah. Nobenega dvoma ni, da čas prav pri kartah najhitrejše beži. Tako si je tudi današnji dan marsikdo malo po-krajšal popoldne. V okolici, na izletih in ekskurzi-jah. so se zamudili le tisti, ki se trdno drže načela, da je nedelja in vedno — tudi če dežuje — lepša v prosti naravi kakor pa v mestu med pustimi zidovi ter tisti, ki so se zanesli na to, da se zdaj od sile težko pripravi k dežju, pa so se bili pogumno, kljub oblačnemu dnevu odpravili iz mesta, 'rfo jc dež presenetil; morali so se zateči pod streho, v gostišča. Do vlaka ali avtobusa so imeli še dovolj časa; prijetni druščini čas tudi tako naglo mine. In konec krajev — v tem lepem spomladanskem času tudi pogledi skozi okna somračne, pa prijazne izbe niso dolgočasni. Človek odkrije v bližnjem gozdu, kjer se med drevjem v otožnem pejsažu mota megla, polno poetičnega čara. Proti večeru so se odpravili ven v dež, do bližnje železniške postaje. Vlak jih je nato potegnil do mesta, kjer so se s prav fletnimi spomini na prijetni dan porazgubili po domovih, se odpravili zgodaj spat in se pripravili za ponedeljek, za redni
delovni dan.
V	mestu danes ni bilo prav za prav nobenih vidnejših prireditev. Dopoldne je bil prav dobro obiskan koncert. Popoldne pa je izzvenevalo nekako »privatno«. Vsak se je posvetil svojini lastnim težnjam ter si uredil popoldne tako kakor mu je naj-)>olj prijalo. Včasih se tudi to prav prileže, saj se človeku nenadoma zazdi kakor bi se bilo mesto ob nedeljskem popoldnevu lepo preselilo v starinsko domačnost — po splošnem razpoloženju. Raz-meroma naglo j© minul dan. Danes so tudi ljub-ljanski športniki izjemoma enkrat počivali. Nobenih prireditev — razen ene, manj pomembne —
ni bilo na ljubljanskih nogometnih igriščih. Prav je tako: tudi športniki imajo včasih radi mir.
Mirna nedelja na policiji in na reševalni postaji
Današnja nedelja je bila mirna v vsakem pogledu. Celo »bratci« ponoči niso — kakor sicer ob sobotnih večerih — bogve kako rogovilili. Precej se menda že pozna, da se mesec nagiba proti koncu in da pomalem zmanjkuje denarja za kakšne »nočne ekskurzije«. Stražniki so morali le redko posegati v »dogodke« na ulici in krotiti preveč vnete rogovileže, ki so »kalili nočno tišino«. Sicer pa je bilo na policiji v pogledu aretacij veliko zatišje. "
Popolnoma isto velja tudi za reševalno postajo. Tam so od včeraj opolnoči pa do današnjih večernih ur zaznamovali vsega skupaj štiri prevoze. Med temi prevozi bi bil omembe vreden prav za prav le eden.
Davi ob tričetrt na deseto uro dopoldne so bili reševalci klicani v Rožno dolino. Tam se je bila delavka Antonija Oražem, ki stanuje na Glincah, peljala s kolesom, pa je nenadoma izgubila ravnotežje ter phdla. Pri padcu se je precej poškodovala; zdi se, da si je zlomila nogo. Reševalci so jo iz Rožne doline, Cesta II. nemudoma prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Prepoved vozil z neustrezajočimi platišči.
Mestno poglavarstvo opozarja vse lastnike tovornih vozil, da je s 1. aprilom t. 1. stopil v veljavo čl. 18. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, ki se glasi: Tovorna vozila morajo imeti naslednje širine platišč: a) pri štirikolesnem vozilu z nečisto težo do 1200 kg najmanj 6cm širine, do 2000 kg najmanj.8cm širine, do 3500 kg najmanj 11 cm širine, a čez 3500 kg najmanj 16cm širine; b) pri dvokolesnem vozilu z nečisto težo do 750 kg najmanj 6 cm širine in čez 750 kg najmanj 11 cm širine. Železni obroči na kolesnih platiščih morajo biti gladki ter ter ne smejo biti prikovani z žeblji, ki imajo stožčasto, nego le z žeblji z ravno glavo, ki sme segati čez površino obroča največ 4 do 5 mm. Po členu 36. navedene uredbe se kaznuje prestopek z zaporom 1 do 30 dni ali v denarju od 50 do 1500 din, kolikor ne spada kaznivo dejanje pod strožje odredbe kazenskega zakonika. Vsi posestniki so opozorjeni, da zamenjajo kolesa, ki ne ustrezajo, da ne bodo kaznovani. Po cestah bodo odslej nadzorovali vozila posebni uslužbenci, ki bodo vsakogar zapisali zaradi kaznovanja.
Po globoko znižanih cenah dobite damsko modno blago zaradi preselitve • pri tvrdki
P. Magdič
Ljubliana
damski oddelek, pasaža palače Viktorije
Cene veljajo le od 24. aprila do 6. maja 1939
Damski pasovi od	•
Rute iu šali, svileni, od <««**»» » Robčki . . .X. .»««»«* ■» • •
Bluze, svilene, od .»»»«•«*« »
Rokavice, usnjene, od.......... » .
Spalne srajce od	»
Športne majce od	•
Volnene jopice od. «•«»»••*• Puloverji, volneni, od.
Nogavice, svilene, od,»«««*«»• Baretke od.
Ostanki čiste svile od	•
9 din dalje 12 din dalje 1 din dalje 19 din dalje 36 din dalje 50 din dalje 15 din dalje 55 din dalje 29 din dalje 12 diu dalje 9 din dalje 15 din dalje
ŠTEVILKE O VŽIGALICAH.
Statistični zavod Društva narodov je izdal poročilo, da prebivalci Evrope vsak dan porabijo nič manj kakor 4 milijarde vžigalic. Za te 4 milijarde vžigalic je potrebnih 420 tisoč kilogramov fosforja. Delo, ki ga opravljamo, ko prižigamo vžigalico, pomeni veliko izgubo časa, ako ga gledamo a etaliiča vse Evrope skupaj. Ce namreč vsak posameznik potrebuje eno samo sekundo, da prižge eno vžigalico, je za vse 4 milijarde, kolikor vsak dan val Evropci pri-žgo vžigalic, potrebnih nič manj kakor 126 let, 10 mesecev, pet dni in dve uri, ako bi to delo hotel opraviti le en človek. Kajpada bi tisti en človek to bolj enostavno naredil tako, da bi vse vžigalice naenkrat prižgal. Potem bi bil pa požar kar dovolj velik Ta statistika dokazuje, kako velike skrbi mora imeti to Društvo narodov, ki mora računati celo take
stvari.
Maribor, 22. aprila.
V	Svečini je povzročil ogromno pozornost dogodek, ki ga je slučaj spravil na dan. Ko je včeraj popoldne pasel pastirček posestnika Ferlinca krave poleg gozda, ki leži kake štiri kilometre proč od meje, mu je eno živinče ušlo v gozd. Fantek se je podal za kravo, pri iskanju pa je_ zagledal pod drevesom sedečega moškega. Približal se je sedečemu, da bi ga vprašal, če je videl kje kravo, ko pa je prišel v bližino nekaj deset korakov, ga je silen smrad kar vrgel nazaj. Zdelo se mu je vse skupaj čudno, pa je odhitel domov ter obvestil o tem svojega gospodarja, ta pa je poslal po orožnike. Slednji so kmalu prišli in sedaj se je ugo-
Mariborski drobiž
Maribor, 23. aprila.
Novi slovenski zvočni film v Mariboru. Dogodek današnje nedelje je bilo predvajanje prvega slovenskega zvočnega filma v Mariboru, ki prikazuje potek lanskoletnega fantovskega tabora v Ljubljani. Predvajanje se je vršilo v Grajskem kinu danes dopoldne, dvakrat, ob 10 in ob 11. Obe predstavi sta bili docela razprodani. Obsežno dvorano je napolnila navdušena mladina do zadnjega prostora, navzoči pa so bili tudi predstavniki mariborskega javnega življenja. Vse gledalce je film navdušil, le žal, da se nista predvajala hkrati oba dela.
Smrtna kosa. V bolnišnici je umrl 48 letni pomožni delavec iz delavnice drž. železnic •lakob Kerbl, ki se je ponesrečil v petek pri delu. aacl je v kotel vrele vode ter dobil smrtne opekline. Pokopali ga bodo jutri v Studencih. — T udi <>_ letna Jera Godec, ki je včeraj umrla v bolnišnici Im pokopana jutri na studenškem pokopališču.^ v bolnišnici je tudi umrl 41 letni delovodja Splošne stavbne družbe na Teznem 41 letni Franjo Pregelj. Naj počivajo v miru!
