73. številka
Maribor, dne 13. septembra 1915
Letnik YU
faiscrati ali o:
•e računajo «d čredne
--M*--1-»L
veexraemn
KHllt.	«i
teh*» T detjek in petek
•e ne
m
4
U. 113. j Neodvisen političan list za slovensko lfndsfvo. | *
■k dan od M.—IS. vre dopoUae
Boji pri Tarnopoln.
Po hudem boju pridobili pri Tarnopolu prejšnje postojanke. — V Volhyniji napredujejo naše čete proti Rovnu. — Na Emu, pri Tolminu in na Doberdobski planoti italijanski napadi odbiti. — Italijani ob švicarski meji. — Torpedni čoln št. 51 poškodovan. — Skrivnostne
priprave na Francoskem.
Najnovejše avstrijsko uradni poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 12. septembra.
Rusko bojišče.
Naše čete, ki se bojujejo v Vi Ö 1 h y n i j i, sc včeraj, dne 11. septembra, prekoračile pri D e-raiznu reko Goryn in pr'i D u b n u reko I -k v o.
Ruski napadi p, r i !Ti a r n o p o 1 u so postajali vedno bolj srditi. Na severno-zaho-dni straini mesta se je posrečilo sovražniku udreti v naše strelske jarke in nam odvzeti vas Dolžan-k o. Toda zavezniške čete in honvedni bataljon, ki so se nahajali na bližnjem ozemlju, so priskočili na pomoč, napadli sovražnika na obeh krilih, so odvzeli Rusom vas D ol z a n k o in so jih zopet pognali v, postojanke zadaj za obmostje. Sovražne izgube so velike.
Odbiti so bili istotako sovražni sunki južno-zahodno od Ta r n o p o 1 a,
Na majših bojnih črtah na izhodnem bregu reke S t r y p e, ob spodnjem toku reke S e r e t in ob besarabski meji je dan potekel prav mirno»
C. in kr. Čete so na Litvansicem odvzele sovražniku pri Kosovu se nahajajočo močno utrjeno vas S z k u r a t y.
Italijansko bojišče.
Kakor je bilo pričakovati, je prišlo včeraj, dne 11 septembra, in sicer osobito na severnem delu b o j a 'š č a, do cele Vrste večjih bojev, ki so se vsi končali, s popolnim neuspehom za napadajoče Italijane.
V kotlini Bovca podvzeti sovražni in-lanterijski n a p ajd je bil popolnoma brezuspešen. Onkraj Jablonicejo p r i s i I i 1 naš artilerijski ogenj Italijane, da so se morali spustiti v beg. Istotako so bili odbiti napadi italijanskih oddelkov, ki so se vgnezdHi južno od J a (v o r č e k a.
Na ozemlju Vršiča se je bil ves dan hud boj. Tukaj je odbilo sovražni napad priznano junaško domobranstvo iz Sv. Hipolita. Zopet so ostale vse postoj ajnke trdno v naši oblasti. Bojišče je posejano' s tirupli padlih 11 a 1 i j a in o v.
Italijanska a r 111 e r Si j ia je/ južni del tolminskega o b m o s t j a zopet močneje o b -stre 1 j e V a 1 a. Kakor se je sedaj dognalo, se je udeležila napada na tem ozemlju dne ft. septembra 7. italijanska infanterijska divizija, ena skupina alpin-cev in dva bataljona berzaljerov. Samo italijanski pešpolk štev. 25 j e izgubil čez i 0 0 0 mož.
Na ozemlju D o ber dobske gorske piar note je bilo kakor vselej odbitih večsovraž-nih sunkov na prednje dele gorske planote.
Na tirolski bojni črti so napadli Italijani včeraj popoldne dno 11. septembra, in tudi danes ozemlje zahodno o d g o r e Pijano
in sovražne skupine, broječe po eden bataljon, so brezuspešno napadale naše postojanke v dolini reke P o p e n e in na ozemlju C r i st t ali a.
Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
öerqlin, 12. septembra.
Severo-izhodno bojišče.
Armadna s k u p il ii a maršala p 1. H i n d e n b u r g a. Na bojni črti med Dvino in Me-reezom (ob Njemenu) so se boji na posameznih mestih razvili v velike obsežne borbe. '.Ujetih je bilo znova 1800 Rusov,, uplenjenih pa o strojnih pušk.
