AGROMETEOROLOGIJA Oktobra se je listnato drevje odelo v značilne jesenske barve VREME 23. in 24. oktobra je na severozahodu države padlo več kot 300 mm dežja PODNEBJE Z izjemo severozahodne Slovenije je padavin povsod primanjkovalo TMhil'^ VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v oktobru 2006.............................................................................................................3 Razvoj vremena v oktobru 2006................................................................................................................23 Meteorološka postaja Rob.........................................................................................................................30 AGROMETEOROLOGIJA 33 HIDROLOGIJA 40 Pretoki rek v oktobru..................................................................................................................................40 Temperature rek in jezer v septembru......................................................................................................44 Temperature rek in jezer v oktobru...........................................................................................................48 Višine in temperature morja v oktobru.......................................................................................................52 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v oktobru 2006....................................................................... 56 ONESNAŽENOST ZRAKA 59 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE 68 POTRESI 71 Potresi v Sloveniji - oktober 2006............................................................................................................. 71 Svetovni potresi - oktober 2006................................................................................................................ 73 Fotografija z naslovne strani: Jeseni dozorijo plodovi kostanja, ki so bili v preteklosti pomemben vir prehrane v jesenskih in zimskih mesecih (fotografija: Tanja Cegnar) Cover photo: The chestnut fruits were an important food crop in our country (Photo: Tanja Cegnar) UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: KLEMEN BERGANT TANJA DOLENC JOŽE KNEZ RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v oktobru 2006 Climate in October 2006 Tanja Cegnar Meteorološka jesen se je po toplem septembru nadaljevala s prav tako nadpovprečno toplim oktobrom. Pogosto oktober zaznamuje jesensko deževje in megla po kotlinah in nižinah, ki lahko traja večji del dopoldneva, letos pa so se neobičajno topli in sončni dnevi kar vrstili. Predvsem po zaslugi pogostega jugozahodnega vetra v višinah in tople zračne gmote nad našimi kraji je povprečna oktobrska temperatura v večjem delu države presegla dolgoletno povprečje za 2 do 3 °C. Dežja je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem močno primanjkovalo, le na severozahodu države so bile padavine 23. in 24. oktobra obilne in dolgoletno oktobrsko povprečje je bilo tam opazno preseženo. Sončnega vremena je bilo precej več kot običajno, največji presežek v primerjavi z običajno oktobrsko osončenostjo so zabeležili v osrednji in severovzhodni Sloveniji. 12 . 10 • 8 ' 6 ■ 4 ■ 2 0 -2 -4 -6 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 12 n 10 8 6 4 -2 0 -2 -4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 n 10 8 6 4 -2 0 -2 -4 -6 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 MURSKA SOBOTA □ □□ — □ ■.I. II 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 10 8 6 4 -2 0 -2 -4 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka oktobra 2006 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, October 2006 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Precejšen del oktobra je bil povsod toplejši kot običajno; odkloni navzgor so bili opazno večji od negativnih odklonov. Hladneje kot običajno je bilo v dneh med 5. in 19. oktobrom, a še v tem obdobju je bilo nekaj dni, ko se je povprečna dnevna temperatura nekoliko dvignila nad običajno vrednost. V Murski Soboti in Celju sta bila malenkostno hladnejša kot običajno tudi zadnja dva dneva v mesecu. Pozitivni odklon je na Kredarici 26. oktobra presegel 13 °C, v Novem mestu se je 24. oktobra približal 12 °C, v Ljubljani, Murski Soboti in Biljah je istega dne presegel 10 °C, na obali pa 9 °C. Največji negativni odklon je le v Portorožu presegel 4 °C, na Kredarici in v Biljah je dosegel 4 °C, drugod so bili negativni odkloni manjši. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu oktobru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in October and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna oktobrska temperatura 13,4 °C, kar je 3 °C nad dolgoletnim povprečjem in pomembno presega dolgoletno povprečje. Tako letošnji oktober predstavlja tretjega najtoplejšega doslej. Topleje je bilo le v dveh oktobrih, po 14 °C so izmerili v letih 1966 in 2001. Daleč najhladnejši je bil oktober 1974 s 6,5 °C, z 8,1 °C mu sledi oktober 1973, 8,8 °C je bila povprečna oktobrska temperatura v letih 1950 in 2003, v oktobru 1959 pa je temperaturno povprečje znašalo malenkost več, 8,9 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 9,3 °C, kar prav tako opazno presega dolgoletno povprečje, ki znaša 6,5 °C. Najhladnejša so bila jutra v oktobru 1971 z 2,8 °C, najtoplejša pa oktobra 1966 z 10,8 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 18,7 °C, kar je 2,9 °C nad dolgoletnim povprečjem in pomembno presega dolgoletno povprečje. Oktobrski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2001 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 18,9 °C, najhladnejši oktobra 1974 z 10,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil oktober 2006 tudi v visokogorju opazno toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 3,8 °C, odklon 3 °C od dolgoletnega povprečja je statistično pomemben. Letošnji oktober se uvršča med najtoplejše doslej; tako toplo je bilo tudi oktobra leta 1967, in le v dveh oktobrih je bila povprečna temperatura višja, leta 2001 (4,7 °C) in 1995 (4,6 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši oktober 1974 (-6,8 °C), sledil mu je oktober 2003 (-2,5 °C), za tri desetinke °C toplejši je bil drugi jesenski mesec leta 1972, leta 1964 pa je bila povprečna temperatura -1,8 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna oktobrska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici jih je bilo 10, v Ratečah 5, po 4 v Kočevju, Slovenj Gradcu in Murski Soboti. Po trije hladni dnevi so bili v Črnomlju in na Celjskem, po eden v Lescah, Postojni, na Bizeljskem in Mariborskem. V Ljubljani hladnih dni v oktobru 2006 ni bilo, tako je bilo še v šestindvajsetih oktobrih od sredine minulega stoletja; največ jih je bilo v oktobrih 1971 in 1973, in sicer po 8. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 > - 4 LJUBLJANA Lil 0 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število hladnih dni v oktobru in povprečje ob- Slika 4. Število toplih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 dobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with minimum daily Figure 4. Number of days with maximum daily temperature 0 °C or below in October and the cor- temperature above 25 °C in October and the corresponding mean of the period 1961-1990 responding mean of the period 1961-1990 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Največ toplih dni so zabeležili v Črnomlju, in sicer 5, trije taki dnevi so bili na Bizeljskem, po 2 v Biljah, ob morju, v Mariboru in Murski Soboti. V Ljubljani oktobra 2006 toplih dni ni bilo; največ, po dva, sta bila v oktobrih 1970 in 1985, osem oktobrov je bilo s po enim takim dnevom. O 3 LJUBLJANA A Ml \hf\ V p v m 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) temperatura v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in October and the 1961-1990 normals Absolutna najnižja temperatura je bila v nižinskem svetu zabeležena 17. oziroma 18. oktobra, ponekod 31. oktobra. V Postojni je bila najnižja temperatura -3,4 °C, v Slovenj Gradcu -3,3 °C, v Ratečah -3 °C, -2,6 °C so zabeležili v Murski Soboti, -2,5 °C na Kočevskem in Beli krajini, -2 °C v Lescah. Najmanj se je živo srebro spustilo na Krasu, kjer je bila najnižja izmerjena temperatura oktobra 2006 4 °C, na obali se je ohladilo na 3,2 °C, v zgornji Vipavski dolini na 2 °C. Drugod je bila najnižja temperatura med -1 in 1,5 °C. V Ljubljani so zabeležili 1,4 °C, kar je precej več od najnižje temperature v oktobrih 1973 (-5,4 °C), 1997 (-5,2 °C), 1971 (-4,3 °C) ter 1991 (-4 °C). V visokogorju je bil najmočnejši prodor hladnega zraka že 6. oktobra, takrat so na Kredarici izmerili -4,3 °C; v preteklosti so oktobra na Kredarici že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1997 je termometer pokazal -17,8 °C, sledil mu je oktober 2003 z -15,8 °C, temperaturni minimum oktobra 1972 je bil -15,6 °C, leta 1970 pa -14,1 °C. Najvišjo oktobrsko temperaturo so izmerili 27. oziroma 28. oktobra, ponekod 1. oziroma 3. oktobra, 2. na obali, 4. v zgornji Vipavski dolini in 10. oktobra na Krasu. Na Kredarici se je 26. oktobra temperatura povzpela na 14,8 °C, kar predstavlja drugo najvišjo izmerjeno oktobrsko temperaturo doslej; topleje je bilo le oktobra 1976 s 15 °C. Najbolj se je ogrelo v Črnomlju, kjer so dosegli 26,5 °C, v Mariboru 26,1 °C. Med 24 in 26 °C se je živo srebro povzpelo v zgornji Vipavski dolini, na Krasu, v Novem mestu, Kočevju, na Bizeljskem, v Murski Soboti, na obali in Goriškem. Najnižja najvišja temperatura v nižinskem svetu je bila v Ratečah (21 °C) in Postojni (21,2 °C), po 23,1 °C so izmerili v Slovenj Gradcu in Lescah. V Ljubljani so izmerili 23,4 °C, najvišja 3 8 2 6 2 0 6 27 25 23 ra 0 21 19 17 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo temperatura je bila oktobra izmerjena v letih 1970 (26,9 °C), 1971 (26,5 °C), 1985 (25,8 °C) in 1961 dan dan o 24 19 5 14 13 2 9 1 mm - altitude above the mean sea level (m) - total amount of precipitation (mm) - % of the normal amount of precipitation - number of days with precipitation >1 mm . 500 ' 400 300 200 100 0 portorož il 111 nil .Illlllll. 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 600 n 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 13. Padavine v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Precipitation in October and the mean value of the period 1961-1990 Povprečje padavin je bilo oktobra preseženo na Kredarici; najbolj namočen je bil oktober 1992, brez padavin pa sta bila oktobra 1965 in 1995. Na obali je bil s padavinami najbolj obilen oktober 1980, suha pa sta bila dva oktobra, v letih 1965 in 1969. V Murski Soboti sta bila brez padavin oktobra 1965 in 1995, najbolj namočen pa je bil oktober 1992. V Novem mestu in Celju je bil oktober 1965 povsem suh, osrednji jesenski mesec pa je bil najbolj namočen leta 1992. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Oktobra je v Ljubljani padlo 19 mm padavin, kar predstavlja le 16 % dolgoletnega povprečja. Oktober 2006 spada med najbolj suhe doslej. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin oktobra 1965, namerili so le 2 mm, sledijo oktobri 1968 (16 mm), 1995 (17 mm) ter letošnji in leta 1969 (19 mm). Najobilnejše padavine so bile padavine oktobra 1992 (505 mm), 328 mm je padlo oktobra 1964, 287 mm so namerili oktobra 2004, oktobra 1974 pa 283 mm. Slika 14. Padavine v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 14. Precipitation in October and the mean value of the period 1961-1990 600 500 t s- 400 C > m 300 ■n ra Ci 200 cu C > 0 LJUBLJANA 1 II 1 ll „1.1 ll, 11 ■ 1 li ■ 1 Hi 1. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na sliki 15 je shematsko prikazano oktobrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo oktobra 2006 povsod po Sloveniji več kot običajno. Največji presežek, več kot 30 % dolgoletnega povprečja, je bil v severovzhodni Sloveniji in Ljubljani z okolico. Do desetine več sončnega vremena kot običajno je bilo v zahodnem delu Slovenije. V Mariboru je v oktobru 2006 sonce sijalo 198 ur (dobrih 40 % več od dolgoletnega povprečja), kar ga uvršča med tiste najbolj sončne; več sonca je bilo le leta 1959, ko je sonce sijalo štiri ure dlje. Slika 15. Trajanje sončnega obsevanja oktobra 2006 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 15. Bright sunshine duration in October 2006 compared with 1961-1990 normals Na sliki 16 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Na Kredarici so bile padavine prvih 5 dni v mesecu, spet so se pojavile v začetku zadnje tretjine oktobra. Na Goriškem in Štajerskem so bile padavine le v zadnji tretjini meseca. Drugod so večino dnevnih padavin izmerili 5. oktobra zjutraj, v Novem mestu tudi dan prej; nekaj padavin je bilo tudi v začetku zadnje tretjine oktobra. Sonce je v Ljubljani sijalo 157 ur, kar je 36 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bil to eden izmed bolj sončnih oktobrov doslej. Najbolj sončen oktober doslej je bil leta 1971 (204 ure), sledijo mu oktobri v letih 1983 in 1989 (po 162 ur) ter leta 1965 (158 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo oktobra 1964 (61 ur), med bolj sive spadajo še oktobri 1987 (65 ur), 1974 (72 ur) in 1961 (74 ur). 