Prijeli so ga zaradi propagande, pa so ugotovili, da je tat. Čudne zadeve prihajajo zadnje dm v Mariboru na dan. Aretiranih je bilo nekaj ljudi zaradi propagande, pa je pri vseli oblast ugotovila, da so to sami predkazuovani zločinci, taksno odkritje so napravili tudi studenški orožniki. Prijeli so 30 letnega delavca tvrdke Utensilia na lo-brežju Franca Matulja, ker je napravil nek kriz. Ko pa so potem naredili pri Matulju hišno preiskavo, so našli celo zalogo predmetov, ki izvirajo iz tovarne Utensilia in za katere Matulj ne more navesti, na kak način je prišel v njihovo posest. Zanimivo je tudi to, da so uradniki tovarne Utensilia sprva potrdili, da so bili ti predmeti ukradeni, kasneje pa, ko so izvedeli, zaradi cesar so orožniki Matulja prav za prav pnjeh. pa so vse zanikali. Ti uradniki pa niso nasi državljani.
Betnavsko šumo je hotel zažgati. V soboto popoldne se je nahajala v Betnavskem gozdu orožniška patrulja iz Studencev. Ko so bili oroz-niki še v gozdu, je naenkrat nastal gozdni požar, k ee ie naglo širil. Orožniki so opaziti moškega, ki le bežal po gozdu ter so ga prijeli. Bif je to 36-etni Ivan Skuhala s Pobrežja. Požar je zajel kakih 200 kv. metrov mladega borovega gozaa, potem pa so ga omejili ter pogasili Skuhala je priznal, da je požar nalasc podtaknil. Prejšnje a line — v petek - je bil prav tako v istem gozdu požar, ki je uničil 300 kv. metrov mladega gozda ter je povzročil 2000 din škode. Osumili so Skuhalo, da je tudi prejšnji požar zanetil, kar pa ne prizna.
Ker je vozil po levi strani. Pri opekarni v Košakih se je pripetila včeraj huda nesreča. Zaletela sta se skupaj trgovski poslovodja Ribane, ki ee je iveljal na motornem kolesu, in nadzornik magdalenskega parka Romih, ki ee je'peljal na kolesu po napačni levi strani ceste, lik Pre<* motociklistom je kolesar krnil ua teio ta , vseeno pa je prišlo do trčenja ter je zadobil M. Romih takšne poškodbe, da so ga morali zapeljati v bolnišnico.
Mariborski upokojenci se ne marajo združiti z ljubljanskimi. V mali dvorani Narodnega doma je bil danes dopoldne občni zbor Društva jugosl. drž. in samoupravnih upokojencev v Mariboru. Vodil ga je predsednik dr. Kronvogel, poročali pa so podpredsednik Vrbnjak o delu in uspehih društva, tajnik Koudelka pa: društvo šteje 1882 članov. Po strokah se delijo: 575 železničarjev, učiteljev 275, orožnikov 150, sodnih uradnikov 127, poštarjev 125, častnikov Ul, upok. finančne kontrole 110, političnih uradnikov 100, kaznilni-ških paznikov 65, polic, stražnikov 60. davčnih uradnikov 42, podčastnikov 26, profesorjev 25, carinskih uradnikov 12, duhovnikov 7, 2 zdravnika, raznih drugih strok 52. Med temi so 701 upokojenke. Po bivališču pa se delijo: Maribor 946, Studenci 130. Pobrežje 68, Krčevina 49, Tezno 14, Celje 77, Slovenj Gradec 51, Slovenska Bistrica 31, Poljčane 23, Ljutomer in Dol. Lendava po 21. — Blagajniško i>oroČilo je podal Pušenjak. Društveno premoženje znaša 24.201 din, posmrt-ninski sklad pa 16.253 din. Predlog, da bi 6e mariborsko društvo spojilo z ljubljanskim, so predlagatelji pred občnim zborom umaknili, tako da se o tem sploh mi razpravljalo. Pri volitvah je bil izvoljen zopet dosedanji odbor.
Zbor Umetniškega kluba. Mariborski Umetniški klub je imel danes dopoldne občni zbor v hotelu »Orel«. S tem je Umetniški klub zaključil svojo bogato lanskoletno poslovno dobo, ki je dosegla svoj višek z letošnjim Umetnostnim tednom. Občni zbor jc vodii predsfednik odvetnik dr. Šnuderl. Zbor je bil zelo razgiban. Za predsednika je bil izvoljen zopet dr. Šnuderl, za tajnika pa profesor dr. Dornik.
Raiburljiro zborovanje Kreditne zadruge drž. železničarjev. V dvorani Zadružne gospodarske banke je bil danes dopoldne občni zbor Kreditne zadruge uslužbencev drž. žel. v Marihoru. Občni zbori te zadruge eo bili pred leti znani v Mariboru zaradi razburljivega poteka, ker se je na njih odigravala glavna borba med R. Tunmejeni in njegovimi nasprotniki. Tudi sedaj še la borba ni ponehala, Četudi je Tuntpej upokojen. O tem je pričel današnji občni zbor. Proti upravičenim kritikam opozicije, ki je nastopila proti prevelikim plačam, nagradam itd., je zopet nastopil Tumpej in posledica je bila, da je opozicija zapustila zborovanje. Vidi pa se, da takšno ravnanje ne koristi zadrugi. Število članstva namreč rapidno pada ter je samo lansko leto izstopilo 157 članov s 347 deleži.
Slovenska atletska podiveza sporoča svojim odbornikojn, da bo danes ob 19.30 nujna odborovn seja za sestavo atletske reprezentance Slovenije za dvoboj z Julijsko Benečijo in za druge zadeve
*	v zvezi s potovanjem y Trst. Seja bo pri Slamiču.
tovilo, da je sedeči neznanec že zdavnaj mrtev in je že začel močno razpadati, tako da je bilo na truplu vse polno črvov. Truplo si je ogledal tudi zdravnik, ki je ugotovil na vratu neznanca smrtno poškodbo. Poleg telesa pa je ležal na tleh odprt žepni nož. Vsi znaki kažejo nato, da se je neznanec sam usmrtil sedeč pod drevesom. Prerezal si je z nožem vrat ter izkrvavel, truplo pa je ostalo v sedečem položaju, prislonjeno na drevo. Mrtvi je bil star okrog 50 let, oblečen v lepo meščansko obleko, pri sebi pa ni imel prav nobene listine. V žepu so mu našli samo žepni robec. Nihče ga iz tega kraja tudi ne pozna. Zadeva je zelo skrivnostna. Domneva se, da je prišel mož čez mejo. Državno pravdnišlvo je odredilo pokop.
50 letnica Vlncencifeve konference v Tržiču
Tržič, 23, aprila.
Danes je slavila delavna Vincencijeva konferenca v Tržiču svojo 50 letnico obstoja. K slavnostni akademiji, ki se je je udeležilo mnogo odličnih gostov, se je pripeljal v spremstvu gradbenega ministra dr. M. Kreka	,	,	•,<.	-v---	*	"V-,-*-
•	• ,.	-\	5,	^	a* at Ostal je
pri nastopu najmanjših varovancev konference. Zanimal 6e je za delo te ustanove pri predsedniku ter pred odhodom ;»ročiI konferenci tudi svoj dar.
obiskal še občinski dom in orožniško postajo, nato pa si je ogledal tržiško mesto.
Občni zbor jugoslovanskega olimpijskega odbora
„ Zagreb, 23. aprila, b. Snoči je bil izredni občni zbor Jugoslovanskega olimpijskega odbora, na katerem so bili izvoljeni po novih pravilih odborniki. Na občnem zboru je bilo navzočnih mnogo zastopnikov posameznih zvez. V izvršni odbor je izvoljen za predsednika dr. Stevan Hadži iz Belgrada, za podpredsednike pa armadni general Dušan Simovič iz Belgrada, Edo Funk iz Zagreba in Ciril Pavlin iz Ljubljane. Poleg maršala dvora Čolak-Antiea.^ finančnega ministra V. Djuričiča, belgrajskega župana Iliča in drugih, so bili izvoljeni tudi Žižek. inž. Bloudek, dr. V. Murnik, J. Goreč iz Ljubljane ter Štrukelj iz Maribora.
Jesenice
Na belo nedeljo je praznovala 15 letnico obstoja »Zadruga krojačev in krojačic« za radovljiški okraj s sedežem na Jesenicah. Zborovanje je bilo v Žirovnici ob polnoštevilni udeležbi članstva. Vsebina dopoldanskega predavanja so bila strokovna in za obrtniške razmere v tem gorenjskem kotu zelo važna in poučna. Predvsem so bila zanimiva vprašanja: o nelojalni konkurenci, ki ubija obrtnike same, o obrtnem gospodarstvu, o potrebi strokovnega znanja in kalkulaciji. Strokovni učitelj g. Knafelj iz Ljubljane je predaval o spremembi kroja in o potrebi krojnih tečajev. Razpravljalo se je o ceniku v zvezj z minimalnimi mezdami in zahtevami pomočnikov. Popoldne jc bil občni zbor. Z velikim zanimanjem je sledilo članstvo razpravi o zelo porečem vprašanju starostnega zavarovanja, katerega osnutka pa občni zbor ni sprejel. Predlagano je bilo, naj se uvede zavarovanje po načinu in podobni tabeli plačevanja kot ga ima nameščensko pokojninsko zavarovanje. Pri volitvah je bil izvoljen ponovno stari odbor z g. Gogalom na čelu.
V	četrtek 20. t. m. se je zaključil knjigovodski tečaj, ki ga je priredila krojaška zadruga s jx>dporo ban.- uprave pod vodstvom učit. mešč. šole g. Klavora. Udeleževalo se ga je 28 tečajnikov in tečajnic. Na splošno željo ostalih, ki se tečaja zdaj niso udeleževali, se bo vršil še en tečaj v jeseni na Jesenicah. Predviden pa je sličen tečaj za Radovljico in za Bled.