Med Jeziorijem in Niemenom so trdovratni boji trajali včeraj celi dan. 'Se le danes zjjuitraj je sovražnik nadaljni odpor opustil. Zavezniške čete ga zasledujejo.
Ob Zelviank', so naše čele sovražno črto na več mestih predrle. Sovražnik je izgubil 17 častnikov in 1946 mož kot ujetnike in 7 strojnih pušk.
Rusko poročilo od 10. septembra govori o bojih ruske garde na severni strani kraja 'Abeli (42 km Zahodno od Dvintsfca)i; nemške čete se teh bojev niso u-doležile. Nasproti temu so naše čete Včeraj zahodno od Vilna zasledile rusko gardo, jo napaldle in premagale.
V tem ruskem poročilu označena viest o zmagi dveh ruskih vojakih nasproti šesterim nemškim ob izlivu Zelvianke, nemškemu armadnemu vddstvu ni došlo nikako poročilo.
Armadna skupina m a n š a) 1a bavarskega phin-o a Leopolda. V ožjem stiku z desnim krilom Hindenblurgove armadne, skupine so nagi zavzeli sovražne postojanke izhodno od Želve; tudi pri kraju Koszele so naše čete reko Zelvian-ko prekoračile.
Na obeh straneh ceste Bereza-Kar|tiiska-Kosov-Slonim je sovražnik poražen. Armadna skupina je u-jela 2759 Rusov in je zaplenila. 11 strojnih pušk.
Armadna s k u^p ina maršala pl. M a c k e n s e n a. Naše Čete n a p| ia d a j o sovražnika na obeh straneh ž a 1 e z n I cj e , ki vodi v P i n s k. Nekatere prednje postojanke so bile danes po noči z nenadnim napadom po naših če tali zavzete.
Južno-izliodno bojišče.
Nemške čete so odbile več sovražnih napadov. Rusi so imeli težke izgube.
Pred velikimi dogodki na Balkanu.
Cetverosporazium, je hotel Bolgarijo izrabiti za napad proti Carigradu, Ta Stvar je sedaj rešena, Bolgarija ne bo šla proti Turčiji v boj. Ali je Bolgarija vsled pogodbe s Turčijo dolžna več kakor varovati nepristranost, bodo pokazali že prihodnji' dnevi.
Splošno se sodi, da Grčija ne bi posegla vmes, atoo bi Bolgarija nastopila z Orožjem in bi ne motila
grških interesov. Grčija vjedno povdarja, da ima s Srbijo pogodbo dobrohotne nevjtfrailtoosti, česar bi se Grčija bržkone držala tudi napram Bolgariji.
Zadržanje Riumunije še je vedno negotovo. V vladnem glasilu „Vitorul“ se uradno nanovo zatrjuje, da se Rumunija d n ž i nevtralnosti. To 'jo res, da je Rumu.ni|a(še nev.tra^na v toliko, da ni prijela za orožje, jtoda med Rusijo in Srbijo dopušča vsakteri prevoz, nam pa ga v Bolgarijo in Turčijo strogo zabranjuje. Niti žita nam noče dati.
•
• •
Novo bolgarsko ozemlje slovesno izročeno.
S podpisom turšiko-bolgarske pogodbe so bili tudi bolgarski pogoji sprejeti. Dva turška polka v paradni obleki sta pričakovala dva bolgarska polka na novi meji, ki sta prikorakala s plapolajočimi zastavami. Turška polkovna godba je zaigrala „Sumi Marica!“, a bolgarska godba pa turško himno. Ko so si izkazali čast in izmenjali dokumente, je turški poveljnik izročil bolgarskemu poveljniku novo ozemlje. Nato se je vršila posebna slavnost v Odrinu.
Kako gre nova meja.
Kakor znano, je morala Bolgarija. 1. 1913 pustiti Turčiji vse one kraje, ki jih je bila leta 1912 z orožjem osvojila v Traciji.. Po bukareškem miru se je morala zadovoljiti s koščkom turškega ozemlja. Za Bolgarijo je zelo neugodno, da teče železnica iz južne Bolgarije, ko se izogne Rodopskemu pogorju, ob reki Marici precej daleč po turškem ozemlju. Tu je ob odgremljanju čet, častnikov in vojnega materijala vedno prišlo do neprijetnega trenja. Zato se je na Bolgarskem porodila iskrena in pravična želja, da bi se to vprajšanje končno uredilo. Ko so četverospo-razumne velesile jele uplivati na Bolgarijo, da bi jo nahujskale proti Turčiji, obečujoč ji za to mejo Mi-dia—Enos (ki bi si jo morala pa Bolgarija sama z o-rožjem priboriti), je bolgarski ministrski predsednik stavil porti popolnoma odkrito vprašanje, ali bi ne bila voljna v svrho prijateljskih sosednih odnošajev vrniti Bolgariji oni del ozemlja, ki ga je bila Turčija izgubila v vojski 1912.