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 100 r 12.0 9.0 -6.0 o -- 3.0 0.0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 40 E £ 30 J 20 10 12.0 9.0 6.0 o 3.0 0.0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 n 40 "E a 30 0 »to 150 100 50 Slika 17. Število ur sončnega obsevanja v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 17. Bright sunshine duration in hours in October and the mean value of the period 1961 — 1990 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v Ratečah, zabeležili so jih 12, dan manj v Mariboru, 10 v zgornji Vipavski dolini, 9 na Goriškem, po 8 pa na Kredarici in obali. Najmanj takih dni je bilo v Slovenj Gradcu in na Kočevskem, le dva, 4 v Postojni, po 5 v Murski Soboti, Celju, Novomeški pokrajini in na Bizeljskem, 6 v Črnomlju. V Ljubljani so bili trije jasni dnevi, oktobrsko povprečje sta dva dneva (slika 18); od sredine minulega stoletja je bilo brez jasnih dni 18 oktobrov. Največ takih dni je bilo leta 1971, zabeležili so jih 6. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah oktobra običajno prispeva tudi jutranja in dopoldanska megla. LJUBLJANA 20 c 15 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 18. Število jasnih dni v oktobru in povprečje Slika 19. Število oblačnih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 18. Number of clear days in October and the Figure 19. Number of cloudy days in October and the mean value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 8 6 4 S 10 2 5 0 0 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ, in sicer po 10, jih je bilo na Kredarici in v zgornji Vipavski dolini, dan manj na Kočevskem, 8 na Goriškem, po 7 na Bizeljskem in v Postojni, po 6 v Murski Soboti, Ratečah in Črnomlju. V Ljubljani je bilo 6 oblačnih dni (slika 19), kar je za polovico manj od dolgoletnega povprečja; največ oblačnih dni je bilo v oktobru 1987, in sicer 20, le dva taka dneva pa so zabeležili oktobra 1971. Najmanj oblačnih dni je bilo v Slovenj Gradcu, in sicer dva, trije taki dnevi so bili Mariboru, po 4 na Celjskem in obali, 5 v Novomeški pokrajini. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 4,5 in 5,5 desetinami, kar je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem malo. Najmanjša povprečna oblačnost je bila na Mariborskem (4,2 desetine) in v Ratečah (4,3 desetine). Jeseni nekaj k večji povprečni oblačnosti po kotlinah in nekaterih dolinah ter nižinah prispeva tudi megla. Prav prispevek megle je tisti, ki je povprečno oblačnost v Kočevju približal 6 desetinam, kjer je bila le-ta največja. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - oktober 2006 Table 2. Monthly meteorological data - October 2006 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 10,1 1,5 17,3 6,6 23,1 1 -2,0 18 1 0 247 51 38 6 2 1 0 0 0 Kredarica 2514 3,8 3,0 6,7 1,2 14,8 26 -4,3 6 10 0 503 154 104 5,1 10 8 323 172 10 1 14 6 11 5 752,7 5,1 Rateče-Planica 864 9,0 2,4 15,9 3,9 21,0 27 -3,0 18 5 0 316 152 102 4,3 6 12 138 102 7 3 0 0 0 0 918,9 9,0 Bilje 55 15,0 2,7 21,3 9,6 25,9 28 0,5 18 0 2 51 172 104 5,0 8 9 18 13 3 2 4 0 0 0 1011,0 12,8 Slap pri Vipavi 137 15,6 2,8 20,6 11,3 24,0 4 2,0 18 0 0 30 5,3 10 10 27 19 5 1 0 0 0 0 Letališče Portorož 2 15,7 2,0 22,1 11,4 25,7 2 3,2 17 0 2 38 177 104 4,6 4 8 22 23 3 2 4 0 0 0 1017,0 13,7 Godnje 295 14,3 3,1 19,9 10,7 24,0 10 4,0 18 0 0 49 27 20 5 1 0 0 0 Postojna 533 12,5 3,1 17,5 8,9 21,2 28 -3,4 18 1 0 133 150 103 5,4 7 4 14 9 5 0 3 0 0 0 11,9 Kočevje 468 11,1 2,0 18,3 5,9 24,9 27 -2,5 17 4 0 208 5,9 9 2 92 67 6 1 16 0 0 0 10,7 Ljubljana 299 13,4 3,0 18,7 9,3 23,4 1 1,4 18 0 0 100 157 136 5,4 6 3 19 16 2 2 15 0 0 0 983,6 12,4 Bizeljsko 170 12,4 2,2 19,0 7,6 25,2 3 -0,8 31 1 3 130 5,2 7 5 79 89 3 1 13 0 0 0 Novo mesto 220 12,6 2,7 18,6 8,2 24,4 27 0,1 18 0 0 149 165 127 5,1 5 5 63 64 4 2 17 0 0 0 992,2 12,2 Črnomelj 196 13,1 2,6 19,7 7,4 26,5 27 -2,5 31 3 5 135 4,9 6 6 15 13 2 1 10 0 0 0 Celje 240 12,2 2,7 19,5 7,0 24,5 1 -1,0 18 3 0 172 4,8 4 5 54 56 2 3 15 0 0 0 990,0 11,7 Maribor 275 12,9 2,8 19,3 8,4 26,1 1 -0,1 18 1 2 98 198 141 4,2 3 11 30 34 3 1 0 0 0 0 985,3 11,5 Slovenj Gradec 452 11,3 2,9 17,9 5,6 23,1 1 -3,3 18 4 0 191 162 117 5,4 2 2 78 78 3 2 15 0 0 0 10,1 Murska Sobota 188 12,2 2,8 19,3 6,7 25,5 3 -2,6 31 4 2 172 178 131 5,0 6 5 23 37 4 2 13 0 0 0 996,0 11,1 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo a 25 °C SD - število dni s padavinami > 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD -temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS -število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni p - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR -višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP -višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). TD = £(20"C- TO,.) če je TS, < 12 °C 7=1 14 Agencija Republike Slovenije za okolje_Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - oktober 2006 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - October 2006 Postaja 1. dekada II dekada III dekada Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 17,3 23,8 25,7 12,9 6,7 10,9 4,2 13,2 21,3 24,3 7,9 3,2 5,3 0,6 16,6 21,5 24,4 13,2 7,2 11,5 4,6 Bilje 16,7 22,8 25,5 11,5 5,2 10,1 2,6 12,7 20,3 23,8 5,8 0,5 3,8 -1,1 15,4 20,8 25,9 11,4 5,5 10,1 3,4 Slap pri Vipavi 17,1 22,0 24,0 13,2 8,0 11,1 5,0 13,6 19,5 24,0 8,1 2,0 7,0 -1,0 16,0 20,5 24,0 12,6 9,6 10,0 5,5 Postojna 13,5 18,3 20,7 10,5 2,6 8,9 1,6 10,3 15,9 19,2 5,3 -3,4 3,1 -5,4 13,6 18,3 21,2 10,7 3,0 8,7 0,6 Kočevje 12,6 19,1 24,0 7,8 0,7 6,4 -1,3 8,1 16,6 19,4 2,3 -2,5 0,6 -4,5 12,4 19,2 24,9 7,4 -2,2 5,0 -4,3 Rateče 10,1 16,6 20,6 5,3 -0,1 3,0 -4,3 7,0 14,5 19,0 1,2 -3,0 -3,3 -7,8 9,9 16,6 21,0 5,1 0,4 1,6 -4,4 Lesce 9,2 18,1 23,1 8,1 3,5 7,4 2,0 8,4 15,3 18,0 3,5 -2,0 2,1 -3,2 12,5 18,2 21,0 8,1 5,0 7,1 4,0 Slovenj Gradec 12,5 18,8 23,1 7,6 2,4 6,1 0,7 9,0 16,2 19,7 2,2 -3,3 -0,5 -8,0 12,2 18,5 22,2 6,8 -1,0 5,0 -3,6 Brnik 12,6 19,6 23,0 7,3 1,5 8,3 16,6 19,2 1,8 -3,5 12,2 18,8 22,4 7,1 1,1 Ljubljana 14,7 20,0 23,4 10,9 5,9 8,0 1,5 10,8 16,6 19,1 6,2 1,4 2,1 -3,1 14,7 19,3 22,6 10,6 2,9 7,3 -1,4 Sevno 13,7 18,5 22,1 10,2 7,2 8,1 2,9 10,9 15,2 17,5 7,2 3,1 3,5 -1,5 13,8 17,8 21,0 10,5 1,9 8,2 -1,6 Novo mesto 14,1 20,0 24,3 9,6 4,2 8,9 1,0 9,8 16,5 18,3 4,9 0,1 2,6 -2,9 13,9 19,2 24,4 9,8 0,1 7,4 -3,0 Črnomelj 15,2 21,5 26,0 10,0 2,0 9,1 0,5 9,8 17,4 19,8 3,2 -2,0 2,2 -3,0 14,3 20,3 26,5 8,9 -2,5 7,5 -3,0 Bizeljsko 14,0 20,9 25,2 9,6 4,2 9,7 4,0 9,9 17,3 20,2 4,3 0,0 4,1 -0,2 13,1 18,7 23,4 8,7 -0,8 8,7 -1,0 Celje 13,6 20,8 24,5 8,1 2,5 7,1 1,0 9,5 17,5 19,6 4,4 -1,0 2,2 -2,5 13,3 20,1 23,9 8,4 -1,0 6,2 -2,9 Starše 13,9 20,8 25,1 8,3 3,2 7,1 2,1 10,0 17,4 20,0 4,3 -1,0 3,0 -1,4 13,6 19,8 22,0 8,6 -1,0 7,3 -2,1 Maribor 14,3 20,7 26,1 10,0 5,8 10,9 17,2 19,8 6,1 -0,1 13,6 19,9 23,0 9,0 0,8 Jeruzalem 14,7 20,1 25,0 10,9 8,0 10,6 6,0 11,7 16,1 18,0 7,5 2,5 5,4 0,5 13,8 18,6 21,0 10,3 1,0 9,0 0,5 Murska Sobota 13,7 20,8 25,5 8,8 2,9 7,6 1,2 9,8 17,4 19,6 3,6 -1,6 1,9 -3,2 12,9 19,5 22,5 7,7 -2,6 6,1 -3,6 Veliki Dolenci 14,4 19,9 24,4 9,3 5,8 6,1 1,4 11,0 16,5 18,8 5,8 0,4 1,3 -4,2 13,0 18,2 21,4 8,2 -1,2 5,6 -4,2 LEGENDA: Tpovp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: Tpovp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - oktober 2006 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - October 2006 Postaja 1. Padavine II. in število padavi III. riskih dni M od 1. 1.2006 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 5,4 1 1,3 1 15,4 3 22,1 5 790 Bilje 0,5 1 7,0 1 10,6 5 18,1 7 728 Slap pri Vipavi 2,8 3 2,8 1 21,1 4 26,7 8 828 Postojna 2,0 1 1,8 1 10,3 4 14,1 6 1044 Kočevje 69,3 2 0,0 0 23,0 6 92,3 8 1206 Rateče 91,6 4 0,0 0 46,6 4 138,2 8 973 Lesce 21,3 5 0,0 0 29,7 3 51,0 8 829 Slovenj Gradec 69,1 3 0,0 0 9,3 5 78,4 8 938 Brnik 13,7 4 0,1 1 40,3 3 54,1 8 965 Ljubljana 15,4 1 0,0 0 3,4 4 18,8 5 1023 Sevno 44,5 1 0,0 0 0,5 2 45,0 3 904 Novo mesto 57,8 4 2,2 1 2,9 4 62,9 9 959 Črnomelj 11,2 1 0,2 1 3,2 4 14,6 6 1032 Bizeljsko 68,8 2 0,0 0 10,4 1 79,2 3 847 Celje 29,4 2 0,0 0 24,7 1 54,1 3 894 Starše 24,4 2 0,0 0 16,3 1 40,7 3 793 Maribor 22,0 2 0,0 0 7,6 1 29,6 3 735 Jeruzalem 31,0 2 0,0 0 25,3 2 56,3 4 931 Murska Sobota 16,7 2 0,0 0 6,6 2 23,3 4 794 Veliki Dolenci 14,0 3 0,0 0 13,0 2 27,0 5 673 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2006 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2006 - total precipitation from the beginning of this year (mm) 16 Urad za meteorologijo f-> Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. oktobra 2006 1200 - 800 - 400 - 0 - l.jan 1 .feb 1 .mar 1 .apr 1 .maj 1 .jun l.jul 1 .avg 1 .sep 1 .okt LJ UBL JAN A Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica M 5 2 % 2 8% " o 8 m/s J2 % NNW o 9 m/s NNE o 6 m/s SW i 2 1 % 24% SSE 12m,s s o 7 m/s 12 3% S 2 3 m/s ccp 12 8 % SSE 2 3 m/s Novo mesto M 1 3 % 0 9 % " 0 9 m/s , 7 % NNW 0 8 m/s NNE o 9 m/s Portorož - letališče M ° 2 % 8 3 % ™ 2 7 m/s „ 3 % NNW 2 1 m/s NNE 2 3 m/s Bilje 0 9% 1 1 % N 0 6 m/s 1 2 % NNW o 9 m/s NNE o 9 m/s Slika 20. Vetrovne rože, oktober 2006 Figure 20. Wind roses, October 2006 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 20) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo dobrih 54 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 24. oktobra dosegel 15,1 m/s, bilo je 10 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 8 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 4. oktobra dosegel 15,3 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik skupno pihala v 54 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 14. oktobra dosegel 15,6 m/s, bilo je 8 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, skupaj s sosednjima smerema je pihal v 30 % vseh primerov, jugozahodnik in jugjugozahodnik pa v 18 % terminov. Najmočnejši sunek je bil 30. oktobra 18,1 m/s, veter je v 8 dneh presegel hitrost 10 m/s. Na Kredarici je veter v 13 dneh presegel 20 m/s, v 6 dneh 30 m/s; v sunku je 30. oktobra dosegel hitrost 39,7 m/s. Severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 48 % vseh terminov, jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku pa dobrih 27 %. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo 41 % vseh primerov, jugjugovzhodniku in južnemu vetru pa skupno 25 % terminov. Sunek vetra je 3. oktobra dosegel 17,1 m/s; bili so 4 dnevi z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v dobrih 68 % vseh primerov, vzhodseverovzhodniku s sosednjima smerema je skupaj pripadlo dobrih 17 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 3. in 7. oktobra dosegel 26,4 m/s in le v omenjenih dveh dneh je bila hitrost vetra nad 20 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 24. oktobra dosegel hitrost 25,4 m/s, bili so 4 dnevi z vetrom nad 20 m/s. V parku Škocjanske jame je bilo 15 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 14. oktobra dosegel 16,2 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, oktober 2006 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, October 2006 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 1,6 -0,3 4,7 2,0 14 5 51 23 107 130 72 104 Bilje 2,5 0,1 5,1 2,7 1 16 24 13 107 147 63 104 Slap pri Vipavi 2,5 0,5 4,9 2,8 5 6 51 19 Postojna 2,3 0,5 6,1 3,1 3 4 23 9 93 137 78 103 Kočevje 1,5 -1,7 5,3 2,0 130 0 56 67 Rateče 1,4 0,2 5,4 2,4 188 0 119 102 91 117 99 102 Lesce -1,5 -0,4 6,1 1,5 42 0 72 38 Slovenj Gradec 1,8 0,2 6,1 2,9 196 0 28 78 111 106 134 117 Brnik 1,6 -0,8 5,8 2,3 30 0 107 45 Ljubljana 2,2 0,1 6,6 3,0 35 0 10 16 123 136 1 49 136 Sevno 1,8 0,4 5,9 2,8 120 0 2 44 Novo mesto 2,1 -0,4 6,3 2,7 153 8 9 64 127 124 131 127 Črnomelj 2,6 -1,1 6,0 2,6 28 1 9 13 Bizeljsko 1,7 -0,6 5,1 2,2 212 0 35 89 Celje 1,9 -0,3 6,0 2,7 88 0 77 56 Starše 1,9 -0,2 6,0 2,7 91 0 64 51 Maribor 2,1 0,5 5,7 2,8 77 0 27 34 128 136 160 141 Jeruzalem 1,8 0,6 5,4 2,7 120 0 105 75 Murska Sobota 2,1 0,1 5,9 2,8 76 0 34 37 121 128 1 48 131 Veliki Dolenci 2,4 0,9 5,6 3,1 67 0 69 45 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec V prvi tretjini oktobra je bila povprečna temperatura zraka povsod nad dolgoletnim povprečjem, pozitivni odklon je bil v pretežnem delu države med 1,5 in 2,5 °C, z izjemo Lesc, kjer je bilo 1,5 °C hladneje kot običajno. Največji pozitivni odklon je bil v Črnomlju (2,6 °C). Dolgoletno povprečje 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo padavin v večjem delu Slovenije ni bilo doseženo; v Biljah je padel le en odstotek povprečnih padavin, v Postojni trije in v zgornji Vipavski dolini 5 %. Več kot dvakratno količino povprečnih padavin so zabeležili na Bizeljskem, skoraj dvakratno v Slovenj Gradcu in Ratečah, 20 % več padavin kot običajno je bilo v Sevnem in Jeruzalemu, 30 % več na Kočevskem, dobro polovica več pa v Novomeški pokrajini. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, z izjemo Rateč in Postojne, kjer je sonce sijalo dobrih 90 % povprečja. Najbolj sončno je bilo na Mariborskem in v Novomeški pokrajini, kjer je sonce sijalo slabe tri desetine več časa kot običajno. Povprečna temperatura v osrednji tretjini oktobra 2006 je bila blizu dolgoletnega povprečja. Največji pozitivni odklon je bil v Velikih Dolencih (0,9 °C) in Jeruzalemu (0,6 °C), največji negativni odklon pa v Kočevju (-1,7 °C) in Črnomlju (-1,1 °C). Padavin v drugi tretjini oktobra 2006 skoraj ni bilo in v pretežnem delu države je bilo suho. Največ, 16 % povprečne količine, je padlo v Biljah, 8 % v Novem mestu, približno 5 % na obali, v Postojni in zgornji Vipavski dolini, le en % v Črnomlju, drugod padavin ni bilo. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno; v Biljah je sonce sijalo slabo polovico več časa kot običajno, povprečju pa se je najbolj približal Slovenj Gradec, kjer je bilo povprečje preseženo za 6 %; drugod je bil presežek med 25 in 40 %. Zadnja tretjina oktobra je bila opazno toplejša od dolgoletnega povprečja, pozitivni odklon je bil večinoma med 5 in 6 °C. Največji odklon je bil v Ljubljani (6,6 °C) in Novem mestu (6,3 °C), najmanjši v Portorožu (4,7 °C) in zgornji Vipavski dolini (4,9 °C). Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo le v Ratečah (za petino), na Brniku (7 %) in v Jeruzalemu (5 %), drugod je bilo padavin opazno pod povprečjem, predvsem v Sevnem, Novomeški pokrajini in Črnomlju, kjer je padlo pod desetino običajnih padavin. V zadnji tretjini oktobra je bilo v pretežnem delu Slovenije več sončnega vremena kot običajno; na Mariborskem je bil presežek kar 60 %. Za povprečjem so najbolj zaostajali na Goriškem, kjer je sonce sijalo dobrih 60 % dolgoletnega povprečja, na obali pa dobrih 70 %. 200 150 E 100 50 0 „ L kredarica Na Kredarici so oktobra 2006 zabeležili 11 cm snega, kar ga uvršča med tiste z najmanj snega. Od sredine minulega stoletja so bili brez snega v oktobrih 1955 in 1965, po 5 cm so namerili v oktobrih 1963, 1988 in 1997, 8 cm oktobra 1995. Največ snega je bilo oktobra 1964, namerili so ga 198 cm, sledijo mu oktobri 1974 (197 cm), 1956 (127 cm) in 1993 (100 cm). 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 21. Največja višina snega v oktobru Figure 21. Maximum snow cover depth in October Oktobra 2006 je sneg na Kredarici prekrival tla 6 dni. Po ves oktober je sneg obležal v letih 1972, 1974, 1978, 1989, 1996 in 2002, dan manj v oktobrih 1973 in 1992, 29 dni leta 1960, 28 dni oktobra leta 1982. Niti en dan ni snežna odeja prekrivala tal oktobra leta 1965, le en dan pa leta 1985, po dva dni v oktobrih 1977 in 1995, po 4 v letih 1958 in 1959. Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, septembra in oktobra pa so nevihte že redkost. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo v Celju in Ratečah, in sicer po trije. V Ratečah tokratno število takih dni za dva presega dolgoletno povprečje; največ takih dni, in sicer 7, je bilo oktobra 1993, brez neviht pa so bili v 16 oktobrih. V Ljubljani sta bila dva dneva z nevihto in grmenjem, kar je toliko kot v dolgoletnem povprečju. Brez nevihtnih dni je bilo 18 oktobrov, največ pa jih je bilo leta 1992, in sicer 10. V Novem mestu sta bila prav tako dva nevihtna dneva, kot znaša povprečna vrednost; od sredine minulega stoletja je bilo največ nevihtnih dni v oktobru 1992, kar 11, brez neviht pa so bili v 14 oktobrih. Dva nevihtna dneva sta bila tudi na obali, v Slovenj Gradcu, Biljah in Lescah. V Murski Soboti je bilo število takih dni prav tako 2, kar je 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo en dan nad povprečjem, brez nevihtnih dni so bili v 25 oktobrih, največ, po 5, pa so imeli v oktobrih 1982 in 1992. Po en tak dan so zabeležili na Kredarici, v zgornji Vipavski dolini, Kočevju, na Bizeljskem, v Črnomlju in Mariboru, drugod neviht ni bilo. LJUBLJANA kb 12 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 12 MURSKA SOBOTA iili h II II 1 1 III 1 1 lili II 1 1 1 1 II 1 1 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 12 RATEČE ii milili m 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 22. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v oktobru Figure 22. Number of days with thunderstorms in October Slika 23. Še proti koncu oktobra so pod Šmarno goro zorele posamezne gozdne jagode (foto: Andrej Šegula) Figure 23. Towards the end of October wild strawberries were found on the foothill of Šmarna gora (Photo: Andrej Šegula) Na Kredarici so zabeležili 14 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Največ dni z meglo je bilo na Kočevskem, in sicer 16, po 15 jih je bilo v Slovenj Gradcu, na Celjskem in v Ljubljani, po 13 takih dni so imeli v Murski Soboti in na Bizeljskem, 10 v Črnomlju. Tri dni z meglo so zabeležili v Postojni, po 4 na Goriškem in obali, po enega na Krasu in v Lescah, brez takih dni pa so bili v Ratečah, zgornji Vipavski dolini in Mariboru. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Zato je skoraj presenečenje, da so v Ljubljani tokrat zabeležili 15 dni z meglo, kar je toliko kot v dolgoletnem povprečju. Od sredine minulega stoletja ni 12 8 8 4 4 0 8 8 4 4 0 0 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo bilo oktobra brez megle, po 6 dni z meglo je bilo zabeleženih v oktobrih 1987 in 1993, največ, kar 30 takih dni, pa oktobra 1969. Na sliki 25 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Po upadu na začetku meseca je bil 3. in 4. oktobra zračni pritisk razmeroma nizek, sledilo je obdobje izmeničnega naraščanja in upadanja, ki pa je 14. oktobra pripeljalo do vrednosti 992,3 mb, kar je tudi najvišja vrednost meseca. Nato je zračni pritisk večinoma upadal, z manjšim porastom med 20. in 22. oktobrom, 24. oktobra pa je dosegel najnižjo vrednost meseca, in sicer 974 mb. V nekaj dneh je ponovno narasel na 989,6 mb (28. oktober). Do konca meseca je zračni pritisk upadal, med 29. in 30. oktobrom malenkostno narasel, nato pa ponovno upadal. Na sliki 25 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Ker je delni pritisk vodne pare močno odvisen od temperature zraka, ki ga omejuje navzgor, je potek precej podoben poteku temperature. Na začetku meseca je vsebnost vodne pare v zraku naraščala in 3. oktobra dosegla višek meseca, 17,8 mb. Nato je pritisk vodne pare upadal do 6. oktobra, ko je bil 10,6 mb. 13. oktobra je vsebnost vodne pare v zraku narasla na 13,3 mb, nato pa ponovno močno upadla na najnižjo vrednost meseca, 7,5 mb (17. oktober). Sledilo je ponovno naraščanje vsebnosti vodne pare v zraku, 24. oktobra je znašala 17,1 mb, kar predstavlja sekundarni višek meseca. Do konca meseca je nato parni pritisk večinoma upadal. dan dan Slika 25. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare oktobra 2006 Figure 25. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in October 2006 SUMMARY The mean air temperature in October was above the 1961-1990 normals, temperature anomaly was mostly between 2 and 3 °C, what represents a significant positive anomaly. The most pronounced 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo temperature anomaly was in part of the Karst region, Postojna and main part of Goričko, where anomaly exceeded 3 °C. In Lesce temperature anomaly was only 1,5 °C. According to average monthly temperature this October was in most places among the warmest ones ever observed, mostly it was the third or the fourth warmest since 1951. The maximum temperature on Kredarica was the second highest since the observations started in 1954. Most of the country got less than 100 mm of precipitation, below 25 mm was observed on the Coast, Goriško region, Postojna, Ljubljana, Črnomelj and Murska Sobota. The most abundant was precipitation in northweastern part of Slovenia (Žaga registered 545 mm). Precipitation normals were exceeded only in northwestern part of Slovenia, almost twice the normals was recorded in Log pod Mangartom and Soča. Close to the normals was precipitation in Rateče and Bizeljsko. Less than 25 % of the average precipitation was observed on the Coast, Karst, Vipava valley, Postojna, Ljubljana and Črnomelj. On Kredarica there was 11 cm of snow registered, which made this October one of the least snowy. In October there was more sunny weather than on average during the reference period. The biggest positive anomaly, more than 30 %, was observed in northeastern Slovenia and Ljubljana with surrounding. In Maribor this was the second sunniest October ever, there were 198 hours of sunny weather. Less than one tenth more sunny weather than on average was observed in west part of Slovenia. Abbreviations in the Table 1: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 22 Razvoj vremena v oktobru 2006 Weather development in October 2006 Janez Markošek 1. oktober Delno jasno, na jugozahodu pretežno oblačno, jugozahodnih, toplo Nad zahodno in deloma srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel zrak. V jugozahodni Sloveniji je bilo pretežno oblačno, drugod pretežno jasno, občasno delno oblačno. Pihal je jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 25 °C. 2.-3. oktober Zmerno do pretežno oblačno, predvsem v zahodni Sloveniji občasno rahel dež Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo še vedno območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je od severozahoda počasi bližala Alpam. Nad nami se je krepil jugozahodni veter, s katerim je pritekal topel in vlažen zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme. Ponekod v zahodni polovici Slovenije je občasno rahlo deževalo. V vzhodni Sloveniji je bilo občasno delno jasno. Pihal je jugozahodni veter, ob morju drugi dan jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 26 °C. 4.-5. oktober Prehod hladne fronte - oblačno, dež in nevihte, nato razjasnitve, prehodno burja Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad severno Italijo in severnim Jadranom je nastalo še sekundarno ciklonsko območje. Hladna fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih prek naših krajev počasi pomikala proti vzhodu (slike 1-3). Za njo se je nad Alpami zgradilo območje visokega zračnega pritiska. Prvi dan je bilo oblačno, dež se je razširil nad večji del Slovenije. Vmes so bile tudi nevihte. Na Primorskem je bilo povečini suho vreme, občasno se je delno razjasnilo. Drugi dan dopoldne je dež povsod ponehal in popoldne se je delno razjasnilo. Na Primorskem je prehodno zapihala burja. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 12 do 17 °C, na Primorskem do 22 °C. 6. oktober Pretežno jasno, občasno ponehod zmerno oblačno, zjutraj po nekaterih nižinah megla Nad Alpami in zahodnim Balkanom se je prehodno zgradilo območje visokega zračnega pritiska. Veter v višinah se je počasi obračal na zahodno do jugozahodno smer. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Čez dan je bilo občasno zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 20 °C, na Primorskem do 23 °C. 7.