Lahkoatletski miting SK Celja
Celje. 23. aprila.
Po skoraj enournem odmoru med predtekmo in glavno nogometno tekmo je bil na igrišču lahkoatletski boj, ki ga je priredi! SK Celje.
Tek čez drn in strn: Mladina je tekmovala na 3000 m, seniorji na 5000 m. Rezultati so ti-le:
Mladina: 1. Pohar (Celja) 10:51; 2. Pravdič (Celje) 10:53; 3. Markovič (Celje) 11:06.3; 4. Božič (Jugoslavija) 11:06.7.
Seniorji: 1. Rozman (Celje) 17:02.8; 2. Steiner (Celje) 17:03: 3. Agrež (Cslje) 17:08.2.
Uspehi so odlični, če ujioštevamo dejstvo, da je bila zemlja precej razmočena.
Nekaj novic iz boksarskega športa
Peter Kane, svetovni prvak v mušji teži, se bo v četrtek pomeril v Londonu z belgijskim prvakom Albertom Legrandom.
Najcenejša mesta za boksarski dvoboj med svetovnim prvakom črncem Henryjem Armstrongom ter Erniejem Roderickom, angleškim šampijonom, stanejo okrog 270 dinarjev, najdražja pa približno 4700 dinarjev. Dvoboj bo 26. maja v Albert-Hallu v Londonu.
V	Liverpoolu je J. Waloh premagal J, Jenkinsa v desetih rundah po točkah.
mmmmmmmmaBmmmrnm
+
Bogu vdano je dotrpela moja žena, oziroma sestra, gospa
Pavla Raktelj
roj. Borštnar
Pogreb drage pokojnice bo v torek 25. aprila 1939 ob 4 popoldne Izj)red mrliške^ veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 23. aprila 1939.
Raktelj Teodor, polkovnik v pok., dr. Heribert, med. svetnik v pok., Milan, uradnik v pok., Vinko, banski svetnik,
iu Milena Skala, učiteljica v pok.
Stran 1.
Od tu in tam
Del prejšnjih pomorskih zvez s Španijo so obnovile jugoslovanske paroplovne družbe. Računale so, da bo Špani ja spet postala dober trg za naše proizvode, ker je po dolgotrajni državljanski vojni izčrpana. Pokazalo pa se je, da ti računi niso bili upravičeni, ker ni bila niti z naše strani niti s španske sprožena akcija, da bi se obnovile prejšnje trgovinske pogodbe. Zaradi tega so se dalmatinski gospodarstveniki začeli obračati na vlado, da bi se čimprej začela pogajanja s Španijo za novo trgovinsko pogodbo.
Vse tri nove kontraforpedovke »Beograd«, »Zagreb« in »Ljubljana« bodo že v kratkem sposobne za svojo službo. »Beograd«, ki je bil izdelan v Franciji, je 2e krenil skozi Gibraltar v Split, prav tako pa bo začel prihodnje dni s poskusnimi vožnjami »Zagreb«, ki se gradi v splitski ladjedelnici. čez približno dva meseca pa bo dovršena kontratorpedovka »Ljubljana«.
Rekordna žetev pšenice je bila lansko leto ▼ naši državi. Nedavno so bile objavljene točne statistike, ki pravijo, da je bilo lani pridelane pšenice za 30,290.000 metrskih stotov, ječmena za 4,214.000, rži za 2,271.000, ovsa za 3,262.000 in koruze za 44,071.000 metrskih stotov. Iz tega sledi, da še nobeno leto nismo pridelali toliko pšenice kakor lani. L. 1936. smo je pridelali
29,235.000	metrskih stotov, a 1. 1928. 28,000.000 metrskih stotov. Pač pa je bit donos koruze mnogo slabši kot prejšnje leto. Kljub vsem tem številkam pa je lani izvoz žita občutno padel, kar je treba pripisati nemirnim in kritičnim časom. Za domače potrošnike pa je imel ta zastoj to dobro posledico, da so pretirane cene pšenice nekoliko padle.
Zaradi kač je porušil svojo hišo kmet Jovo Turjak iz Glavic pri Prijedoru. Ko je popravljal v hiši pod in dvignil trhlo desko, je našel pod njo ccl klopčič strupenih kač. Ko je nato še v spalnici dvignil desko, je tudi tam našel kače. Ker se je bali da se kače nazadnje ne bi zaredile še v stanovanju, je porušil hišo do tal. Med kamenjem je našel veliko množino strupenih kač.
Žc tri tedne traja stavka delavcev v tovarni vagonov v Slavonskem Brodu. Delavske organizacije so že ponovno posredovale, prav tako tudi oblasti, pa vendar vodstvo tovarne noče nič slišati o povišanju delavskih mezd. Ko se je predsednik vlade Cvetkovič mudil preteklo nedeljo v Zagrebu, se je zanimal tudi za to stavko. Izrazil je željo, da bi se spor uredil tako, da se da delavcem tisto, kar jim pripada. Zaradi tega mislijo, da bo vodstvo tovarne odjenjalo od svojega izgovora, da bi povišanje mezd 1500 delavcem finančno preveč obremenilo podjetje, in bo sklenilo z delavci novo kolektivno pogodbo.
Pekovska vojna v Belgradu se jc končala z zmago tistega peka, ki je začel kruh prodajati po dva dinarja za kilogram. Ostali peki. ki so začeli kruh prodajati po poldrug dinar za kilogram, hoteč s tem uničiti konkureco, so odnehali, ker so sprevideli, da proti peku Laziču nič ne opravijo. Lazič ima toliko dela, da morajo kar policaji delati red pred vrati njegove prodajalne.
Spet novo gradbeno afero imajo v Belgradu. Nedavno smo poročali, da je ukazal belgrajaki župan Ilič podreti stavbp občinskega svetnika gradbenika Misimoviča, ki je postavil hišo brez dovoljenja mestnega gradbenega urada. Kmalu nato so izvohali še enega, ki je gradil malo tovarno brez dovoljenja. Tudi temu bodo podrli, kar je bil že zgradil. Nazadnje pa je posebna komisija ugotovila, da je bila zgrajena proti predpisom tudi trinadstropna hiša nekega niškega zdravnika. Stavba je namreč za 88 centimetrov višja, kakor pa se je glasilo gradbeno dovoljenje. Zaradi tega bo dala občina podreti tretje nadstropje na tej nisi, ki je popolnoma dograjena ter v njej že stanujejo stranke.
Čez milijon dinarjev jc poneveril šef trosa-rinskega oddelka mestne občine v Petrovgradu v l-tački. Pet let je 'Sef kradel, pa so mu prišli na sled šele pred mesecem. Zaradi tolikšnega primanjkljaja v blagajni je morala občina skleniti, da bo najela večje posojilo in izvršila najnujnejša dela, ki jih preje niso mogli izvršiti. Vea mestni preračun znaša skoro 14 milijonov dinarjev,
Ogromne množine strupenih kač so se pojavile letos v Južni Srbiji. Na kamenitih hribih so jih je toliko zaredilo, da je zaman trud kmetov, da bi jih uničili. Do sedaj so kače samo v Ka-vadarju povzročile velikansko škodo, ker so opikale 40 ovac in 10 koz, ki so vse poginile. Kače pičijo žival v smrček, da pogine že po dobri uri.
Sablja albanskega srednjeveškega narodnega junaka Jurija Kastriotiča Skenderbega se nahaja v vojnem muzeju v Cetinju. Sabljo so šele nedavno odkrili, ko so pregledovali inventar svo-ječasnega vojnega muzeja črnogorskega kralja. Sablja je dolga skoro en meter, široka pa osem centimetrov. V njej je vrezan napis, v latinici z letnico 1467 in s polnim imenom Skenderbega. Kako je ta sablja prišla v cetinjski muzej, pa ne vedo.
Svojo radovesnost je plačal z glavo kmet Jovan Stanič iz Kinjafke Sisku. Pred cerkvijo so kmetje plesali kolo iti med njimi tudi kmet Glo-diŠ, oženjen in oče treh otrok. Ko se mu je ponudila prilika, je skočil pred vaško lepotico Milko črnojevičevo in jo tako poljubil, da so se njegovi zobje poznali na njenem licu. Zaradi tega jo nastal pretep, kor se jo dekletov brat potegnil za sestro. Starejšim kmetom so je sicer posrečilo pretepače razgnati, toda Globič je šel pred Staničovo hišo čakat' na črnojeviča, da bi se nad njim maščeval. Ko je bil žo mrak, je prišel Cmojevič. V silobranu je začel streljati in ubil Staniča, ki je* bil pritekel iz hiše, da vidi, kaj se na cesti dogaja.
V	Šabcu je bil včeraj zjutraj obošen kamnoseški pomočnik Stanimir Šešič, katerega je sodišče obsodilo na smrt zaradi posilstva osemletno deklice in umora njeno matere, šešič je sicer zaprosit za pomilostitev, pa mu ni bilo ugodeno. Pred smrtjo se je obnašal zelo mirno in predrzno ter izganjal iz celice sorodnike, ki so se z jokom prišli poslavljat od njega. Pred smrtjo si je privoščil obilno likerja iu cigaret.