Odlični turški krogi so takoj izpočetkai razumeli vlažnost tega vprašanja ter izjavili, 'da so pripravljeni za pravični dogovor, posebno so pa pripravljeni odstopiti toliko preporno področje, po katerem mora voziti turška železnica. Sedaj je ta* dogovor sklenjen v vseh svojih podrobnostih in prijateljski cjdnošaji med Turčijo in Bolgarijo so zagotovljeni-. Namesto vojske si je Turčija pridobila prijatelja.-
Nova bolgarsko-turška meja gre ob Tundži do severno od odrinskih utrdb, napravi krog teh (večji lok do Maraša ter teče ob Marici do odrinskega kolodvora v Karagaču, ki je postal bolgarski. Meja ondi preseka cesto, ki jvodi iz Karagača v Odrin, ravno na sredi ter gre potem od vasi Bošnjak ob levem bregu Marice, tako da pripadeta oba bregova reke Bolgariji. Na ta način so bolgarske prometne zveze na tej reki olajšane. Leva obala'Marice je potem meja vse do Egejskega morja. Marica je tako postala bolgarska reka, Bolgarija dobi na ta način 2000 kv. km turške Tracije.
Bolgarska armada pripravljena.
Sofijski uradni list „'Echo de Bulgarie“ piše na uvodnem mestu o bolgarski armadi sledeče : Ce bi bila bolgarska vlada prisiljena zgrabiti za orožje, da udejstvi svoja narodna stremljenja, bi našla, v bolgarski armadi sijajpo orodje. List n^glaša, da je bol-
garska armada, katere ne razjeda nobena plolitika,-tako izpopolnjena in pripravljena, kajkor še nikdar prej in bi z navdušenjem storila, svfojo dolžnost za kralja in domovino.
Bolgarija primorana prijeti za orožje.
„Narodni Prava“, glasilo min. predsednika Ra-dosliavova, priobi&uje na. uvodnem mestu posebno izv javo o položaju. Izjava, ki vzbuja naj večjo pozornost, pravi :
,jCi m so izčrpana vsa mirovna sre d st v. a j, je država, ki h o č je do s e č j svojo narodno samostojnost, primorana se poslužiti orožja. Bolgarska javnost uyijäevaye-dno jasnejše, da naši bivši zavezniki zia nobeno ceno ne bodo prenehali zatirati nesrečno Macedoni jo, dokler ne spregovori svoje besede bolgarsko, orožje,. Bolgarski vladi, ki je izčrpala vsa, sredstva, za mirni s-poraztum med balkanskimi državami, ne preostaja nir česar drugega, kakor poiskati zanesljiva in učinkovita sredstva, s katerimi bo mogoče zasigurati bolgarske narodne idej ale.“
Bolgarske čete oh grški meji.
Grški listi poročajo, da je Bolgarija zbrala v prostoru med Nevrokopom (severno od mesta Seres), in reko Mesta šest divizij vojaštva, V , Grčiji je ta vest izzvala veliko razburjenje. Grška vlada je izjavila, da je za vse slučaje pripravljena in ni nobene podlage za vznemirjenje.
•
• *
Rumunija še čaka!
List „Kölnische Zeitung“ piše : Rumunija, še čaka, Tako se glasi poročilo zaupne osebe,, kateri je
prav dobro znano razpoloženje in položaj, v katerem se sedaj nahaja Rumunija, Zmage avstrijsko-nemš-kih čet nad Rusijo iztreznjujejo rumunske vodilne politične. kroge in jim odpirajo oči. V rumunskih vojaških krogih vlada vedno večji odpor za vojsko zoper Avstrijo. Vojjmi hujskači imajo zadnji čas zelo slabe čase.	>
Novi ruski predlogi Rumuniji.