-8. oktober Zmerno do pretežno oblačno, prvi dan in ponoči ponehod rahel dež, nato delne razjasnitve Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljena hladna fronta se je prek srednje Evrope pomikala proti vzhodu in vplivala tudi na vreme pri nas (slike 4-6). Za njo se je nad Alpami zgradilo območje visokega zračnega pritiska. Prvi dan in v noči na 8. oktober je bilo pretežno oblačno. V severni in vzhodni Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Drugi dan se je delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 17 do 19 °C, na Primorskem do 24 °C. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9.-12. oktober Pretežno jasno, zjutraj in del dopoldneva ponekod po nižinah megla, toplo V območju visokega zračnega pritiska se je nad našimi kraji ob šibkih vetrovih zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj in del dopoldneva je bila po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. 11. oktobra je v nižjih plasteh ozračja zapihal šibak jugovzhodnik, dopoldne in sredi dneva se je marsikje nizka oblačnost dvignila do okoli 1500 m nadmorske višine. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 18 do 24 °C. 13.-14. oktober Delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno, burja, zjutraj ponekod megla Nad večjim delom Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je od vzhoda proti Alpam in Jadranu segla dolina s hladnim zrakom (slike 7-9). Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja. Drugi dan zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Prvi dan je bilo razmeroma toplo, drugi dan se je ohladilo. Najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 12 do 19 °C, na Primorskem do 23 °C. 15. oktober Jasno, zjutraj ponekod po nižinah megla Nad severno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je prevladoval šibak vzhodni veter, pritekal je postopno hladnejši zrak. Jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature so bile od 2 do 8 °C, najvišje dnevne od 16 do 19 °C, na Primorskem do 23 °C. 16. oktober Delno jasno, občasno pretežno oblačno, burja Naši kraji so bili na južnem obrobju obsežnega območja visokega zračnega pritiska. Od vzhoda je k nam pritekal hladnejši in občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 16 °C, na Primorskem do 20 °C. 17.-18. oktober Jasno, zjutraj ponekod po nižinah megla, slana Območje visokega zračnega pritiska je nad nami slabelo, drugi dan se je veter v višinah počasi obračal na jugozahodno smer. Pritekal je suh zrak. Prevladovalo je jasno vreme, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Jutro je bilo precej hladno, marsikje je bila slana. Drugi dan so bile najnižje jutranje temperature od -4 do 1 °C, ob morju okoli 4 °C. Najvišje dnevne temperature pa so bile od 12 do 16 °C, na Primorskem do 19 °C. 19. oktober Delno jasno, v jugozahodni Sloveniji pretežno oblačno, jugozahodnik Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim Sredozemljem je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa dolina s hladnim zrakom. Z jugozahodnimi vetrovi je pritekal postopno bolj vlažen zrak. Na Primorskem in Notranjskem je bilo pretežno oblačno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 20 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20.-21. oktober Pretežno oblačno, v zahodni, osrednji in južni Sloveniji občasno dež Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal vlažen zrak (slike 10-12). Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, le v vzhodni Sloveniji je bilo občasno delno jasno. V zahodni, južni in osrednji Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Ob morju je pihal jugo, v višjih legah in po nižinah predvsem severovzhodne Slovenije pa južni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile v severozahodni Sloveniji okoli 12 °C, drugod od 16 do 21 °C. 22. oktober Delno jasno, v južni Sloveniji pretežno oblačno Z jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal topel in prehodno nekoliko manj vlažen zrak. V severovzhodni Sloveniji je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo, v južni Sloveniji pretežno oblačno. Ponekod na Dolenjskem in v Beli krajini je padla manjša količina dežja. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 22 °C. 23. oktober V zahodni in osrednji Sloveniji pretežno oblačno, drugod delno jasno, jugozahodnik Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Z močnimi jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal topel in vlažen zrak (slike 13-15). V zahodni in osrednji Sloveniji je bilo pretežno oblačno, drugod delno jasno. V zahodni in ponekod v osrednji Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Popoldne se je dež na severnem Primorskem, v zgornjem Posočju in delu Julijskih Alp okrepil. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 22 °C. 24. oktober Oblačno, obilne padavine v severozahodni Sloveniji, jugozahodnik, jugo Na obrobju območja nizkega zračnega pritiska, se je v močnem jugozahodnem vetru prek naših krajev pomikala vremenska fronta. Prevladovalo je oblačno vreme. V vzhodni Sloveniji je bilo povečini brez padavin, drugod je občasno deževalo. V severozahodni Sloveniji je močno deževalo, tam je 23. oktobra popoldne in 24. oktobra skupaj padlo lokalno več kot 300 mm dežja. Pihal je močan jugozahodnik, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 23 °C. 25. oktober Delno jasno, občasno pretežno oblačno, proti večeru pretežno jasno Nad vzhodnimi Alpami, Balkanom in Jadranom se je zgradilo šibko območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je še pihal šibak jugozahodnik, pritekal je topel in prehodno bolj suh zrak. Delno jasno je bilo, občasno ponekod pretežno oblačno. Proti večeru se je razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 22 °C, na Primorskem do 24 °C. 26.-27. oktober Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, zjutraj po nekaterih nižinah megla, toplo Nad vzhodno Evropo, Balkanom in osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki se je drugi dan razširilo tudi proti zahodni Evropi. V višinah je s šibkimi jugozahodnimi vetrovi pritekal zelo topel in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, več oblačnosti je bilo v jugozahodni Sloveniji. Prvi dan je še pihal jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 24 °C, drugi dan v Beli krajini do 26 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 28. oktober Delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno, zjutraj ponekod po nižinah megla, toplo Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 23 °C, na Goriškem do 26 °C. 29. oktober Zmerno do pretežno oblačno, predvsem v vzhodni Sloveniji prehodno manjše padavine Prek severnega dela srednje Evrope se je proti vzhodu pomikalo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je ob višinskih severozahodnih vetrovih oplazila Slovenijo (slike 16-18). Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme. Predvsem v vzhodni Sloveniji je ob prehodu hladne fronte prehodno rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 20 °C, na Primorskem do 23 °C. 30.-31. oktober Pretežno jasno, sprva vetrovno Iznad zahodne Evrope se je proti Alpam in Balkanu širilo območje visokega zračnega pritiska. Sprva je bilo nad Panonsko nižino še ciklonsko območje, takrat je v nižjih plasteh ozračja pihal močan severni veter. K nam je pritekal precej suh zrak. Prvi dan je bilo pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. V noči na 30. oktober je pihal močan severni veter, ki je čez dan oslabel. Tudi drugi dan je bilo pretežno jasno, občasno je bilo na nebu precej visoke, koprenaste oblačnosti. Malo hladneje je bilo kot prvi dan, najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 14 °C, na Primorskem do 19 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slikal Polje pritiska na nivoju morske gladine 4. 10. 2006 ob 13. uri Figure 1. Mean sea level pressure on October, 4th 2006 at 12 GMT Slika 2. Satelitska slika 4. 10. 2006 ob 13. uri Figure 2. Satellite image on October, 4th 2006 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 4. 10. 2006 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on October, 4th 2006 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 7. 10. 2006 ob 13. uri Figure 4. Mean sea level pressure on October, 7th 2006 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 7. 10. 2006 ob 13. uri Figure 5. Satellite image on October, 7th 2006 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7. 10. 2006 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on October, 7th 2006 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14. 10. Slika 8. Satelitska slika 14. 10. 2006 ob 13. uri Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 14. 10. 2006 ob 13 2006 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on October, 14 2006 at uri Figure 7. Mean sea level pressure on October, 14 2006 12 GMT at 12 GMT Figure 9. 500 mb topography on October, 14h 2006 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 20. 10. Slika 11. Satelitska slika 20. 10. 2006 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 20. 10. 2006 ob 13. 2006 ob 13. uri FigureH. Satellite image on October, 20 2006 at uri Figure 10. Mean sea level pressure on October, 20 2006 12 GMT at 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on October, 20 2006 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23. 10. 2006 ob 13. uri Figure 13. Mean sea level pressure on October, 23rd 2006 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29. 10. 2006 ob 13. uri Figure 16. Mean sea level pressure on October, 29th 2006 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 23. 10. 2006 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on October, 23rd 2006 at 12 GMT Figure 17. Satellite image on October, 29th 2006 at 12 GMT J ) 1 V._/ ' /y0/// 5440 — f / \ ' 1 i j č? ' 5320--/ * / / / M jo ) . 5640 -- 56S0 -— 5720--~~ 5760 -" 5800 — Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 10. 2006 ob 13. uri Figure 15. 500 mb topography on October, 23rd 2006 at 12 GMT uri Figure 18. 500 mb topography on October, 29th 2006 at 12 GMT 29 Meteorološka postaja Rob Meteorological station Rob Mateja Nadbath E na izmed padavinskih postaj Agencije RS za okolje je v Robu. Rob je naselje v osrednji Sloveniji, južno od Ljubljane. Leži na stiku Turjaške in Velikolaščanske pokrajine ter Krimsko-Mokrškega hribovja. Meteorološke meritve in opazovanja potekajo v kraju od leta 1927. Kot na vsaki padavinski postaji, tudi v Robu merimo višino padavin, višino snežne odeje in novozapadlega snega ter opazujemo oblike padavin, njihovo jakost in čas pojavljanja ter važnejše vremenske pojave. VRHNIKA^ • jj pil V. Sela priÄumbcfkL n<* Zagradoc . - Oobr ^elikl Koilnl*-^ " \ Graden. Slika 1. Geografska lega Roba (vir: Atlas Slovenije) Figure 1. Geographical position of Rob (from: Atlas Slovenije) ri^pí. * ffijp11 ' % y- i ga«; Ff® -----. " r ■■■ I i . ■ il! r J.,^,: ; t^v.....r—-- iaP.j® Slika 2. Ortofoto meteorološke postaje v Robu (vir: Slika 3. Meteorološka postaja v Robu, slikana proti Interaktivni naravovarstveni atlas) severovzhodu, maj 2006 (foto: P. Stele) Figure 2. Ortofoto of meteorological station in Rob (from: Figure 3. Meteorological station in Rob, photo taken to Interaktivni naravovarstveni atlas) the north-east in May 2006 (photo: P. Stele) Meteorološka postaja je na dnu širše doline. Ombrometer je postavljen na opazovalkinem vrtu, poleg gredice z zelenjavo. Od opazovalkine hiše je oddaljen približno 10 m proti vzhodu. V bližini ombrometra je nizka vrtna hišica, oddaljena 2 m vzhodno, 7 m proti jugu pa so nižja sadna drevesa. Ombrometer je na tej lokaciji zadnjih 23 let, od junija 1983 meteorološke meritve in opazovanja opravlja prostovoljna meteorološka opazovalka Malči Sterle. Pred tem je to delo opravljala tudi od oktobra 1971 do aprila 1973. V vmesnem času (1973-1983) je bila prostovoljna meteorološka opazovalka Pepca Zalar. Od maja 1958 do oktobra 1971 je meritve in opazovanja vršil Alojzij Tekavec. Ciril Zakrajšek je to delo opravljal od januarja 1947 do konca aprila 1958. Flegar Avgust in 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Tončka sta bila meteorološka opazovalca v času od 1930 do 1942. Prva meteorološka opazovalka v Robu je bila Angela Češnovar, meritve in opazovanja je opravljala od 1927 do 1929. Od leta 1947 meteorološke meritve in opazovanja potekajo brez prekinitev. V dolgoletnem povprečju (1961-1990) pade v Robu 1623 mm padavin na leto. Med letom pade največ padavin junija, 177 mm, najmanj pa januarja (94 mm) in februarja (97 mm). Od letnih časov je najbolj namočeno poletje, ko v povprečju pade 483 mm, pozimi pa v Robu pade najmanj padavin, povprečno 308 mm. V zadnjem desetletju (1991-2000) je opazen porast padavin v jesenskih mesecih, kar je vidno tudi na postaji Rob. V ostalih treh letnih časih pade manj padavin kot običajno (slika 6). Letna vsota padavin ni nič večja, giblje se okoli dolgoletnega povprečja. Slika 4. Opazovalka Malči Sterle, maj 2006 (foto: P. Stele) Figure 4. Observer Malči Sterle, May 2006 (photo: P. Stele) 600 500 400 300 200 100 0 __ ■ 1961-1970 ■ 1971-1980 ■ 1981-1990 □ 1991-2000 m J F M A M J JASOND mesec / month Slika 5. Dolgoletna 1961—1990 povprečna mesečna višina padavin v Robu Figure 5. Long-term 1961—1990 mean monthly precipitation in Rob pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter Slika 6. Desetletna povprečna višina padavin po meteoroloških letnih časih* in pripadajoče dolgoletno povprečje (rdeče črte) v Robu Figure 6. Mean decade seasonal precipitation and long-term mean annual values (red lines) in Rob V obdobju 1961-2005 je bilo v Robu najbolj namočeno leto 1972, padlo je kar 2173 mm padavin; pomlad in poletje 1972 sta tudi najbolj namočena v celotnem obdobju, spomladi je padlo 647 mm, poleti pa 681 mm. Kar 808 mm padavin je padlo jeseni 1993. * Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Robu sneg najprej zapade v oktobru; po en dan s snežno odejo so v oktobru zabeležili v letih 1970, 1975 in 1997, oktobra 1974 so bili 3 dnevi s snežno odejo, kar 6 takšnih dni pa so našteli oktobra 2003. Letošnji oktober (2006) je bil brez snežne odeje. Najkasneje se pojavi snežna odeja v maju; v letih 1969, 1981 in 1984 so zabeležili po en dan, dva dneva s snežno odejo so imeli maja 1985. V Robu so tla pokrita s snegom v povprečju 84 dni na leto. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Robu v obdobju 1961-2005 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station in Rob in the period 1961-2005 največ leto/datum najmanj leto/mesec maximum year/date minimum year/month letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) 2173 1972 1 070 2003 mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 453 oktober 1992 0.0 januar 1989 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) 115 22.8.1988 0 — višina snežne odeje (cm) snow cover depth (cm) 130 10. 3. 1976 0 — letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 129 1996 26 1989 Letošnjega oktobra je v Robu padlo 20,3 mm padavin. Le v štirih oktobrih v obdobju 1961— 2006 so namerili manj padavin kot letos. Oktober 1965 je bil v omenjenem obdobju najbolj suh, padel je le slab mm padavin, največ padavin pa je padlo oktobra 1992, kar 453 mm. Dolgoletna (1961-1990) povprečna oktobrska višina padavin v Robu je 141 mm padavin. Slika 7. Oktobrska višina padavin v obdobju 19612006 v Robu Figure 7. Monthly precipitation for October in period 1961-2006 in Rob SUMMARY In Rob, in southern part of Slovenia, there is a precipitation meteorological station. Precipitation, snow cover and new snow cover are measured and meteorological phenomena are observed. The meteorological station was established in 1927. Malci Sterle has been meteorological observer since June 1983. ^^t^omvoc^tNinoo^^t^omvo vovovot^t^t^t^ooooooc^c^ - _ _ _ c^ooo c^ooo 32 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ciril Zrnec, Iztok Matajc Vinotok je bil že drugi zaporedni mesec z obilo sonca in med 2 in 3 °C višjimi temperaturami zraka od dolgoletnih vrednosti. Najbolj sončno je bilo na Štajerskem in v Prekmurju, kjer je trajanje sončnega obsevanja za več kot tretjino preseglo povprečne vrednosti, v osrednji Sloveniji za četrtino, v ostalih predelih pa je bilo blizu povprečnih količin. Tako vreme je povzročilo izredno učinkovito barvanje jesenskega listja, ki je tudi pri nekaterih lesnih vrstah v drugi polovici meseca pričelo odpadati. Padavin je bilo ta mesec malo, le v Julijcih je mesečna količina dežja tudi za 60 odstotkov presegla dolgoletne vrednosti. Za kmetijstvo so bila kljub negativni vodni bilanci tla primerno vlažna za eno najpomembnejših opravil ta čas - pripravo tal in za setev ozimin. Poraba vode pri rastlinah in izhlapevanje vode iz tal - evapotranspiracija (ET) - je oktobra dosegla najvišje dnevne vrednosti preko 2 mm povsod po Sloveniji, mesečna vrednost ET pa je bila med 38 in 53 mm. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, oktober 2006 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration-ETP according to Penman-Monteith's equation, October 2006 Postaja I. dekada II.dekada II.dekada mesec (M) povpr. max. S povpr. max. S povpr. max. S povpr max. S Portorož-letališče 2.0 2.3 20 1.6 2.0 16 1.3 1.6 14 1.6 2.3 49 Bilje 1.9 2.1 19 1.6 2.0 15 1.2 1.5 13 1.5 2.1 46 Godnje 2.0 2.2 20 1.7 2.0 17 1.4 1.6 15 1.7 2.2 53 Postojna 1.6 1.9 15 1.3 1.7 13 1.1 1.4 12 1.3 1.9 40 Kočevje 1.5 1.9 15 1.2 1.5 12 1.1 1.4 12 1.3 1.9 38 Rateče 1.5 1.8 14 1.3 1.6 12 1.1 1.2 11 1.3 1.8 38 Slovenj Gradec 1.6 2.0 16 1.3 1.5 13 1.2 1.5 13 1.4 2.0 41 Ljubljana 1.7 2.2 17 1.3 1.5 13 1.2 1.5 14 1.4 2.2 43 Sevno 1.7 2.0 17 1.4 1.6 14 1.3 1.4 14 1.5 2.0 45 Novo mesto 1.6 2.1 16 1.3 1.6 12 1.2 1.6 13 1.3 2.1 41 Celje 1.7 2.2 16 1.3 1.5 13 1.2 1.6 13 1.4 2.2 42 Maribor 1.8 2.4 17 1.5 1.8 14 1.3 1.5 14 1.5 2.4 46 Maribor-letališče 1.7 2.0 16 1.4 1.7 14 1.2 1.5 13 1.4 2.0 43 Murska Sobota 1.7 2.1 17 1.4 1.5 13 1.2 1.7 13 1.4 2.1 43 S fenološkega vidika je oktober mesec, ko se pričenjajo v naravi odvijati velike spremembe. Listnato drevje se prične odevati v jesenske barve, nastopi najbolj značilna jesenska razvojna faza: rumenenje listja. Ta razvojna stopnja naznanja hkrati pripravo rastlin na zimsko mirovanje. Naslednja fenološka faza, ki pa označuje pravi zaključek vegetacijskega obdobja, je splošno odpadanje listja. Zakaj listje spremeni barvo? Jesenske barve listja kažejo široko paleto barv od rumenih, oranžnih, rdečih, škrlatno rdečih do vijoličnih in prav te barve v zmernem klimatskem območju označujejo jesen. Spremembe barv listov so rezultat razgradnje klorofila, zaradi katerega so običajno zelene barve. Klorofil je le eden od pigmentov listov in je najpomembnejši za proces fotosinteze, drugi naravno prisotni so predvsem antociani ki povzročajo rdečo, modro in purpurno barvo ter karotinoidi, ki obarvajo listje z rumenimi in oranžnimi odtenki. Ti pigmenti se pokažejo takrat, ko prične staranje listov in ko klorofil razpada. Za klorofili pričnejo prav kmalu razpadati tudi karotinoidi in takrat pridejo do polnega izraza antociani z bronastimi in rdečimi barvami. Antociani se akumulirajo, ko se list stara. Kljub temu, da fotosinteza v manjši meri še traja, pa listi tedaj vsebujejo več sladkorjev kot običajno, saj nizke temperature zraka 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zmanjšujejo njihovo mobilnost po rastlinskem tkivu. Odvečni sladkorji v listih se spremenijo v antociane, posebno kadar je jakost svetlobe velika, to pomeni ob jasnih jesenskih dnevih in takrat se drevesno listje obarva najlepše. Prav temu procesu smo bili priča ob koncu letošnjega oktobra. Poleg naravnega obarvanja listov lahko vplivajo na spremembe barve listja tudi rastlinske bolezni in škodljivci ali pomanjkanja določenih hranilnih elementov v talni raztopini v območju rasti rastlinskih korenin. In zakaj listje odpada? Odpadanje listja je ena od prilagoditev, ki so jo razvile listopadne lesne rastline, da bi lahko preživele v neprijaznih pogojih mraza ali suše. Spremembe dolžine dneva, osvetlitve ter temperature zraka in tal jeseni povzročijo prekinitev delovanja določenih rastlinskih rastnih regulatoijev, oziroma rastlinskih hormonov, kot sta avksin in giberilin. Ko se njihova količina zmanjša, se pričnejo listi starati. Jeseni gre listje listopadnih dreves in grmovnic skozi poseben proces staranja, to je takrat, ko prične listno tkivo odmirati. Na območju med koncem listnega peclja in vejice, na kateri raste list, nastane obroček mrtvih celic - prekinitvena plast. Ko je plast sklenjena, list odpade. Končnemu odpadanju listja najpogosteje pomagajo zunanje fizikalne sile, posebno veter. Letos je ponekod v Sloveniji že v oktobru ponekod odpadlo listje pri brezi, še bolj pogosteje pa sta se rumeneje in odpadanje listja ta mesac pojavljala pri topolih in divjemu kostanju, pri slednjem pa je obarvanje - rumenenje listov - že avgusta (preglednica 2) povzročila okuženost te drevesne vrste z rastlinskimi glivičnimi boleznimi, kot sta parazitska gliva Guignardia aesculi in okuženost z listnim zavrtačem (Cameraria ohridella) divjega kostanja. Potek splošnega rumenenja listja v oktobru 2006 pri nekaterih značilnih drevesnih vrstah Letos so se pričele na splošno barvati krošnje gozdnega drevja v Sloveniji v drugi polovici meseca oktobra. Sam pričetek je bil vrstno značilen, močno pa je nanj vplivalo tudi rastišče rastline. Na Figure 1. Autumn colouring of beech (Fagus sylvatica) in 2006 compared to long term average 1960-2005 plitkih, kamnitih ali peščenih in nagnjenih tleh, so pričela drevesa spreminjati barvo listov znatno prej, v posameznih krajih celo septembra. Najbolj se je to pokazalo pri brezi, ki je povsod prisotna 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo drevesna vrsta, ne samo kot primes v gozdnih sestojih, ampak je pogosta tudi v parkih in vrtovih. Letos so posamezna drevesa pričela rumeneti že zelo zgodaj, večina pa po 15. oktobru. Precej podobno je potekalo rumenenje listja pri divjem kostanju. Druge gozdne vrste so pričele spreminjati barvo listov podobno kot breza dokaj neenakomerno, z nekajdnevnim zamikom. Pri topolih, trepetliki, lipi, lipovcu in bukvi, med 20. in 30. oktobrom, še kasneje se je proces rumenenja listov pričel pri hrastih, po 25. oktobru. Na Slovenskem je tak potek jesenskega rumenenja listja bolj ali manj ustaljen, ni pa stalen in prav letos se je fenološka faza rumenenja listov pojavljavljala pri naštetih vrstah precej različno. Prav tako kot je rumenenje listov drevnin prevladujoča fenološka faza za oktober, so za ta mesec značilna še jesenska kmetijska opravila, spravilo poljskih pridelkov, trgatev, priprava zemlje za setev ozimnih žit in setev. Preglednica 2. Rumenenje listja pri divjem kostanju, lipi, lipovcu, hrastih, brezi in bukvi oktobra 2006 Table 2. Leaf colouring of horse chesnut, large leaved lime, small leaved lime, oaks, birch tree and beech tree in October 2006 fenološka postaja -phenological station Hs -elevation /m/ divji kostanj -horse chesnut lipa -large leaved lime lipovec -small leaved lime hrast oak breza -birch tree bukev -beech tree Bilje 55 16. 10. 18.10. 22.10. 13.11. 23.10. 26.10. Boh.Češnjica 620 01 10. 27.09. 03.10. 15.10. 29.09. 30.09. Celje 380 14. 08.* 14.10. 18.10. 18.10. 25.09. 17.10. Cerknica 576 09 10. 16.10. 10.10. 20.10. 28.10. 25.10. Grad / Cerklje 438 02. 10. 18.10. 20.10. 26.10. 20.10. 18.10. Grm 330 17. 10. 17.10. 14.10. 24.10. 18.10. 21.10. Ilirska Bistrica 410 20. 10. 28.09. 28.09. 06.11. 25.09. 15.10. Kadrenci 316 20. 10. 14.10. 16.10. 16.10. 13.10. 24.10. Kobarid 263 13 10. 29.09. 12.10. 23.10. 17.10. 20.10. Lesce 515 15. 10. 17.10. 20.10. 28.10. 26.10. 19.10. Ljubljana 299 29 09. 20.10. 25.09. 25.10. 17.10. 21.10. Luče 520 30 09. 30.09. 05.10. 16.10. 30.09. 17.10. Metlika 210 22. 09. 25.09. 30.09. 19.10. 15.10. 20.10. Mozirje 347 13. 10. 10.10. 15.10. 25.10. 15.10. 24.10. M. Sobota 184 24. 09. 29.10. 30.10. 26.10. 23.10. 21.10. Novo mesto 220 15. 09. 20.10. 24.10. 16.09. 01.10. 20.10. Podlehnik 230 10 10. 08.10. 18.10. 26.10. 15.10. 15.10. Rovte 705 30. 09. 17.09. 18.09. 19.10. 30.09. 10.10. Slov. Konjice 332 28. 09. 15.10. 29.09. 24.10. 28.10. 20.10. Starše 240 16. 08.* 19.10. 18.10. 23.10. 25.10. 18.10. Velenje 420 17 10. 30.10. 28.10. 29.10. 19.10. 23.10. Vel.Dolenci 308 30. 09. 23.10. 20.10. 28.10. 26.10. 21.10. Vrhnika 293 08 10. 06.10. 06.10. 02.10. 11.10. 11.10. Zibika 245 16 09. 30.09. 29.09. 22.10. 14.10. 19.10. Letošnji oktober je bil za setev ozimnih žit izredno ugoden. V začetku meseca so kmetje lahko zaradi ugodnega suhega vremena dobro pripravili zemljo za setev, pa tudi kasneje po 15. oktobru je vreme še omogočilo pravočasno setev. Setev je potekala v glavnem v dveh setvenih terminih. Prvi setveni termin je bil med 5. in 10. oktobrom, drugi setveni termin pa med 15. in 20. oktobrom. Pšenice, ki so bile sejane do 10. oktobra, so vzkalile že med 15. in 20. oktobrom, ostali posevki ozimne pšenice so 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo vzkalili večinoma 25. do 31. 