Kot živa plamenica je telila kakih dvesto metrov 12 letna deklica Zlatka Mujanovič, kateri se je vnela obleka, ko se je preveč približala ognju. Zlatka je blizu bosanske vasi Rujice na planinah pasla živino. Na samem snegu si je zakurila ogenj, da se je grela. Ko je metala na ogenj polena, se ji je vnela obleka, da je bila na mah vsa v plamenu. Da bi se rešila, je tekla po snegu, dokler ni padla nezavestna na tla. Opekline so bile tako hude, da je v sarajevski bolnišnici umrla.
»Slovenci smo!«
Koroška in splošno ljudsko štetje v Nemčiji
Z ozirom na bližajoče ljudsko štetje, ki bo sredi maja po vsej Nemčiji, prinaša »Koroški Slovenec« nekaj načelnih misli, ki naj bi služile kot vodilo za koroške Slovence ob tem važnem dogodku, ko bo treba javno izpovedati svojo narodnost in prevzeti tudi vso odgovornost za posledice, ki bodo sledile iz take ali drugačne odločitve pri ljudskem štetju. Iz navedenega članka posnemamo nekaj vodilnih misli:
»Materni jezik nikakor ni nujno istoveten z narodno pripadnostjo. Lahko ima nekdo drugačen materni jezik, pa se vendar lahko izjavi za člana nemške narodne družine.« Tako beremo v razpravah nemških listov o bodočem ljudskem štetju.
Iz navodila razbiramo najprej eno: Vsak narod ima svoje dostojanstvo in vsaka narodna zvestoba je vrlina. Narodna pripadnost ni nikomur vržena v naročje, temveč si jo je treba priboriti in pridobiti, često celo z velikimi žrtvami. Zato pa je zavest, da sem član tega ali onega naroda, povezana s ponosom, s pravim in iskrenim narodnim ponosom.
Zločinci, ubijalci, roparji so izvrželt svojega naroda. Narod jih ne šteje v svoje vrste in jim odreka narodno zavest. Izvržek naroda so nadalje vsi, ki sramotijo svojo narodno družino in svojo lastno govorico, vsi, ki svojemu narodu škodujejo in ga za vsako ceno prodajajo. Izvržek naroda so končno oni, ki se sramujejo svojega naroda, er se jim zdi preveč preprost, ker se jim zdi drugi narod bolj bogat in bolj slaven in bi se svojemu narodu radi čimprej izognili iz golega koristoljubja in želja po dobičku.
Materna govorica še ni istovetna z narodno pripadnostjo. Narodna družina ima svoje dostojanstvo, narodno dostojanstvo in osebna vrlina pa se družita samo s poštenjem, značajnostjo in pravičnostjo.
Na jezikovni narodni meji so možni posebni primeri. Mogoče je kdo kot dete čebljal z materjo slovensko, kot mladostnik v šoli in v občevanju z vrstniki menjaval slovensko in nemško govorico ter dorastel v pravi dvojezičnosti ali celo svoj materni jezik pozabil. Nemška je njegova duševnost, tuj mu je svet slovenske narodne kulture. Neskladnost maternega jezika z narodno pripadnostjo na narodnih jezikovnih mejah nikakor ni redka in je po svojih okoliščinah lahko povsem naravna.
Kdor pa je kot otrok s starši, brati in sestricami govoril slovensko, kdor se tudi kot dorastel meni s svojci v družini slovensko, kdor se poslužuje slovenske govorice v življenju domačije
in soseščine, kdor moli slovenske molitve in poje slovenske pesmi — je Slovenec. Nazorno bi lahko dejali tako:
Ti še zveni v ušesih stara bojna pesem kmečkih puntov: Le vkup, le vkup uboga gmajna?
Te še zgrabi visoka pesem domovinske ljubezni Serajnikovega Mirka in Miklove Zale?
Te še dojme večno lepa pesem naše doline: Nmav čriez jizaro, nmav čriez gmajnico, kjer je moj dragi dom z mojo zibalo?
Še moliš svojo vsakodnevno prošnjo: Oče nas, kateri si v nebesih?
Ce ja — potem si Slovenec! Ako si pošten, značajen in pravičen, tedaj boš svojo in svojih narodno pripadnost tudi vsekdar in vsepovsod s ponosom priznaval!«
Drobne novice s Koroške
S 1. majem bo nemška država začela plačevati svoje dobave pri podjetjih deloma v gotovini, deloma pa v bonih. Z davčnimi boni bo krila država 40% dobavnih stroškov. Od teh bonov bo smelo podjetje prvo polovico že po šestih mesecih porabiti za plačevanje davkov, drugo polovico pa šele po treh letih.
S prvim aprilom t. 1. sta bili občini Bilčovs in Gornja vesca združeni v eno občino, ki se bo za naprej imenovala občina Bilčovs. Županstvo nove občine je bilo poverjeno Francu Špicerju, dosedanjemu županu v Gornji vesci. Gospod špicer je županoval tej občini že nad 18 let.
17. maja bo po vsej Nemčiji splošno štetje. Poleg drugih vprašanj bo treba tudi odgovoriti na vprašanje glede narodne pripadnosti. _ Števni komisarji bodo razdelili po hišah po tri vprašalne pole, ki jih bo izpolnil hišni gospodar. Vprašalne pole ostanejo v hiši tri dni, nakar jih bodo števni komisarji zopet zbrali in oddali občinam. Komisarji so obvezani, da ohranijo popolno tajnost glede odgovorov na vprašalnih polah. Organizacija štetja bo izvedena tako, da bo za vsakih 30 hiš določen po en števni komisar. Za komisarja sme župan imenovati vsakega državljana, med njimi tudi mladoletnike.
V	Celovcu so našli na železniškem tiru razmesarjeno truplo 36 letnega delavca Jožefa Ko-peiniga.
Ljubeljska cesta je zopet odprta za promet.
Pri Otmanjah je pogorelo 16 hektarjev tako imenovanega loškega gozda. Gozdni požari so izbruhnili tudi pri Vogrčah in nad Kostanjami.
Z Goriške, Krasa in iz Istre
Drago meso, ker ni živine
V	zadnjih desetih letih je potrošnja mesa po vsej Italiji močno padla in skoraj vse tako kaže, da bo padla še bolj. Zato ni čudno, da predvsem v zadnjem času italijansko časopisje posveča veliko pozornost temu vprašanju. Na leto pride zdaj komaj 16 kg mesa na vsakega človeka. Da to ni veliko, se vidi šele iz primerjave potrošnje mesa v drugih državah. V Franciji poje na leto vsaka ose-, ba približno 44 kg mesa, v Angliji pa celo 64 kg. Zadnje čase si oblasti zelo prizadevajo, kako bi zboljšale razmere na italijanskem živinskem trgu. Na trg hočejo spraviti čim več goveje živine, obenem pa tudi znižati cehe, da bi ljudje meso bolj kupovali. Italija pa za svoje potrebe nima dovolj živine in bi v primeru večje potrošnje mesa morala nujno zvišati uvoz, kar pa jo na drugi strani spravlja v neugoden položaj. Da bi ljudje v večji meri kupovali meso, proti temu govori tudi dejstvo, da so se zadnja štiri leta cene na splošno skoraj vsem živilom dvignile za več ko 30 odstotkov. Isto velja tudi za Julijsko krajino.
Po krivici zapostavljena Istra
Tržaški »Piccolo« je zadnjič objavil zanimiv članek o Istri. V ujem poudarja med drugim tudi veliko zapostavljanje te pokrajine, kljub temu, da bi bila Istra lahko najbolj donosna italijanska dežela. »Piccolo« je napisal tudi tole: »Istra, ki že nekaj let poskuša, da bi se pridružila^ kot zadnja v vrsti donosnejšim pokrajinam, še ni mogla najti pravega sredstva za potrebno pomoč, da bi na ta način mogla pokazati svojo pravo vrednost. Z zasebnimi žrtvami so skušali upoštevati to, kar je značilno za istrsko avtarkijo (samovzdrževanje), t. j. rudarsko industrializacijo. Istra bi na tem področju lahko pokazala takšne vrednosti, ki bi ji dale v izdatnejši meri pravico do sodelovanja pri zboljševanju narodnega gospodarstva, posebno pa še v tistem delu, ki je najbolj odvisen od zamejstva. Rešitev tega vprašanja je narekovala notranjemu trgu izkoriščanje istrskega premoga, in kričeča potreba lahkih kovinskih zlitin je pospešila izkoriščanje istrskega boksita. V Istri pa je toliko drugih rudnin, ki bi na notranjem tržišču mogli m morali opravljati nadvse važno vlogo. To so: dolomit, kalcijev karbonat, železne rude, marmor, kremen, lapor, svinčene rude, ilovica, asfalt, morda pa tudi nafta in metan. Na kratko rečeno, vrsta snovi, ki skupaj ne predstavljajo samo ogromnega naravnega bogastva, temveč tudi zelo velike možnosti dela, ki bi, če bi bilo uresničeno s pametno organizacijo, dajalo Istri možnost, da bi se sama preživljala in prispevala v ogromni meri k uresničenju zaželene narodno-gospodarske avtarkije.«
Parnik »Petar« bi se bil kmalu , potopil
V	tržaškem pristanišču, bi se bila jugoslovanski trgovski mornarici kmalu pripetila huda nesreča. Na parnik, ki nosi ime »Petar«, so natovar-jali les, da bi ga 7. njim odpeljali v Tripolitamjo. Z lesom pa parnika niso povsod enakomerno obremenili, kar jo imelo za posledico, da se je »Petar« nenadno nevarno nagnil, čisto do roba. Večina ljudi, ki so bili zaposleni pri nakladanju lesa, je bila prepričana, da za parnik ni več rešitve in da so bo potopil. Les eo začeli razmetavati hitro na drugo stran in s tem dosegli, da se je ladja počasi spet naravnala in odgovorne ljudi rešila skrbi.