Iz Bukarešte poročajo: Rusija je Stavila Rumuniji nove ponudbe ter ji obljubila tudi velike koncesije v Besarabiji. Tudi Italija je obljubila, da se bo ozirala na rumunske želje glede Albanije. Rnmunski poslanik princ Ghika se je posvetoval s SonjùViqm in ruskim veleposlanikom Giersom,
*
• * *
Srbija odklanja.
Iz Haaga se poroča: V diplomatičnih krogih se zatrjuje z vso gotovostjo, da. je 'Srbija kljub pritisku odklonila zahteve četverosporazuma, ali pa se vsaj brani sprejeti bolgarske predloge v takem obsegu, — kakor si jih želi Bolgarija.
Grčija odpoklicala svoje častnike iz inozemstva.
Iz Soluna se poroča: Grški mornariški minister je ilzdal poziv na vse mornariške častnike in pod-čaistnike, ki se nahajajo v inozemstvju, da se morajo nemudoma vrniti jv Grčijo. Tudi vojni minister poziva vse grške častnike in podčastnike, da se nemudoma vrnejo v domovino.
Za izhodno Gajliqijo se bijejo nenavadno hudi boji, ki vqlo’vijo kaikor gigantski morski valovi sem-tertje. Najhujši napadi in protinapadi se vršijo pri Tarnopolu. Rusi hočejo še vsaj košček avstrijske zemlje imeti v svoji posesti in zato tako krčeviti napori. O stanju pri Tarnopolu nas pouci današnje uradno poročilo,
O vodilnih osebah v ruski armadi je sedaj nekoliko znanega. Najvišji poveljnik je general Ruski, car je kajpada le imenoma. Načelnik generalnega štaba je general Aleksejev. Kje poveljuje general Evert in Ivanov, še ni ja,snov
Srditi boji v izhodni Galiciji.
Armada Pflanzer-Baltma ima v prostoru med 'Tutom in D,-n j estrom zasedene postojanke, na državni meji, Severno od Dnješfcra se ji je posrečilo, da je obdržala zavzete postojanke severoiizhodno od Zaleš-Òykija, kljub izvanrednim srditim sovražnim protinapadom. Armada generala Bothrnepja, ki, se na, severni strani drži Pflanzer-Baltinove armade, je radi prehudega sovražnega, napadanja, velike ruske premoči
in neugodnega ozemlja, morala dpe 10. se,ptembra. del svoje bojne črte za nekaj premakniti od Sereta nazaj na višine izhodno od Strype, Pri Tarnopolu pa smo 10. ui 11. sept. vse sovražne napade srečno odbili.
Boj za zadnji kotiček Galicije.
• Se vedno se vrši bitka za zadnji kotiček Galicije, ki ga imajo Rusi še v rokah. Stalno je zaznar movati napredovanje, toda žilavi, vedno nove napore sil zahtevajoči odpor Rusov zahteva krvavo borbo za vsaKO ped zemlje. To je huda in težka borba, ki postaja š,e težavnejša vsled zgodnjega jesenskega v-remona, ki z neskončnim deževjem omeličnje ceste in qVìra tako prodiranje in dovažanje živil hi municije, Končno prihaja še v poštev močvirnato ozemlje, ki je zelo ugodno za rusko obrambo. Rusi zelo spretno izrabljajo vse ugodnosti, ki jim jih nudi ozemlje. Tes-ne, močvirnate soteske šo povsod utnene in cela vrsta pripravljenih postojank, ki se naslanjajo na, gričevje in reke.., nudijo Rusom vsakokrat kadar so vrženi, zavetišče. Vendar je ofenziva v znamenju napredka, Čeprav je trenotno nekoliko izgubila, na hitrosti, je vendar zaznamovati napredovanje. Cete izvršujejo izredna dejanja, kajti Rusi skušajo dobiti nazaj všyko ped izgubljenih galiških tal. Vsakemu sunku slede neprestane protiofenzive, ki pa nimajo skoro nikjer uspeha.
Slovenci In Hrvati ob Dipesimi.
Vojni kurat č. g. Kren, ki deluje v kolerarbol-nišnici v neki vasi ;v Bukovini blizu Cernovic, piše: Ot| Dnjestru imamo zadnje dni strašno krv,ave boje. Izglube so na obeh straneh velike. Na tem delu bojišča se borijo večinoma sami Slovenci in Hrvati. Rus ne more naprej.