10. Tretji list, naslednja fenološka faza, se je pojavil le na tistih posevkih, ki so bili sejani v prvem setvenem terminu. Preglednica 3. Fenološke faze setev, vznik in tretji list pri ozimni pšenici oktobra 2006 Table 3. Phenological phases sowing, emergence and 3rd leaf for winter wheat in October 2006 fenološka postaja - Hs sorta setev vznik 3. list phenological station elevation /m/ variety sowing emergence 3rd leaf Bizeljsko 170 marija 13. 10. 23. 10. 30. 10. Brod 147 zitarka 10. 10. 20. 10. 30. 10. Bukovci 216 zitarka 17. 10. 26. 10. L Celje 380 soissons 17. 10. 26. 10. L Dobliče 157 soissons 09. 10. 18. 10. 31. 10. Grad Cerklje 438 soissons 06. 10. 15. 10. 26. 10. Grm 330 pegasos 06. 10. 14. 10. 31. 10. Ilirska Bistrica 410 marija 02. 10. 12. 10. 28.10. Kadrenci 316 zitarka 17. 10. 30. 10. L Ljubljana 299 pegasos 17. 10. 27. 10. 06. 11. Metlika 210 soissons 10. 10. 16. 10. 25. 10. Mokronog 251 zitarka 07. 10. 16. 10. 27. 10. M. Sobota 184 soissons 18. 10. 28. 10. L Novo mesto 220 zitarka 16. 10. 4. 2 10. L Podlehnik 230 zitarka 18. 10. 23. 10. L Slap 137 zitarka 21. 10. 04. 11. L Slov. Konjice 332 zitarka 19. 10. 31. 10. L Starše 240 zitarka 17. 10. 25. 10. L Vače 550 lenta 12. 10. 4. 2 10. L Velenje 420 zitarka 18. 10. 7. 2 10. L Vel.Dolenci 308 brutos 14. 10. 26. 10. L Zg. Bitnje 378 pegasos 09. 10. 20. 10. L Zibika 245 zitarka 10. 10. 22. 10. L Legenda: L - fenološke faze še ni Legend: L - phenological phase has not occured yet 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, oktober 2006 Table 4. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, October 2006 Postaja 1. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 17.7 18.1 26.2 24.9 9.1 10.6 15.0 15.3 24.8 22.4 6.2 8.0 16.6 16.8 22.9 21.7 8.7 10.2 16.5 16.7 Bilje 18.8 19.0 27.7 26.1 9.2 10.4 14.7 15.0 24.6 23.2 5.7 7.2 15.7 15.9 23.0 22.0 8.6 10.0 16.4 16.6 Lesce 12.3 12.3 21.0 17.9 4.0 6.2 13.5 13.3 20.2 17.1 8.5 9.6 Slovenj Gradec 14.8 14.9 21.5 18.7 9.9 10.9 11.2 11.2 16.9 14.9 4.1 6.0 12.6 12.6 16.9 15.7 6.1 7.5 12.9 12.9 Ljubljana 16.2 16.3 27.2 24.2 9.1 9.8 11.8 12.1 21.2 19.6 3.8 5.0 13.4 13.6 19.7 19.0 4.3 6.0 13.8 14.0 Novo mesto 16.5 16.5 21.4 20.7 11.1 11.6 13.5 13.4 18.9 18.0 8.3 8.7 14.3 14.2 18.8 18.2 8.3 8.7 14.7 14.7 Celje 14.7 14.9 22.1 20.6 7.9 9.1 11.2 11.6 17.4 16.4 5.0 6.1 12.8 13.1 17.6 16.8 5.2 6.2 12.9 13.2 Maribor-letališče 15.1 15.2 26.5 23.3 7.0 8.3 11.4 11.5 21.1 18.3 2.1 4.0 12.5 12.8 19.7 18.2 2.4 4.3 13.0 13.2 Murska Sobota 15.2 15.4 23.4 21.4 7.5 9.1 11.3 11.3 18.8 16.4 4.2 5.3 12.8 12.8 18.6 17.0 3.4 5.0 13.1 13.2 LEGENDA: Tz2 Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm (°C) -povprečna temperatura tal v globini 5 cm (°C) -ni podatka PORTOROŽ Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) LJUBLJANA MURSKA SOBOTA 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 25 20 15 Ci- S 10 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, oktober 2006 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, October 2006 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, oktober 2006 Table 5. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, October 2006 Postaja 1. Tef > 0 °C II. III. M Vm 1. Te, II. > 5 °C III. M Vm 1. Te, II. > 10 °C III. M Vm T > 0 °C ef Od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 173 132 182 487 30 123 82 127 332 30 73 33 72 178 29 4474 3088 1915 Bilje 167 127 170 464 83 117 77 115 309 83 67 31 60 158 74 4275 2932 1793 Slap pri Vipavi 171 136 176 484 86 121 86 121 329 86 71 38 66 175 78 4213 2863 1731 Postojna 135 103 150 389 96 85 53 95 234 91 36 12 42 89 54 3445 2255 1220 Kočevje 126 81 137 344 62 76 32 82 190 55 30 4 34 67 31 3242 2072 1065 Rateče 101 70 109 280 75 51 23 54 127 53 13 1 7 21 12 2808 1712 819 Lesce 111 84 137 332 61 66 35 82 183 59 24 4 30 58 30 3279 2133 1136 Slovenj Gradec 125 90 135 349 87 75 40 80 194 75 26 7 31 65 35 3244 2091 1080 Brnik 127 83 134 343 70 77 35 79 190 63 30 5 28 62 31 3367 2212 1201 Ljubljana 147 108 162 416 95 97 58 107 261 92 47 15 53 115 64 3875 2655 1571 Sevno 137 109 152 398 87 87 59 97 243 81 37 15 47 99 49 3515 2335 1284 Novo mesto 141 98 152 391 86 91 48 97 236 80 41 9 49 99 54 3748 2536 1456 Črnomelj 152 99 158 408 82 102 49 103 253 78 52 10 55 117 60 3900 2671 1582 Bizeljsko 140 99 145 384 68 90 49 90 229 64 40 10 40 91 43 3819 2601 1517 Celje 136 95 147 378 82 86 45 92 223 75 37 8 42 86 45 3650 2450 1381 Starše 139 100 150 389 84 89 50 95 234 79 39 11 48 97 52 3747 2546 1467 Maribor 143 110 149 401 88 93 60 94 246 84 43 17 45 105 57 3812 2607 1521 Maribor-letališče 137 102 149 388 74 87 52 94 233 70 37 11 45 93 45 3669 2467 1388 Jeruzalem 148 117 152 416 84 98 67 97 261 80 48 21 50 118 56 3771 2569 1487 Murska Sobota 137 99 142 378 87 87 49 88 223 81 37 9 42 89 49 3671 2470 1399 Veliki Dolenci 144 110 143 397 95 94 60 88 242 89 44 17 42 103 59 3687 2488 1418 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef> 0 "C, Tef> 5 °C, Tef> 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef>0,5,10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month SUMMARY October was the second successive month this year with more than 2 °C higher average temperatures in all parts of Slovenia. For that reason autumn phenological phase of extremely distinct and nice leaf colouring occurred mostly in the third decade of the month. Next phase - leaf falling on some deciduous trees - began towards the end of October. Farmers were satisfied with the yield of late fruits and late wine grapes. October is also the month of sowing of winter cereals where winter barley and winter wheat prevail. Two next beginning phases - emergence and the third leaf were observed at winter wheat in October where wheat was sown at the beginning of the month. 39 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v oktobru Discharges of Slovenian rivers in October Igor Strojan Oktobra so bili pretoki rek polovico manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki rek so bili nekoliko višji v poviijih rek ter na Muri in Dravi, ki se napajata v avstrijskem visokogorju (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov Oktobra so se pretoki povečali dvakrat. V obeh primerih so bile visokovodne konice veliko manjše kot so običajno v oktobru. Pretoki so obakrat, prvič od 3. do 5. oktobra in drugič od 23. do 26. oktobra, iz vrednosti malih pretokov povečali do srednjih in velikih pretokov. Večji del oktobra, posebej sredi meseca, so bili pretoki rek majhni. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji pretoki so bili zelo neizraziti, v povprečju so dosegali le 43 % povprečnih največjih oktobrskih pretokov iz primerjalnega obdobja. Le največja pretoka Krke v Podbočju 5. oktobra in Save v Radovljici 25. oktobra sta bila podobna povprečnim obdobnim visokovodnim konicam. Pretoki na Savi, Savinji, Kolpi ter rekah v zahodnem delu države Vipavi, Idrijci in Soči so bili največji 25. in 26. oktobra, na ostalih obravnavanih rekah v tem prispevku so bili pretoki največji četrtega, petega in šestega oktobra (preglednica 1). Srednji mesečni pretoki rek so bili izredno majhni za to obdobje. Večji od polovice dolgoletnega povprečja so bili pretoki na Savi v zgornjem toku, Sotli, Krki, Kolpi ter Muri in Dravi, na ostalih rekah so bili pretoki manjši. Le četrtino in manj dolgoletnega povprečja srednjih pretokov so imele reke Vipava, Idrijca, Reka, Sora in Ljubljanica (preglednica 1). Tudi najmanjši pretoki rek v oktobru so bili manjši od dolgoletnega povprečja, vendar izrazitih sušnih pretokov še ni bilo. Pretoki so bili večinoma najmanjši v dneh pred drugim porastom pretokov, od 16. do 23. oktobra (preglednica 1). SUMMARY The discharges of Slovenian rivers in October were about 50 percent lower to those of the long-term period. The discharges were low mostly at the area of western, central and southern part of the country. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CATEZ 0,38 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki oktobra 2006 in povprečnimi srednjimi oktobrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the October 2006 mean discharges of Slovenian rivers compared to October mean discharges of the long term period 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN -GORNJA RADGONA 9 11 13 15 19 21 23 25 27 29 31 19 21 23 25 27 29 31 RADOVLJICA -HRASTNIK PODBOCJE 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I H 60 5 6 40 - ■ CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek oktobra 2006 Figure 2. The October 2006 daily mean discharges of Slovenian rivers 50 80 20 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6,0 5,0 i ° 4,0 S ^3,0 ! 2,0 1,0 0,0 ID nI _nu JU JU TU HJ JU /:/ y// // / v/ ///// / / □ Qvk okt 2006 □ okt 1961 - 1990 5,0 Ö K < ! 2,0 1,0 0,0 - . 1 1 n 1 1 .ft n- n- i d? ^ ^ / ^./ J> / / ./ ./ ^ /v // * / □ Qsr okt 2006 # ^ # £ □ okt 1961 - 1990 / ^ 6,0 5,0 I S 4,0 h 3,0 -2,0 -1,0 JD 3 & 0,0 / / * / JU JU ül nI Ji M JU JU J J v J ^ C? ^ / / ¿f / / / / ^ ^ - ^ # & # j? s? S # J A- □ Qnp okt 2006 □ okt 1961 - 1990 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki oktobra 2006 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in October 2006 in comparison with characteristic discharges in the long term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long term period 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki oktobra 2006 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in October 2006 and characteristic discharges in the long term period REKA/RIVER POSTAJA/ STATION Qnp Oktober 2006 m3/s dan nQnp Okto m3/s sQnp ber1971- m3/s vQnp 2000 m3/s MURA G. RADGONA * 64,0 19 55,8 88,7 146 DRAVA BORL+FORMIN * 147 22 60,8 175 427 DRAVINJA VIDEM * 2,4 3 0,8 3,7 16,5 SAVINJA VELIKO SIRJE 10,0 24 5,9 14,7 51,6 SOTLA RAKOVEC * 2,8 19 1,0 1,7 6,1 SAVA RADOVLJICA * 11,0 17 6,5 15,2 30,5 SAVA ŠENTJAKOB 30,0 22 20,3 40,1 70,8 SAVA HRASTNIK 58,0 19 35,2 74,5 198 SAVA ČATEŽ * 67,9 23 56,5 116 393 SORA SUHA 3,8 20 2,6 6,3 14,1 KRKA PODBOČJE 7,1 28 6,2 17,7 99,6 KOLPA RADENCI 13,0 19 4,0 12,0 58,1 LJUBLJANICA MOSTE 8,8 29 4,1 17,2 65,5 SOČA SOLKAN 18,0 1 9,6 30,6 64,2 VIPAVA DOLENJE 2,1 16 0,9 3,0 7,3 IDRIJCA PODROTEJA 2,0 19 0,8 2,09 3,7 REKA C. MLIN 0,3 16 0,2 1,35 5,3 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA * 103 64,5 129 283 DRAVA BORL+FORMIN * 214 120 288 564 DRAVINJA VIDEM * 4,5 1,1 11,2 47,7 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 18,3 7,7 47,7 170 SOTLA RAKOVEC * 5,7 1,19 8,5 40,6 SAVA RADOVLJICA 33,3 10,0 48,3 129 SAVA ŠENTJAKOB 83,0 27,1 96,4 260 SAVA HRASTNIK 89,0 45,8 184 500 SAVA ČATEŽ * 111 68,3 291 826 SORA SUHA 5,3 3,4 22,2 79,9 KRKA PODBOČJE 27,1 7,9 53,1 202 KOLPA RADENCI 29,6 4,3 58,1 197 LJUBLJANICA MOSTE 12,7 5,8 56,2 168 SOČA SOLKAN 75,1 19,5 102 300 VIPAVA DOLENJE 2,9 1,0 12,5 43,6 IDRIJCA PODROTEJA 2,6 0,9 10,2 35,4 REKA C. MLIN 0,8 0,4 8,9 37,1 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 190 6 85 283 1067 DRAVA BORL+FORMIN * 362 5 371 735 1809 DRAVINJA VIDEM * 16,7 5 1,9 62,2 291 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 82,0 25 15,1 356 1238 SOTLA RAKOVEC * 33,0 5 1,7 50,4 251 SAVA RADOVLJICA * 217 25 35,7 209 580 SAVA ŠENTJAKOB 316 25 54,4 425 1151 SAVA HRASTNIK 212 26 68,5 635 1627 SAVA ČATEŽ * 276 5 86,4 1052 3001 SORA SUHA 12,0 4 11,7 150 439 KRKA PODBOČJE 161 5 10,1 169 362 KOLPA RADENCI 117 25 14,5 374 904 LJUBLJANICA MOSTE 17,0 1 20,2 161 377 SOČA SOLKAN 468 25 77 715 2134 VIPAVA DOLENJE 6,1 25 3 75,0 249 IDRIJCA PODROTEJA 6,0 25 2,2 82,2 304 REKA C. MLIN 6,5 5 1,1 72,2 248 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu- opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu- srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki oktobra 2006 ob 7:00 * discharges in October 2006 at 7:00 a.m. 43 Temperature rek in jezer v septembru Temperatures of Slovenian rivers and lakes in September Mojca Sušnik Septembra je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 13,1 °C, obeh največjih jezer pa 18,8 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,1 °C, temperatura obeh največjih jezer pa za 1,5 °C višja. Glede na konec avgusta so se reke segrele v povprečju za 0,8 °C, jezera pa ohladila za 1,4 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v septembru Temperature rek so bile večinoma najvišje med 6. in 8. septembrom. Sledila je manjša ohladitev. Po njej je temperatura večine rek med 11. oz. 13. septembrom in 15. oz. 16. septembrom spet nekoliko narasla. V tem času so dosegle drugi temperaturni višek v mesecu. Po ponovni ohladitvi, med 18. in 20. septembrom, so se temperature rek do konca meseca, z manjšimi ali večjimi nihanji, prehodno zviševale. Temperature jezer so se po 8. septembru zniževale. Vmes so bila le manjša nihanja temperature. < 15 - Cd P < 15 Cd P 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SAVA-RADOVLJICA • SAVA - ŠENTJAKOB - IDRIJCA-PODR OTEJA - - K. BISTRICA - KAMNIK - SAVINJA-NAZARJE 19 21 23 25 27 29 ■ • SAVINJA-LAŠKO I 25 25 20 10 25 25 20 20 15 15 10 10 Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v septembru 2006 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in September 2006, measured daily at 7:00 AM 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo < 15 tí P 19 21 23 25 27 29 31 < 15 tí P -LJUBLJANICA - MOSTE ■ SOCA - SOLKAN -KRKA-PODBOCJE - - SORA-SUHA 19 21 23 25 27 29 31 -REKA-CERKVENIKOV MLIN -BLEJSKO J. - MLINO 19 21 23 25 27 29 31 ■ BOHINJSKO J. - SVETI DUH 25 25 20 - - 10 10 5 5 7 25 25 20 20 15 15 10 ± 10 Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v septembru 2006 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in September 2006, measured daily at 7:00 AM Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek so bile 0,9 °C, obeh jezer pa 2 °C višje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 8 °C (Kamniška Bistrica v Kamniku) do 12,8 °C (Mura v Gornji Radgoni). Najnižji temperaturi jezer sta bili 18,9 °C in 15 °C. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Sori v Suhi, za 2,2 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 8,7 °C (Kamniška Bistrica v Kamniku) do 15,8 °C (Savinja v Velikem Širju). Povprečna temperatura rek je bila 13,1 °C in je za 0,1 °C višja od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 20 °C, Bohinjskega pa 17,6 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,1 °C, temperaturi jezer pa za 2,9 °C višje. Najvišje temperature rek so bile od 9,8 °C (Kamniška Bistrica) do 20,4 °C (Savinja v Velikem Širju). Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 24 °C, Bohinjskega pa 21 °C. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer septembra 2006 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in September 2006 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION September 2006 Tnk °C dan September obdobje/period nTnk sTnk vTnk °C °C °C MURA G. RADGONA 12.8 1 10.0 11.8 14.2 SAVINJA VELIKO SIRJE 12.4* 18 6.0 12.0 15.3 SAVA RADOVLJICA 10.5 18 7.3 8.9 11.2 SAVA ŠENTJAKOB 11.6 19 8.6 10.6 13.4 IDRIJCA PODROTEJA 8.9 19 8.0 8.8 9.5 K. BISTRICA KAMNIK 8.0 1 4.3 8.6 13.6 SAVINJA NAZARJE 11.0 18 7.1 9.2 11.2 SAVINJA LAŠKO 12.3 18 8.0 10.9 15.0 LJUBLJANICA MOSTE 12.4 1 10.5 12.1 16.1 SOČA SOLKAN 11.6 20 9.0 10.5 13.0 KRKA PODBOCJE 12.4 1 10.4 12.6 17.0 SORA SUHA 12.6 24 8.2 10.4 14.0 REKA CERKVEN. MLIN 12.6 2 8.8 11.1 16.6 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 14.5 11.7 14.3 16.4 SAVINJA VELIKO SIRJE 15.8* 12.8 15.5 18.9 SAVA RADOVLJICA 11.9 8.9 11.0 13.2 SAVA ŠENTJAKOB 13.1 11.0 12.7 14.9 IDRIJCA PODROTEJA 9.3 8.5 9.4 10.6 K. BISTRICA KAMNIK 8.7 5.7 10.3 15.6 SAVINJA NAZARJE 12.7 10.2 11.6 14.3 SAVINJA LAŠKO 15.1 11.3 14.3 18.0 LJUBLJANICA MOSTE 13.3 12.3 14.5 17.7 SOČA SOLKAN 13.8 11.0 12.8 14.9 KRKA PODBOCJE 14.6 12.5 15.7 19.5 SORA SUHA 14.1 10.9 12.8 15.6 REKA CERKVEN. MLIN 13.9 11.2 13.9 17.7 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 17.0 8 15.0 16.8 20.4 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 20.4* 6 15.1 18.8 20.8 SAVA RADOVLJICA 13.9 6 10.0 12.8 16.0 SAVA ŠENTJAKOB 14.7 7 13.2 14.5 16.2 IDRIJCA PODROTEJA 9.9 8 8.8 10.0 11.4 K. BISTRICA KAMNIK 9.8 8 7.2 12.1 16.6 SAVINJA NAZARJE 16.0 8 12.3 14.1 15.9 SAVINJA LAŠKO 19.0 6 14.0 17.3 19.6 LJUBLJANICA MOSTE 14.5 7 13.8 16.8 20.6 SOČA SOLKAN 15.8 12 12.3 15.1 17.6 KRKA PODBOCJE 17.6 8 14.0 18.9 23.7 SORA SUHA 16.8 6 12.6 15.0 17.9 REKA CERKVEN. MLIN 16.0 8 12.8 16.8 21.6 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION September 2006 Tnk °C dan September obdobje/ period nTnk sTnk vTnk °C °C °C BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 18.9 27 15.0 29 15.4 17.6 20.0 6.8 12.4 16.7 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 20.0 17.6 17.5 19.5 21.2 11.2 15.1 19.0 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 24.0 4 21.0 7 19.2 21.5 23.0 13.7 17.6 21.1 SUMMARY In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of the Slovenian rivers were slightly higher, but temperatures of the lakes were higher for 1,5 °C. 47 Temperature rek in jezer v oktobru Temperatures of Slovenian rivers and lakes in October Mojca Sušnik Oktobra je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 11 °C, obeh največjih jezer pa 14,5 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,8°C, temperatura obeh največjih jezer pa za 1,3 °C višja. Glede na prejšnji mesec so se reke ohladile v povprečju za 3,8 °C, jezeri pa za 4,4 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v oktobru Temperature rek so se prve dni oktobra zviševale, potem pa do 17. oz. 19. oktobra zniževale in v tem obdobju je večina med njimi dosegla tudi minimalne vrednosti. V naslednjih dneh, skoraj do konca oktobra, se je temperatura rek ponovno dvigovala. Le zadnje dni so se temperature rek ponovno znižale. Temperature Blejskega in Bohinjskega jezera so se ves mesec počasi zniževale. < 15 Cd P t". ... - —< C N 19 21 23 25 27 29 -MURA - G.RADGONA - - SAVINJA-VELIKO SIRJE -SAVA-RADOVLJICA • SAVA - ŠENTJAKOB - IDRIJCA-PODROTEJA - - K. BISTRICA - KAMNIK - SAVINJA-NAZARJE - - SAVINJA-LASKO 25 25 20 < 15 10 -- 10 5 25 25 20 20 15 15 10 10 Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v oktobru 2006 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2006, measured daily at 7:00 AM 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo < 15 tí P 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 < 15 tí P 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -LJUBLJANICA - MOSTE ■ SOCA - SOLKAN -KRKA-PODBOCJE - - SORA-SUHA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I —REKA-CERKVENIKOV MLIN I 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -BLEJSKO J. - MLINO - - BOHINJSKO J. - SVETI DUH I Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v oktobru 2006 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2006, measured daily at 7:00 AM 25 25 20 - - 10 10 5 25 25 20 20 15 15 10 10 Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek so bile za 1,1°C, obeh jezer pa za 1,9 °C višje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 7,3 °C (Kamniška Bistrica v Kamniku) do 11,7 °C (Savinja v Laškem). Najnižji temperaturi jezer sta bili 10,2 °C in 14,8 °C. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Savinji v Laškem. Minimalna temperatura je bila za 4,6 °C višja od dolgoletnega povprečja. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 8,2 °C (Kamniška Bistrica v Kamniku) do 13,6 °C (Savinja v Laškem). Povprečna temperatura rek je bila 11 °C in je za 0,8 °C višja od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 16,6 °C, Bohinjskega pa 12,4 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 1,2°C, temperaturi jezer pa za 1,1 °C višje. Najvišje temperature rek so bile od 9,7 °C (Idrijca v Podroteji) do 16,8 °C (Savinja v Velikem Širju). Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 19,2 °C, Bohinjskega pa 14,6 °C. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer oktobra 2006 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2006 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Oktober 2006 Tnk °C dan Oktober obdobje/period nTnk sTnk vTnk °C °C °C MURA G. RADGONA 9.3 19 4.1 7.6 10.5 SAVINJA VELIKO SIRJE 9.4 19 3.0 8.1 11.0 SAVA RADOVLJICA 7.5 19 3.5 6.3 8.7 SAVA ŠENTJAKOB 9.2 19 5.0 7.8 10.4 IDRIJCA PODROTEJA 8.7 18 7.8 8.3 9.1 K. BISTRICA KAMNIK 7.3* 26 4.1 7.3 10.0 SAVINJA NAZARJE 6.4 19 0.0 6.0 8.4 SAVINJA LAŠKO 11.7* 7 1.0 7.1 10.0 LJUBLJANICA MOSTE 10.7 19 8.0 9.9 12.9 SOČA SOLKAN 10.1 22 5.8 8.5 11.0 KRKA PODBOCJE 8.5 19 6.0 9.1 10.8 SORA SUHA 9.0 19 3.3 6.9 10.3 REKA CERKVEN. MLIN 7.8 18 4.2 7.9 14.3 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 11.5 9.3 11.0 14.0 SAVINJA VELIKO SIRJE 12.7 9.2 11.5 16.4 SAVA RADOVLJICA 9.7 4.3 8.3 11.8 SAVA ŠENTJAKOB 10.7 8.0 10.0 12.7 IDRIJCA PODROTEJA 9.2 8.2 8.8 9.7 K. BISTRICA KAMNIK 8.2* 5.1 8.8 11.6 SAVINJA NAZARJE 10.1 6.2 8.9 12.1 SAVINJA LAŠKO 13.6* 7.5 10.6 15.5 LJUBLJANICA MOSTE 12.4 9.3 11.9 14.8 SOČA SOLKAN 11.1 8.8 10.3 12.7 KRKA PODBOCJE 10.8 9.3 11.7 17.3 SORA SUHA 12.1 7.9 9.9 13.9 REKA CERKVEN. MLIN 11.3 8.8 10.9 17.4 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 14.8 4 11.1 14.1 16.4 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 16.8 4 12.0 15.1 20.0 SAVA RADOVLJICA 11.8 3 7.9 10.5 13.3 SAVA ŠENTJAKOB 13.1 4 9.6 12.1 14.4 IDRIJCA PODROTEJA 9.7 4 8.4 9.2 10.2 K. BISTRICA KAMNIK 9.9* 24 6.6 10.4 15.2 SAVINJA NAZARJE 14.2 4 9.2 11.6 14.0 SAVINJA LAŠKO 16.5* 4 11.0 14.3 18.0 LJUBLJANICA MOSTE 14.1 4 11.6 14.2 18.8 SOČA SOLKAN 13.7 3 10.2 12.1 15.2 KRKA PODBOCJE 15.1 4 11.0 14.4 18.0 SORA SUHA 15.4 4 9.4 12.6 15.1 REKA CERKVEN. MLIN 14.7 4 11.2 13.8 20.1 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Oktober 2006 Tnk °C dan Oktober obdobje/ period nTnk sTnk vTnk °C °C °C BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 14.8 29 10.2 31 11.2 12.8 14.6 5.6 8.4 11.8 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 16.6 12.4 14.2 15.7 19.8 6.3 10.8 14.6 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 19.2 1.0 14.6 1.0 15.8 17.8 19.8 9.8 13.7 17.3 SUMMARY In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of the Slovenian rivers were 0,8 °C higher and lakes 1,3 °C higher. 51 ViSINE IN TEMPERATURE MORJA V OKTOBRU Sea levels and temperatures in October Nejc Pogačnik Višina morja v mesecu oktobru je večkrat močneje odstopala od astronomsko napovedane. Povišanje morske gladine je povzročil predvsem močan južni veter. Povprečna temperatura morja v oktobru je bila 20,3 °C. Višine morja v oktobru Časovni potek sprememb višine morja. Morska gladina je v začetku meseca zaradi močnejšega jugovzhodnega vetra in padca pritiska dokaj odstopala od dolgoletnega povprečja. Sredi meseca se je nad našimi kraji izoblikovalo območje visokega zračnega pritiska, pihal je predvsem vzhodnik pri čemer višina morja ni močneje odstopala od dolgoletnega povprečja. V drugem delu meseca se je zračni tlak gibal blizu srednje obdobne vrednosti, pri čemer je pretežno pihal nekoliko močnejši jugovzhodni veter. Veter je močno dvignil višino morske gladine, padec zračnega pritiska med 21. in 25. oktobrom pa je omogočil, da je morje doseglo, kljub nizkim napovedanim astronomskim višinam, zelo visok vodostaj, in sicer 316 cm. Pri tem je morje poplavilo nižje dele obale. Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja oktobra 2006 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristically sea levels of October 2006 and in the long term period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Kapitanija okt.06 oktober 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 233 206 220 238 NVVV 316 274 303 370 NNNV 159 131 147 166 A 157 128 156 213 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina umih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month A amplitude / the amplitude Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v «.o oktobru 2006 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih 3o.o ^ dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih i povprečnih vrednosti 2o.o J Figure 1. Differences between mean daily sea pirit levels and the mean sea level for the period io.o | 1960-1990; differences between mean daily d.kl pressures and the mean pressure for the long o.o ° term period in October 2006 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 — Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov Najvišje in najnižje višine morja. Najvišjo gladino je morje doseglo 24. oktobra ob 9. uri in 50 minut, ko je višina dosegla 316 cm. Najnižja gladina je bila 9. oktobra ob 17. uri pri koti 159 cm (preglednica 1 in slika 2). 