Tržaški kolodvor |« postal pramalhen
Ker se Trst neprestano veča, prav tako pa hitro narašča tudi železniški promet, so začeli mi; sliti na to, kako bi razširili tudi glavni tržaški kolodvor, ki skoraj ne more zadostiti več potrebam sedanjega prometa. Izdelali so tudi že načrt, po katerem morajo biti vsa prenovitvena dela končana v dveh letih. Znatno bo povečano pročelje kolodvorskega poslopju, ki bo baje dolgo celih dve sto metrov. Obenem pa bodo položili tudi več novih železniških tirov in na ta način razširili sedanje postajališče vlakov. Trst torej tudi v tem oziru postaja nov in sodoben.
Radio
Programi Radio Ljubl|ana
Ponedeljek, 21. aprila: 12 Spreliod po Balkanu tplo šče) — 12.45 Poročil? - 13 Napovedi — 13.20 Opoldaaslc. koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 18 Paberki ii vsakdanjega zdravstva (g. dr. A. Brecelj) — 18.20 Gta. zunov: Steuka Hnzin, sinf. pesnitev (ploSče) 18.41 Sv. Jurij t legendi In običajih (g. Borla Orrt) — M Napovedi, poročila — 19.30 Nao. ara: Nore smeri ▼ slo venski glasb, umetnosti (dr. Drasr. Cvetko, Ljublj.) — 19.50 Zanimivosti — 20 Komorna glasba za pihala. Izvajajo SB prof. Sl. Korošec (flavta), Latin Vaclav (kia rinet). Moravec Srečko (rog), TarSid Ivan (fagot) in klavir — 20.45 Koncert slovanske glasbe: Kadi. orkestei
Torek, 25. aprila; 11 Šolska nra: Pomen treznost nega tedna za mladino (g. Vojko Jagodič) — 12 Operni napevi (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Kmečki trio — 14 Napovedi — 18 Pester spored Radii orkestra — 18.40 Temeljna ideja religiozne miselnosti-Stvarstvo (g ored. Fr. Terseglav) — 19 Napovedi, poro čila — 19.30 Nae. nra: Narodni pokret v Dalmaciji (1860—1870, dr. Lujo Vojnovič, Bgd) — ».50 Deset minut zabave (g. Fr. Lipab, član Nar. Bled.) — BO Plesi in slavnostni zvoki iz treh stoltlj (plošče) — 20.20 Atit. Leskovec: Vera in nevera, drama v 8 dej. (člani radij, igral, družine) — 22 Napovedi, poročila — 22.16 Veseli zvoki, igra Radijski orkester.
Novi grobovi iz rimske dobe
V	neštetih krajih v Istri so odkrili že zanimive najdbe iz starodavne rimske dobe. S temi se ne ponaša samo Trst, kjer so svojčas pri urejevanju mesta naleteli na krasno ohranjen starodavni rimski amfiteater, pač pa tudi drugi kraji, če ne po čem drugem zanimivem, pa vsaj po grobovih, ki so vanje pred davnimi stoletji polagali svoje mrliče tedanji prebivalci Italije. Zadnjič so naleteli na takšne stare grobove tudi na Reki, ko so kopali temelje za neko novo zgradbo. Strokovnjaki menijo, da so ti grobovi iz 1. ali 2. stoletja po Kr.
Gozdni požar pod Nanosom
Skoraj vse okoliško prebivalstvo je bilo zadnjič na nogah, ko je nenadno izbruhnil na pobočju Nanosa velik gozdni požar, ki se je vedno bolj širil na vse strani. Kmetje so takoj prihiteli na kraj l>ožara in z izsekavanjem skušali požar omejiti. Deloma sc jim je to tudi posrečilo, še večjo škodo pa so preprečili gasilci iz Vipave, ki so tudi brž prihiteli na kraj požara. Zgorelo je vsega skupaj okrog dvanajst hektarov gozda, ki je bil last Zavoda za agrarno obnovo 'reh Benečij. Škode je približno 30.000 lir.
Slovencc jc bil prvi italijanski častnik, ki je na letošnji veliki petek padel v Albaniji, ko je italijanska vojska začela zasedati to pokrajino. Bil je to podporočnik Rihard Bombic iz Pule.
Pet potniških parnikov je spet naročila v tržaških ladjedelnicah obalska paropl. družba »Istria-Trieste«. V prihodnjih letih bo baje ta družba obnovila vse svoje brodovje. Družba ima v svojih rokah obalno plovbo med Pulo, istrskimi zahodnimi pristanišči, Trstom, Tržičem, Gradežem in Zadrom.
Novega prefekta je dobila Gorica v osebi Carla Manna, dosedanjega prefekta v Salermu. Prejšnji goriški prefekt Orazi je bil imenovan za generalnega ravnatelja italijanske kinematografijo.
Vzpenjačo na Sv. goro so že začeli graditi, in sicer pri Solkanu ob državni cesti. Tu bo tudi prva postaja.
Vabilo na 14. redni občni zbor Kmečke posojilnice v Murski Soboti, r. z. z n. z., ki se bo vršil 7. maja 1939 ob 13 v uradnih prostorih posojilnice s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo načelstva, 3. poročilo nadzorstva, 4. odobritev rač zaključka za leto 1938, 5. volitev načelstva, 6. volitev nadzorstva, 7. Citanje revizijskega poročila, 8. slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob napovedanem času ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na Število navzočnih članov. — Načelstvo.
Obvestila
Sadjarska podružnica šiška. V torek 25. 1. in ob pol osmih zvečer bo imel predsednik podružnice g. Stupica Ivan, šol. upravitelj v pok. zaključno predavanje v deški ljudski šoli v Spodnji šiški o terni: »Poletno pinciranje sadnega drevja .
Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek 25. aprila bo v Mineraloški predavalnici univerze predaval g. univ. prof. dr. inž. J. Kavčič >0 specialnih cementih«. Začetek ob 18.15.
Prosvetni tabor na Trebelnem bo ▼ nedeljo 21. maja 1939 na prijaznem hribčku. Dolenjci, 21. maja vsi na Trebelno na majniški izlet, d« se prepričate o delu naše mladine.
Rokavice, nogavico, Karničnik, Nebotičnik
Današnji koncert mladin. pevskega zbora * Rakeka bo brez dvoma zelo pomemben, saij je zbor z Rakeka znan kot eden najboljših naših številnih mladinskih zborov. Svoje delo pod vodstvom strokovnega učitelja in skladatelja Maksa Pimika je posvetil predvsem naši novejši povojni glasbi in prvenstveno izvaja dela iz te dobe. Tako je sestavljen tudi nocojšnji program koncerta, ki nam prinaša najprej nekaj lažjih stvari, nato zbore *■ spremljevanjem klavirja in v III. nastopu najnovejša dela naše literature. Klavirsko spremlje-vanje l>o oskrbel prof. Pavel Sivic. Zbor zasluži vse naše zanimanje ne le zaradi svoje izborne kvalitete, temveč tudi zaradi tega, ker so člani zbora naši najmlajši rojaki, ki živijo na skrajnem zapadnem koncu naše ožje in širše domovine. Cena sedežem je zelo nizka, od 20 din navzdol, vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
Gospodje verončitelje v Ljubljani opozarjamo na seznam šolskih spovedi v društvenem lokalu Semeniška ulica 2.
Pozirajo se nesamostojni zobotchnik! 'dravske banovine, ki še niso vpisani v organizacijo, da glasom Uredbe z zakonsko moojo v roku 8 dni pošljejo prijave s kopijo učnega spričevala ji a društveno tajništvo Ljubljana, Vegova ulica 8.
Občni zbor gostinskih nameščencev v Ljubljani. Redni občni zbor sekcije Ljubljana Zveze gostinskih nameščencev bo v noč: od 24. na 25. april 1939 e pričetkom ob 2 zjutraj v mali dvorani Delavske zbornice, vhod iz Čopove ulice.
Lepa pevska prireditev v Mostah pri Ljubljani
Že nekaj let ni bilo v Mostah pri Ljubljani pevske prireditve večjega obsega. Zato jo v času težke gospodarske krize, ki kolikor toliko ovira napredek dela naših pevskih zborov, tembolj raz veseljiva novica, da bodo ravno v tem predmestju bele Ljubljane proslavila pevska društva petletnico smrti slovenskega skladatelja p. Hugolina Sattnerja.