Nova ruska bojna érta.
V kodanjskem listu fc,Politiken“ piše podpolkovnik Nielsen: Ruske čete se na celi fronti umikajo. Najbolj nevaren je za Ruse položaj v sreidišču. Rusko armadno vodstvo se trudi,, da .bi dvotirne železnice pripravilo za umikanje proti izhodu in severu v smeri proti Minsku in Pinsku. Samo one čete, ki stojijo na galijški fronti in pri Vladimir-'Volynskem ter so obrnjene proti jugu, se lahko deloma ustavljajo avstrijskemu prodiranju. Vendar bo tudi tukaj odpor trajal le kratkoj časa., ker v smeri iz Kovela prihaja vedno hujši sovražni pritisk na rusko južno krilo. — Kakšnega sredstva ali bojnega načrta se bo rusko armadno vodstvo odslej oprijelo, da reši svojo armado pogibelji, ter otme čapt Rusije, še sedaj ni znano. Zdi. se, da bo novo rusko armadno vodstvo potegnilo glavno rusko vojno silo za črto Berezina—Dnjjepr. Ta črta pa je od brest-litovske oddaljena celih 500 kilometrov.
Riga lobkoljena.
Iz Rotterdama se poroča, da so nemške čete obkolile Rigo, V angleških vojaških krogih so mnenja, da se Riga ne bo mogla dolgo držati.
Ruski porazi.
Krakovska „Nova Reforma“ objavlja obširen članek o obsegu ruških porazov tekom letošnje ofenzive avstrijskih in nemških' armad. Ruske vojske so štele začetkom mesca maja 3,00,0.000 vojakov; od teh je 1,200.000 ujetih, 300,000 ubitih in r arpe ni h, ostali pa so demoralizirani. Rusija, j,e seveda zopet armado spopolnila, toda le s rezervami, ki; so slabo izvež-bane in slabo opremljene, tako da so le sposobne se umikati. Izgube Rusov nai vojnem materijalu so še večje, Rusija, je imela ob izbruhu vojne 12.000 raznih topov, 90*00 so jih zavezniki ugrabili in danes še razpolagajo ruske armade, ako prištejemo nove japonske topove, komaj 6000 topov. Število uplenjenih strojnih pušk je velikanisko. Ogromne so izgube na častnikih; od 80.000 Častnikovi se jih nahaja 25.000 v vojnem ujetništvu, ravno toliko jih je padlo. Ruska armada ima torej le Še kjaldh 3,0.000 častnikov, k|ar bi k večjemu zadostovalo za bolgarsko armado. Že iz tega je razvidno, da je nova ruska ofenziva nemogoča, tudi za to, ker Rusi sploh ne morejo dobiti zadosti novega orožja in municije. Stnategični položaj ruskih armad postaja od dne do dne slabejši; v najbolj,šem slučaju se bodo mogli Rusi ustaviti šele na črti Dvina—D;njepr, s te črte pa je prehod v kako uspešno ofenzivo izključen. Tako je poraz Rusije že sedaj popölen, s tem pa tudi poraz cele protinem-ške in proti avstrijske zveze.
Preveč municije.
Angleški listi vedo povedati, da, je bilo v zadnjih tednih odposlano iz Amerike toliko municije, da je ruska vlada odredila, naj se transporti iz Amerike za 14 dni ustavijo. V Vladivostoku se nahaja baje 54 velikih parnikov, ki so do vrha natovorjeni z orožjem in strelivom, ki ga do sedaj še ni bilo mogoče izkrcati.
Strelivo v Rusiji,
„Times“ poročajo, da so v Rusiji pomnožili v mescu majjjniku izdelovanje streliva za 30%, zdaj pa se za 100%, ia Rusi so izgubili tri glavna mesta z velikimi tvornicami za strelivo: Varšavo, Vilno in Rigo. Tvornice so sicer premestili,a posledice se kažejo, ker v; novih prostorih ne morejo izdelati toliko blaga, kolikor so ga v prejšnjih.
Napačno odposlani ruski topovi.
iz Petrograda se čez Kodanj poroča:	Ruski
poslanec Kenskij je izvršil senzacijonelno odkritje, da so se ruski težki topovli, ki so bili izdelani pri Putilovu za fronto ob Njemenu, izgubil.,. Po daljšem iskanju so jih piagli v Vladivostoku, kamor so bili — baje pomotoma odposlani.