Kdor od slovenskih pevcev ne pozna njegovih moških zborov, ki jih narod tako rad poje in ki so takorekoč ponarodeli, kakor n. pr. pesmi Pogled v nedolžno oko«, »Na planinec, in drugih? Globoko občutenost in lepota zlitih glasov sta vseskozi spremljali pokojnega skladatelja pri delu. Pesnik Simon Gregorčič — goriški slavček — je bil njegov ideal. Kar je ustvaril goriški slavček, je dopolnil p. Hugolin Sattner.
Pevski zbor »Hugolin Sattner«, ki nosi fme pokojnega ustvarjalca neštetih prelepih slovenskih, posvetnih in cerkvenih skladb in ki skromno deluje že 8 let v Mostah pri Ljuhjjani, se je odločil, da s posebnim spominskim koncertom proslavi petletnico smrti svojega pokrovitelja. K sodelovanju so se prijavila radevolje ostala pevska društva iz Most in njene bližine, »Sava«, pevsko društvo »Mostec in pevsko društvo »Zvezda«. Tako bo ta nastop tudi majhna revija v istem kraju delujočih društev In prav zato zanimiv pevski dogodek.
Za nastop so posamezni pevovodje izbrali večinoma dela pokojnega skladatelja. Pevski zbor »Hugolin Sattner« bo izvajal skladbo »Slovenska govorica«, katero je pokojnik posebej posvetil temu zboru. Nad vse razveseljiva in hvalevredna je zamisel pevskega zbora »Hugolin Sattner«, da hoče s tem naslonom pokazati Moščanom veliko delo skromnega m tihega skladatelja. Njegova lepa namera dokazuje smisel za pevsko vzgojo našega naroda.
Imenovani spominski koncert bo t četrtek, dne 27. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer.
VZHJEIIINII POSOJILNO
REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO
V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7
POLEG HOTELA UNION
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru
Poslu/ite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekti
Posojilnica daje kratkoročna posojila
SIMM .4.
I. ti ta ar
$ p o r t
čez
nedeljo
Ljubljana je zmagala v Zemunu
Predzadnje ligaško kolo na tabeli ni prineslo nobenih izprememb, kljub temu, da so biU danes prav prenesetljivi rezultati na vseh poljih. Prvak je bil prejšnjo nedeljo nesporno BSK; zadnja dva pa sta Zemun in varaždinska Slavija. Le za oba zadnja kluba še ni dokončno določeno, kdo bo igral kvalifikacijske tekme in kdo bo zadnji.
Vbo slovensko športno javnost je razveselila zmaga slovenskega ligaškega predstavnika v Zemunu. Po poročilih, ki jih imamo do sedaj, bi moral biti rezultat še večji. Z današnjo zmago se je SK Ljubljana uvrstila med BASK in Sarajevčane. Danes šele prav vidimo, kako neprijeten je bil poraz, ki ga je SK Ljubljani dalo Skoplje. Vsaj’ z neodločenim rezultatom bi bili danes pred Baskom in Slavijo. Škoda!
Središče vsega zanimanja je bil danes Zagreb. Tod sta se srečala oba najboljša belgraj-ska in zagrebška kluba. V tem dvoboju pa je danes Zagreb temeljito pogorel. Rešil je eno samo točko. Za Zagreb pač to ni poseben uspeh! Belgrajska Jugoslavija je danes spet pokazala, da je moštvo najbolj čudnih presenečenj. Nedeljo prej izgubi v Skoplju, danes pa vzame »čuvenim purgerjenu sredi Zagreba eno točko. JTega ni pričakoval nihče. Bolj verjetna je_ bila že v naprej zmaga BSK. Zmagal je zasluženo in po pravici. Moštvo BSK danes zasluži, da bo državni prvak, ker je nesporno najboljše in najzanesljivejše moštvo.
Hašk je ostal na svojem petem mestu, odkoder se ne bo več premaknil, čeprav prihodnjo nedeljo še premaga našo Ljubljano.
Tudi v Belgradu je bil dvojen program. Predzadnja bilka, za katero eo se lovili Varaždinci, 6e je že utrgala, zadnja bilka, za katero se še love, je pa še tanjša. Za letos se bodo skoraj gotovo morali posloviti od ligaške mize, ni namreč misliti, da bi uspeli proti BSK, čeprav igrajo z njim doma. Tudi Hajduk se proti Jedinstvu ni odrezal bogve kako dobro. Jedinstvo se je z neodločenim rezultatom krepko usidralo na šestem mestu. Za predlanskega ligaškega novinca prav dobro.
Skopljanci eo pa trdno odločeni, da se ne poslovijo od dvanajstih najboljših. Po igri, ki so jo pokazali t Ljubljani, tudi zaslužijo, da ostanejo v ligi. Zmaga Skopljancev ne preseneča, pač pa preseneča visoka razlika v golih. Serajlije so slabi, škoda, da jim je Ljubljana doma pustila eno točko.
Tabela do prihodnje nedelje je naslednja:
1. BSK	21	16	3	2	62:14	35
2. Gradjanski-Z	21	13	4	4	49:16	30
3. Hajduk	21	11	5	5	51:29	27
4. Jugoslavija	21	11	4	6	36:24	26
5. Hašk	21	9	5	7	39:27	23
6. Jedinstvo	21	8	4	9	35:39	20
7. Slavija-S	21	7	4	9	33:42	18
8. Bask	21	6	6	9	26:35	18
9. Ljubljana	21	7	4	10	23:39	18
10. Gradjanski-S	21	7	2	12	30:53	16
11. Zemun	21	4	3	14	20:60	11
12. Slavija-V	21	4	2	14	23:49	10
Prihodnjo nedeljo			igrajo:			
V Zagrebu: Ljubljana—Hašk.
V Varaždinu: Slavija—BSK.
V Skoplju: Gradjanski—Gradjanski (7.;.
V Belgradu: Jugoslavija—Hajduk.
,,	Bask—Slavija (S).
V Zemunu: Jedinstvo—Zemun.
Ljubljana—Zemun 3:2
Zamen, 23. aprila.
Ob oblačnem vremenu in pred približno 1000 gledalci se je odigrala danes na igrišču Zemuna prvenstvena nogometna tekma med SK Ljubljano in SK Zemunom. Ljubljana je zaslužila zmago, ker j* bila v vsakem oziru boljša. V moštvu SK Ljubljane so bili vsi igralci na svojem mestu z edino izjemo desne zveze Tončka, ki se je sicer zelo požrtvovalno boril, vendar se mu pa pozna, da tehnično še ni tako zrel kot ostali. Zato pa Je svoje tehnično neznanje nadomestil s tem večjo požrtvovalnostjo, kar mu bodi v opravičilo. Najboljši del ljubljanskega moštva je bila, kot navadno, obramba, v kateri se je spet odlično izkazal Stanko Bertoncelj, v napadu pa eo bili vsi dobri, posebno še Trko, ki je v drugem polčasu dal mnogo opravka zemunski obrambi.
Zemun je začel zelo odločno in je v prvih petih minutah ostro pritiskal na ljubljanska vrata, vendar se je pri Zemunu takoj opazila velika nervoznost, ker so se vsi zavedali važnosti tekme. Ta njegova zbeganost je prišla do izraza posebno v netočnem podajanju in streijanju.
Ljubljana je igrala zelo mirno. Po nekaj minutah je zemunski pritisk ponehal in Ljubljana je z lepimi tehničnimi potezami prešla v napad.
V	5. minuti Trko pošlje Janežiču, ki pa ustreli čez prečko. V 6. min. sledi ponoven napad Ljubljane. Tonček poda na krilo Trku, ta Janežiču, ki poSlje žogo pred gol, kjer jo Grintal lepo umfirl, nato pa strelja poleg vratarja v mrežo. Po
čez prečko. Ljubljana zatem nekoliko popušča in Zemun izvede celo vrsto napadov, ki pa so zaradi odločne ljubljanske obrambe ostali vsi brez uspeha.
V	drugem polčasu Zemun ponovno preide v napad in v 2. minuti nevarno napade. Vodja napada pošlje ostro žogo proti golu. Zoga se odbije od prečke nazaj v polje. V tem trenutku eden zemunskih igralcev skoči proti vratarju. ZasliSi se žvižg. Obramba Ljubljane je mislila, da je zapiskal sodnik, medtem pa že eden zemunskih igralcev pošlje žogo v mrežo ob popolni pasivnosti Ljubljane. Sodnik na splošno presenečenje in razburjenje prizna gol, čeprav je prej žvižgal
faul.	_ , ,	.
Ljubljana po tem golu ni popustila. Začela je spet z nevarnimi napadi. V 5. minuti je bil kri-leefSK Zemona prisiljen ustaviti žogo z roko v
razdalji 25 metrov od vrat. Prosti strel je izvedel Grintal. Streljal je žogo ostro po tleh s 25 m naravnost v gol — 2:1 za Ljubljano. Zemunci so po tem golu spet prešli v napad. V 15. minuti 6o_ Zemunci po nenevarnem napadu poceni dosegli izenačenje. Na gol streljano žogo je Boncelj namesto v aut poslal v gol.
Zemunci so se tega gola silno razveselili, ker so bili prepričana, da so rešili točko. Toda v 17. minuti jim je pokvaril to veselje Trko. Grintal je lepo prodrl, preigral krilsko vrsto, podal na krilo Trku, ki je preigral oba branilca in poslal žogo na gol. Vratar je odbil žogo nazaj v polje proti Trku, ta pa jo je pognal preko vratarja znova nazaj v mrežo. 3 :2. Zatem se je razvil zanimiv boj, ki je ostal do konca tekme zelo napet. Zemunci so napeli vse svoje sile, da bi izenačili, toda brez uspeha. Ljubljana pa je imela še dvakrat priliko povišati razmerje golov, a teh pri* ložnosti ni izrabila.
Ljubljana je zapustila v Zemunu zelo dober vtis. Vsi gledalci, ki so gledali to tekmo, so bili prepričani, da je zmagalo tehnično boljše moštvo. Ljubljana je bila od začetka do konca v rahli premoči. Tekmo je sodil slabo sodnik Dukič iz Sarajeva, ki je Ljubljano oškodoval najmanj za en gol.
BASK—Slavija (Varaždin) 3:1 (3:1) Jedinstvo—Hajduk 1:1 (1:0)
Belgrad, 23. aprila.
Na igrišču Jugoslavije sta bili danes odigrani dve prvenstveni tekmi, ki ju je gledalo približno 1500 ljudi. Prva tekma je bila med Baskom in varaždinsko Slavijo, ki jo je 6odil g. Stefanovič. Tekma je bila od začetka do konca zelo nezanimiva.
Druga igra med Jedinstvom in Hajdukom je bila v tehničnem oziru mnogo več vredna. Bila je zelo napeta, na žalost j>a sem pa tja tudi precej surova. Izid 1:1 odgovarja poteku igre. Sodil je g. Bažant iz Zagreba.
Gradjanski (Skoplje)—Slavija (Sarajevo) 4:1 SK Železničar—SK Celje 6:3 (3:3)
Celje, 23. aprila.
SK Železničar in SK Celje sta danes popoldne odigrala pred približno 200 gledalci na Glaziji prijateljsko nogometno tekmo. Igra je bila ves čas izredno živahna in zanimiva in je nudila obojestransko prav lep nogomet. Izid tekme je izražen mnogo previsoko in je tako težak poraz zakrivil le celjski vratar, ki bi mogel preprečiti vsaj štiri gole.
Belgrajčani odnesli iz Zagreba tri točke
Zagreb, 23. aprila.
Današnji dvojni spored ligašev na igrišču Gradjanskega je izvabil čez 8000 gledalcev. To je bila največja senzacija ligaških tekmovanj. Srečali sta se dve najboljši moštvi iz Belgrada in Zagreba. Danes je bila sreča bolj naklonjena Belgradu in so zasluženo odnesli po dobri igri cele tri točke v Belgrad.
Gradjanski—Jugoslavija 1:1 (1:1)
/Ugoslavija je prvih 15 minut prevzela igro v svoje roke ter prisilila Gradjanskega k obrambi.
V	20. minuti je imel Petrovič stoodstotno priliko, da bi čez ležečega Hugla zabil gol. Toda žoga je šla tik čez prečko. V 24. minuti je Rakar pred-igral Jazbinška in podal žogo levemu krilcu Per-liču, ki je ostro zabil žogo v mrežo Gradjanskega. 0 : 1. Minuto pozneje je Petrovič zastreljal drugo priliko za zvišanje rezultata. Gradjanski se je trudil, da bi izenačil. Vendar njegovemu napadu ni uspela nobena akcija, dokler ni Lešnik v 37. minuti izrabil napako Jugoslavijinih branilcev in iz gneče pred golom izenačil. 1 : 1. V drugem polčasu je Gradjanski nekoliko uredil svoje vrste. Prvih 15 minut je pripadlo njemu. Neprestano je ogrožal vrata Jugoslavije, toda odlični vratar Lovrič je vse ubranil. Sledila je ostra igra. Igralci obeh moštev so dosti grešili. Igra je postajala vedno ostrejša. Mnogo je pripomogel k temu tudi sodnik, ki ni bil dorastel tako važni tekmi. V 30. minuti so se igralci za njegovim hrbtom stepli med seboj. Pomagala je tudi publika, ki je metala kamenje na igrišče. Policija je kmalu naredila red, nakar se je tekma nadaljevala. Do konca igre potem ni bilo nobenih izpadov. V moštvu Gradjanskega je bil najboljši mož vratar Glaser, ki je imel danes izredno srečo. Srednja napadalna trojica je bila dobra, a premalo odločna. V Jugoslaviji je bila tudi najboljša obramba. Zelo mnogo se je trudil Slovenec Rakar, čigar zasluga je prvi gol. Ker sodnika Živkoviča ni bilo, bi ga moral zamenjati Mlinarič iz Zagreba. Zaradi iz-
gredov na tekmi Gradjanski—Hašk preteklo nedeljo, katero je on sodil, pa je danes odpovedal. Nato sta se voditelja moštev odločila za doslej malo znanega sodnika iz Zagreba Mareka. Temu se je poznalo, da tako važne tekme doslej še ni sodil. Napravil je precej pogrešk, večina na škodo Belgrajčanov.
Hašk—BSK 0:1 (0:1)
Takoj za prvo tekmo je nastopilo moštvo Haska in BSK-a, oba v najmočnejši postavi. Italijanski sodnik Barlasina je še takoj v začetku igre s strogim opominom preprečil vse surovosti. Prvih petnajst minut prvega polčasa sta moštvi preskušali svojo moči. Potem je postala igra vedno živahnejša. Neprenehoma so se ustvarjale prilike pred golom Haška, takoj nato pa pred golom BSK-a. Napadalci obeh moštev so več zrelih prilik zastre-ljali. V 34. minuti je BSK spet vprizoril napad. Levi krilec Zečevič je po9lal žogo v sredino kazenskega prostora Vujadinoviču, ta pa jo je obrnil mimo presenečenega vratarja Žmare in poslal v mrežo Haška. 0 : 1. V drugem polčasu je začel BSK ostro pritiskati, da bi zvišal rezultat, toda ob dobri obrambi Haška, kjer se je najbolj odlikoval vratar Zmara, se mu to ni posrečilo. Nato je Hašk prevzel iniciativo in v nekaj minutah popolnoma razstreljal povezanost BSK-ovega moštva. Izvršil je števiine nevarne napade, toda zaradi neodločnih napadalcev, ki so znali žogo pripeljati do kazenskega prostora, so pa premalo streljali, se rezultat ni spremenil. V 35. minuti je sodnik moral izključiti Božoviča od BSKa zaradi faula _ nad igralcem Pajevičem od Haška. Kljub desetim igralcem pa je BSK znal zavlačevati igro, tako da je ohranil rezultat do konca. BSK je z današnjo igro dokazal, da si je popolnoma zasluženo priboril naslov državnega prvaka, katerega mu odslej ne more več odvzeti noben nasprotnik. Sodnik g. Barlasina je odločno preprečil vsak oster izpad ter zares lepo igro objektivno sodil.
Košir postavil nov rekord v teku na 2000 metrov
Lahkoatletski miting SK Planine |e zbral prav lepo število tekmovalcev
Ljubljana, 23. aprila.
Kdor je bil včeraj popoldne na Stadionu, je skoraj presenečen obstal in gledal. Navajeni smo ob slehernem atletskem mitingu videti neprestano iste tekmovalce in kopico sodnikov — včasih celo več kakor samih tekmovalcev —, ki se trudijo po tekališčih in igriščih, da napravijo iz slovenske atletike nekaj, kar bo na dostojni višini. Toda premnogokrat so te atletske prireditve prava ironija atletskih mitingov. Gledalci, organizatorji, sodniki in tekmovalci so že vsega naveličani. Tem bolj pa se je vsak razveselil včerajšnjega mitinga SK Planine na Stadionu. Na kamenitih in travnatih sedežih nad areno je bilo prav lepo število gledalcev. Tudi v areni sami je bilo tekmovalcev na pretek, in sicer sama mladina. Nič manj kakor 67 jih je bilo; številka, ki jo atletska prireditev po^ 6tevilu tekmovalcev že dolgo ni videla. Niso bili vsi rekorderji in marsikateri od njih bo v prihodnjih letih odpadel. Toda med njimi bomo našli tekmovalce, ki bodo dobro nadomestili današnje.
Prireditev sama ni bila na posebni organi-zatorični višini, tudi sodnikov ni bilo preveč, vendar so se tekme odigrale dovolj hitro in v popolnem redu. Kakor rečeno, smo med nastopajočimi videli mnogo novih tekmovalcev, ki so včeraj nastopili prvič. Kritike o njih ni mogoče reči. Lahko pa rečemo, da bo slovenska atletika napredovala, £e bodo ti tekmovalci tudi pri trdem in dolgotrajnem treningu vztrajali e tako vnetostjo in zagrizenostjo, kakor pri včerajšnjih tekmah. Med vsemi novimi in mladimi tekmovalci pa smo videli tudi tekmovalce, ki so že prej kdaj nastopili. Med novimi moramo imenovati Koširja (SK Planina), ki si je včeraj zasluženo in lepo priboril nov jugoslovanski rekord na 2000 m. Uspeh ob začetku sezone je lep in smo prepričani, da bomo o Koširju še kaj slišali. Med novimi, ki bodo letos na igriščih se igrali vlogo, smo videli Mari* borčana Hladeta, ki je postavil nov slovenski rekord v metu krogle: Klinarja »Janeza, ki obeta zaradi svoje vsestranosti postati deseteroborec izrednih kvalitet. Dalje Mauserja, ki je kar lepo pognal kopje. Potočnika, Skuška, Lebingerja, Nabernika in še druge. Z včerajšnjimi uspehi,
udeležbo tekmovalcev, smo zadovoljni. Želimo le, da delo ne bo popustilo.