Japonska zalaga Rusijo z orožjem.
Iz Toki ja se poroča: V pristanišču v Vladivostoku vlada velikansko delovanje in skrajno živahno gibanje. V skladiščih pristanišča) so najlo-žene neizmerne množine municije in vojnih potrebščin., Vlak za vlakom prevaža iz Vladivostoka municijo in vojne potrebščine v notranjost Rusije. Tudi po morju pošilja Japonska velikanske množino vojnih potrebščin ‘ za rusko armado. Razmerje med Rusijo in Japonsko je baje izborno.
Carjev testament.
Car Nikolaj je pred odhodom na bojišče poklical' k sebi dvorne dostojanstvenike in jim je izročil svoj testament. V dvornih krogih se pripoveduje, da je bilo slovo med carjem in njegovo družino zelo ganljivo. Carica in carjevi otroci so jokaje stali okrog carja, ki se je dolgo ž njimi, pogovarjal. Car je rekel med drugim :	„ Sedaj pojdem na, bojišče, da na čelu
svoje armade potegnem meč in varujem domovino proti sovražniku.“ Carica Aleksandra je jokaje objela svojega soproga, kateri je celo družino poljubil. Nato se je podal v svojo sobo in že' po preteku ene ure odpotoval na bojišče.
Nikolajevič cesarski namestnik v Kavkazu.
Dunajska „jReichspost“ javlja, ’ da ni bil Nikolaj Nikolajevič imenovan za podkralja, ampak za cesarskega namestnika na Kavkazu, kajti njegov prednik, grof Voroncov-Djagkov, ni Ml podkralj, ampak cesarski namestnik v Kavkazu.
Padec Nikolajeviča ojačenje mirovne stranke.
Iz Haaga se poroča: Padec ruskega vrhovnega poveljnika Nikolaja Nikolajeviča se smatra kot zmago mirovne stranke, v vojaškem oziru je pa ta sprememba brelz vsakega večjega pomena. Car se ni nikoli zanimal za vojaške zadeve. Hotel je očividno napraviti samo prostor za ruskega najboljšega vojsko^ vodjo, za generala Ruskijfai, ki sedaj zapoveduje najvažnejši ruski bojni Črti od Rige do Orodna,
Kako je padel Nikolaj Nikolajevič?
Kakov je znano, je prišlo ob prihodu carja v ruski glavni vojni stan, do burnih prizorov med carjem in Nikolajevičem, Nikolajevič ni hotel podpisati dnevnega povelja na rusko armado, katerega je car prinesel seboj.
Car je Nikolaja Nikolajeviča opozoril že baje poprej, da bi bila sprememba v vrhovnem poveljstvu nujno potrebna, toda Nikolaj Nikolajevič se je takrat izjavil, da o tem vprašanju ne izreče svojega mnenja, Car je opetovano zahteval, da se potrudi Nikolaj Nikolaijievič k njemu, toda poslednji se je vselej izgovarjal, češ, ha bojišču se ga niti za trenotek ne sme pogrešati.
General Ruski je imel, predno se je podal na fronto, daljši pogovor s carjem, v, katerem mu je obrazložil, da se je on (Ruski) izrekel proti temu, da Rusija prodira proti Karpatom, ki so po njegovem mnenju grob za Rusijo. iToda, veliki knez Nikolaj Nikolajevič je zayrgél njegove nasvete in, ga je zasledoval tako dolgo, dokler ni smatral za umestno, da se, telesno in duševno ubit, umakne. Tudi generai Rennenkampf je nedolžen, kajti na poveljo Nikolaja Nikolajeviča se je moral generali Rennenklampf spustiti v bitke ob Mazovskih jezerih.
Car je pozival Nikolaja Nikolajeviča, da se, o-praviči, kar je pa poslednjega le močno raztogotilo. Car je nato izrazil svoj sklep., da postavi na čelo svojo armade generala Ruskija, nakar se je Nikolaj Nikolajevič izrazil, da bi za ta slučaj ne mogel prevzeti nobenega jamstva. Nato je bil med carjem in Nikolajevičem sklenjen kompromis, da prevzame car sam vrhovno poveljstvo čez celo armado. Car in Nikolaj Nikolajevič sta se nato — popolnoma spravljena — ločila-