Tehnični rezultati so naslednji:
100 m finale: 1. Lajovic (Litija) 12.3 sek;
200 m seniorji: 1. Skušek 24.2 sek.;
200 m omladinci: Klinar (Planina) 24.3. sek.;
200 m juniorji C: Mravle (Pl.) 26.4 sek.;
Skok v daljavo - omladinci: 1. Klinar (Pl.) 6.14 m;
Skok ▼ daljavo - juniorji C: Lajovic (Litija) 5.74 m;
Skok v višino - juniorji: Lebinger (Pl.) 1.165;
Tek na 1000 m - juniorji C: 1. Potočnik (Pl.) 2.49. min.;
Tek na 2000 m: 1. Košir (Pl.) 5.48 dve petine min. (nov državni rekord);
Met kopja 800 gr: 1. Mauser (Pl.) 52.51 m;
Met kladiva 7.25 kg): 1. Hlade (Zel. Maribor) 37.51 m;
Met krogle 7.25 kg): 1. Hlade Z. M.) 13.46 m (nov slovenski rekord);	•
Met diska (seniorji): 1. Jeglič (Pl.) 38.27 m;
Disk (1.5 kg) juniorji: 1. Rus (Pl.) 35.38 m.
Otvoritveni lahkoatletski miting SK železničarja
Maribor, 23. aprila.
Na svojem stadionu ob Tržaški cesti je priredil danes dopoldne Železničar otvoritveni lahkoatletski miting. Mišljen je bil deloma kot izbira za sestavo reprezentance dravske banovine za dvoboj z Julijsko Benečijo. Vreme je bilo nenaklonjeno, hladno in deževno, vendar pa so bili rezultati za začetek sezone zadovoljivi.
Met kladiva: inž. Stepišnik (Ilirija) 48.16, Gujznik (Železničar) 40.88, Hlade (Žel. 36.02.
Tek 100m: Starašina (Zel.) 11.9, Les (Rapid) za prsa razlike, Kolarič (Maraton) za prsa razlike.
Skok v višino: Jeglič (Rapid) 160, Lužar (Maraton) 160, Erjavec (Železničar) 150.
Tek 400 m: Kolarič (Maraton) 57, Klamfer (Rapid) 57.06, Štrucelj (Maraton).
Holandija—Belgija 3:2 (1:1)
Danes popoldne je bila v olimpijskem stadionu v Amsterdamu odigrana meddržavna nogometna tekma med reprezentancama Holandije in Belgije. Temu srečanju je prisostvovalo približno
65.000	gledalcev. V prvem polčasu je bila tekma precej enakopravna, v drugem polčasu pa so prevzeli Holandci nase vso iniciativo in so zmagali z rezultatom 3:2. Kljub holandski premoči pa je bil holandski gol večkrat v resni nevarnosti in se je še nekaj minut med koncem zdelo, da bodo Belgijci izenačili. Strokovnjaki-opazovalci so lahko ugotovili, da je holandski nogomet v zadnjem času izredno napredoval.
Nogometno presenečenje v Nemčiji:
F. C. Mannheim—Admira (Dunaj) 3:0
Danes je bila v Mannheimu odigrana nogometna tekma med domačim klubom F. C. Mannheim ter med dunajsko Admiro. Proti vsemu pričakovanju je zmagal F. C Mannheim, ki je bil vso tekmo v premoči, z gladkim rezultatom 3:0. Pri Dunajčanih, ki so se morali boriti z navdušeno in ostro mannheimsko enajstorico, ee je posebno odlikoval nekdanji sFrancoz« Durspeckt, ki se je bil vrnil v svoje rodno mesto in se prijavil za_ Admiro. Toda tudi njegova igra Dunai-časov ni mogla rešiti pred porazom.
Tekme za italijanski nogometni pokal
Danes so bile v Italiji odigrane že četrtfinalne tekme za italijan. nogometni pokal (Coppa d’Itali»). Tekme so dale naslednje rezultaie: Novarra : Mod en a 3 :0 Ambrosiana : Roma 1 :0 Genova : Monza 2 :1 Milano : Venezia 2 :1
Iz tesnih rezultatov, ki so jih bili kiubi prve divizije dosegli po trdi borbi z manj pomembnimi moštvi, ee vidi, da je italijanski nogomet na stopnji, ki je precej izenačena in visoka Semi-finalne tekme za pokal bodo 6. maja. Prvenstvenih tekem ■ v prvi diviziji danes ni bilo.
Francoski nogomet
Rezultati v prvi francoski diviziji so bili danes naslednji: Excelsior : Racing (Pariš) 6:2, St. Etien-ne:Lens 1:1, Five3 : Cannes 3:1. V drugi diviziji pa so bili doseženi naslednji rezultati: Redstar :
: Nice 2:0, Rennes : Troyes J:0, Charleville : Nancv 1:0, Montpellier : Toulouse 2:1, Ca. Pariš : Colmar 1:1, Mulhouse : Hautmont 5:2, Girondins : Ales 3:0, Longwy : Dunkerque 8:3, Arras : Boulogne 2:0 in Nimes : Dieppe 2:0.
Nekaj domačega nogometa
Danes je bil domači športni spored v Ljubljani kaj skromen. V sledečem prinašamo dva rezultata s korotanskega igrišča, kjer sta bili odigrani dve nogometni tekmi, ki seveda nista bili bogve kako obiskani že zaradi zunanjih sil —-zaradi slabega vremena. Enajstorica SK Korotana je po premočni in temperamentni igri gladko premagala moštvo SK Mladike s 5:0 — Z istim rezultatom pa so zmagali tudi nadarjeni juniorji SK Korotana nad juniorji SK Svobode: e 5:0.
čakcvečki SK—Bratstvo (Jesenice) 3:1 (1:0)
Čakovec, 23. aprila.
Pred številnimi gledalci se je danes na igrišču ČSK odigrala polfinalna tekma za prvenstvo LNP med ČSK in Bratstvo z Jesenic. Domačini so predvajali koristnejšo igro kot pa gostje. Najtežji posel je morala opraviti domača obramba, ki je z uspehom kljubovala nasprotniku. Gostje so igrali zelo fair. Opazilo se je pa, da v njihovem napadu ni pravega strelca. Prvi gol je padel v 13. minuti prvega polčasa, drugi v 40, minuti drugega polčasa, časten gol pa v 44. minuti drugega polčasa. Tekmo je sodil zs. Vrhovnik iz Ljubljane dobro.
ISSK Maribor—SK Kranj 3:1 (1:1)
Maribor, 23. aprila.
Današnja polfinalna nogometna tekma med ISSK Mariborom in SK Kranjem je radi nedeljske zmage gostov nad SK Železničarji privabila na igrišče lepo število gledalcev. Gostje so v prvi polovici ponovili igro prejšnje nedelje. Dosegli so tu pa tam celo majhno premoč v igri. Ko pa je Maribor v drugem polčasu prišel v vodstvo z 2:1, so začeli gostje znatno popuščati ter se umaknili v obrambo. Kljub temu pa so večkrat vprizo-rili nevarne prodore ter spravili v zadrego slabo razpoloženo mariborsko obrambo. Gostje so imeli najboljše moči v obrambi, kjer se je najbolj odlikoval vratar, ter v obeh krilih v napadu, ki je precej manj streljal kot preteklo nedeljo. Domačini kljub zmagi niso zapustili zadovoljivega vtisa. Posebno ni zadovoljila ožja obramba. Pred lastnimi vrati nagromadeni branilci so cesto ogrožali svoja vrata prav tako kot njihovi nasprotniki.
Napad je pokazal tudi tehnično dobro igro, ki pa je zaradi pomanjkanja starta ostala brez številčne učinkovitosti.
Met kopja: Lužar (Mar.) 46, Gregorovič (Zel.) ■44.90, Zorko (Zel.) 43.90.
Med diska: Stepišnik (Ilir.) 41.33, Hlade (Žel.) 37.20, Lužar (Mar.) 36.92.
Skok ob palici: Fika (Mar.) 3.30, Orosy (Rapid) 3.20.
Skok v daljavo: Lončarič (Mar.) 622, Požar (Primorje) 608, Lužar (Mar.) 606.
Met krogle: 1. Stepišnik (Ilir.) 11.67, 2. Gregorovič (Zel.) 11.19, 3. Lužar (Mar.) 10.90.
Gotovo pridejo v reprezentanco Mariborčani: Fika, Gujznik, Hlade, izgleda z ozirom na razmočen in izredno mehak teren pa imajo še Orosy, Lončarič in Lužar, o Čemer pa bo odločila pod-zveza v Ljubljani.
...b delavnik ob 42. Me*e*na naročnina 12 din, m inoeematve 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea 6/1X1. Telefon «101 do 4005. Oprava: Kopitarjeva aliea *. ».HI«*—'-	|Pr1)frrftn,ft.)t	tiskan* i UaUjaai: K. Cel IsdajatelJ In*. Jožo Sodja. Uradnik: Mirit« Javornik.