5o.o -1o.o 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Primerjava z obdobjem. Srednja višina gladine morja je bila v mesecu oktobru nad dolgoletnim povprečjem. V povprečju je gladina odstopala za 13 cm, pri čemer je v drugem delu meseca močneje odstopala od povprečja. Amplituda med najvišjo gladino morja in najnižjo gladino je dosegla 159 cm. NVVV in NNNV sta se ob tem gibali nekoliko nad obdobnimi srednjimi vrednosti (preglednica 1, slika 3). Hmer -Ha -Hres Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja oktobra 2006 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in October 2006 and difference between them (Hres) -Vv -dP -Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v oktobru 2006 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in October 2006 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v decembru 2006 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 6:12 19:18 6:46 20:07 7:24 20:52 p T' i if 7 2 i >— 2 9 3 0 1 -i— V / - J i- t \ - i * \ iT srl f K. — L 1 tf ■ i Hi H t 13:13 0:25 13:51 1:13 14:28 7:16 21:03 7:52 21:37 8:28 22:12 9:07 22:49 9:42 23:34 10:21 0:19 11:00 » i » ms v/ S: 2 il 1:22 14:25 2:01 14:55 2:42 15:30 3:22 16:04 4:06 16:42 4:52 17:18 5:46 17:55 1:04 11:43 1:55 12:37 2:42 14:07 3:31 16:28 4:25 18:30 5:22 19:40 6:16 20:28 6:46 18:33 7:55 19:16 9:24 20:01 10:57 21:06 12:10 22:25 13:03 23:55 13:46 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v decembru 2006 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in December 2006 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v oktobru Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Preko meseca oktobra je temperatura morja postopoma padala. Najvišjo temperaturo 22,6 °C je morje doseglo 2. oktobra 2006. Povprečna temperatura 20,3 °C v tem obdobju je kar za 1,2 °C presegala štirinajstletno srednjo obdobno temperaturo. Morje je tekom meseca ohranjalo zelo visoko temperaturo, saj je bila minimalna srednja dnevna temperatura kar 19,2 °C. V zadnjem delu meseca lahko opazimo, da je moč sončnega sevanja postopoma padala in se znižala za skoraj tretjino, prav tako je bila temperatura zraka tekom meseca nižja kot temperatura morja. V prihajajočem mesecu bo, zaradi zmanjšanega globalnega sevanja in nižjih temperatur zraka, morje postopoma izgubljalo akumulirano energijo, kar se bo odrazilo na znižanju njegove temperature. ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v oktobru 2006 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in October 2006 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v oktobru 2006 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v štirinajstletnem obdobju 1991-2005 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in October 2006 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristic sea temperatures for 14-years period 1991-2005 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Oktober 2006 °C Oktober 1991-2005 min sr max °C °C °C Tmin | 19.2 Tsr j 20.3 Tmax 1 22.1 11.2 16.5 19.9 15.1 19.1 21.2 18.3 21.4 23.8 SUMMARY Daily sea levels in October were high above average for this season of the year. The highest sea level, 316 cm, was measured on 24th of October. Mean sea temperature was over average sea temperature. 55 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v oktobru 2006 Groundwater reserves in alluvial aquifers in October 2006 Urša Gale Oktobra so v aluvialnih vodonosnikih po Sloveniji prevladovale nizke in običajne vodne zaloge. Pretežne dele Apaškega, Murskega in Brežiškega polja, doline Kamniške Bistrice ter vodonosnikov Celjske kotline je zajela hidrološka suša. Ekstremno nizke vodne zaloge pa so bile zabeležene v Vipavski dolini, na Čateškem polju, Vodiškem polju in v pretežnih delih Kranjskega in Sorškega polja. Običajno vodno stanje je prevladovalo na Prekmurskem, Dravskem, Ptujskem in Ljubljanskem polju ter na območju vodonosnikov ob Krki. Ekstremno visoke vodne zaloge so bile že osmi mesec zapored izmerjene na Vrbanskem platoju. Na območju aluvialnih vodonosnikov je oktobra padlo manj dežja kot znaša dolgoletno povprečje. V vodonosnikih ob Dravi in v Vipavsko-Soški dolini, kjer je bilo padavin najmanj, so zabeležili le desetino običajnih vrednosti. Največ dežja je oktobra padlo na območju Krško-Brežiške kotline, to je približno tri četrtine dolgoletnega oktobrskega povprečja. Obilnejše padavine so zabeležili le v prvih dneh meseca. Gladine podzemne vode so bile že tretji mesec zapored na večini merskih postaj v upadanju. Največji upadi so bili glede na absolutne vrednosti izmerjeni v globokih vodonosnikih Ljubljanske kotline, glede na relativne pa v vodonosnikih severovzhodne Slovenije. Na postaji v Mostah na Kranjskem polju se je tako vodna gladina znižala za 125 cm, v Bunčanih na Murskem polju pa za 14 % maksimalne amplitude nihanja na postaji. Zaradi velikega izpada jesenskih padavin so bile na nekaterih merskih postajah v oktobru izmerjene najnižje vodne gladine letos. Tak primer je tudi postaja Zgornje Krapje na Murskem polju (slika 1). Režim podzemne vode je na tej lokaciji odvisen tudi od režima reke Mure, za katero pa so najnižje vodne gladine značilne za jesensko zimske mesece. Trend nihanja gladin podzemne vode (Zg. Krapje) jan.2006 feb.2006mar.2006apr.2006maj.2006juri.2006 jul.2006 avg.2006sep.2006okt.2006 |—-Nivo podzemne vode---Linearno (Nivo podzemne vode) 0400 Zg. Krapje __; uMi fa li—itili'lr-1 . ' , _ ' , ' Slika 1. Trend nihanja podzemne vode v prvih desetih mesecih leta 2006 na postaji v Zg. Krapjah na Murskem polju Figure 1. Groundwater level oscilation in first ten months of the year 2006 in Zg. Krapje (Mursko polje) 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo E 179 178 177 176 175 Mursko polje - Zgornje Krapje Sp. Savinska dolina - Levec 0 100 200 £ 300 i 400 I ad 500 Q-600 n n n 'jj^ oš§n'(S .2, g- g § n — E t w c — E c w c —'Et w c —'E m248 246 244 > 242 44444455555566666677 oooooooooooooooooooo F?^ ?p > <= is F?^ ?p > <= is F?^ ^ is «gg- j EE' ' w c —■ E Krško polje - Skopice 0 100 ~ 200 E, 300 400 dav a 500 Q-600 44444455555566666677 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO § <Š j cušro <Š j j j g —'Et w c —'Et w c —'Et wc —'E Ljubljansko polje - Kleče 285 280 275 0 100 "E 200 ,m 300 1 400 idav 500 £ 600 44444455555566666 oooooooooooooooooc r^ e .¡¡.'s ^ > e i —'Et wc —'Et ro ro ■ EE E Vipavska dolina - Šempeter 61 56 51 150 46 250 350 L 450 44444455555566666677 oooooooooooooooooooo c d > c ^ o. > c ^ F.^ o. > c ^ —'Et wc —'Et wc —'Et wc —'E CZ! P90-maks □ P25-P75 □ P10-P25 CZ1 P75-P90 ..... P50 (ZZImin-P10 Padavine - mes. povprečje [] Padavine - zabeležene - Mediana mesečnih gladin Slika 2. Mediana mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2004, 2005 in 2006 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 2. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2004, 2005 and 2006 - red circles, in relation to percentile values for comparative period 1990-2001. Dvigi podzemne vode so bili oktobra zabeleženi redko. Največje znižanje gladine, 94 cm ali 49 % maksimalne amplitude postaje, je bilo zabeleženo na postaji Spodnji Stari Grad na Brežiškem polju. V istem mesecu pred enim letom je bilo stanje zalog podzemnih vod bolj ugodno kot oktobra letos. Pred enim letom so bile na celotnem Ljubljanskem polju in Vrbanskem platoju ter na pretežnih delih Kranjskega polja, Krškega polja in doline Kamniške Bistrice zabeležene ekstremno visoke vodne zaloge. Drugod so tedaj prevladovale visoke in običajne vrednosti zalog podzemne vode. V oktobru so se zaradi majhnih količin padavin zaloge podzemnih vod v aluvialnih vodonosnikih zmanjšale. Na večini merskih postajah so bili namreč zabeleženi upadi podzemne vode. SUMMARY Normal and low groundwater reserves predominated in October. Groundwater levels were mostly decreasing due to lack of precipitation. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 0220 ŠEMPETER P 100 P 90 P 75 P 25 P 10 PO ekstremno visoke vodne zaloge (extremely high GW reserves) nadpovprečno vodnato (water abundant) običajne vodne zaloge (normal GW reserves) sušno (low GW reserves) ekstremno nizke vodne zaloge (extremely low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) (N,h percentile values of GW levels) (Maximum values of GW levels) Slika 3. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu oktobru 2006 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, P. Gajser, V. Savič) Figure 3. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in October 2006 ( U. Gale, P. Gajser, V. Savič) 58 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula Onesnaženot zraka z delci PMi0 je bila v oktobru višja kot v septembru, koncentracije ozona so bile nekoliko nižje, pri drugih onesnaževalih pa je ostala onesnaženost na isti ravni. Oktober je bil nadpovprečno topel mesec, pogosto je pihal jugozahodni veter, padavin je bilo, z izjemo skrajnega zahodnega dela Slovenije, malo. Mejna dnevna vrednost koncentracije delcev PMi0 je bila največkrat prekoračena na mestnih lokacijah. V celem letu je dovoljeno 35 prekoračitev mejne dnevne vrednosti koncentracije (50 pg/m3). To število je bilo od začetka leta že krepko prekoračeno na vseh tistih merilnih mestih, ki so pod neposrednim vplivom emisij iz prometa in industrije. V Mariboru in v mestih v Zasavju je bilo že od 70 do 100 prekoračitev. Koncentracije SO2 v oktobru so le trikrat prekoračile mejno urno vrednost na Velikem vrhu, ki je občasno pod vplivom emisije TE Šoštanj, ter enkrat na merilnem mestu v Trbovljah, ki je, odkar deluje odžveplovalna naprava v TE Trbovlje, v glavnem pod vplivom emisij iz lokalne industrije. Od začetka leta do konca oktobra so koncentracije presegle dovoljeno število prekoračitev mejne urne in mejne dnevne vrednosti za čas enega leta le na merilnem mestu v Krškem, kjer sicer zaradi zaustavitve proizvodnje v tovarni VIPAP do konca leta ne pričakujemo več novih prekoračitev, na Velikem vrhu pa je bilo preseženo le dovoljeno število urnih prekoračitev. Koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena so bile kot običajno pod mejnimi vrednostmi. Koncentracije ozona so bile zaradi vse šibkejšega sončnega obsevanju nižje kot septembra, tako da je bila le še enkrat prekoračena 8-urna ciljna vrednost na Otlici. Skupno število prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti je do konca oktobra preseglo dovoljenih 25 na vseh lokacijah razen v Mariboru in Zagorju. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško ARSO LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana v preglednici 1 ter na slikah 1 in 2. Koncentracije SO2 v vseh večjih mestih so bile nizke. Najvišje koncentracije so bile sicer izmerjene v Zasavju - v Trbovljah je bila enkrat celo prekoračena mejna urna koncentracija. Na nekoliko slabšo kakovost zraka v teh mestih, predvsem v Trbovljah, sicer vplivajo zelo neugodne reliefne razmere, ki zmanjšujejo razprševanje in transport onesnaženega zraka zaradi emisij iz lokalnih industrijskih in individualnih virov. Najvišja urna koncentracija SO2, 379 |g/m3, in najvišja dnevna koncentracija, 43 |g/m3, sta bili izmerjeni v Trbovljah. Koncentracije SO2 na vplivnem območju TE Šoštanj so trikrat prekoračile mejno urno vrednost na Velikem vrhu, kjer sta bili izmerjeni tudi najvišja urna koncentracija, 461 |g/m3, in najvišja dnevna koncentracija, 65 |g/m3. Tudi v višje ležečih krajih vplivnega območja TE Trbovlje je bila onesnaženost zraka z SO2 nizka. Najvišja urna koncentracija, 181 |g/m3, in najvišja dnevna, 37 |g/m3, sta bili izmerjeni na Kovku. Dušikov dioksid Onesnaženost zraka z NO2 je bila povsod precej nižja od dovoljene, le na merilnem mestu v Mariboru, ki je pod močnim vplivom emisij iz prometa, je najvišja urna koncentracija dosegla 95 % mejne urne vrednosti. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta preglednica 2 in slika 3. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod precej pod dopustno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje povprečne 8-urne koncentracije na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa, so dosegle do 15 % mejne vrednosti. Benzen Koncentracije v Ljubljani in Mariboru so bile nizke - za orientacijo: povprečni mesečni vrednosti sta dosegli okrog četrtine dopustne povprečne letne koncentracije. Ozon Koncentracije ozona so se v oktobru zaradi šibkega sončnega obsevanja še nadalje zmanjševale in so le še enkrat na Otlici prekoračile 8-urno ciljno vrednost. Koncentracije ozona so prikazane v preglednici 4 in na sliki 4. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Delci PM10 in PM25 Koncentracije delcev PM10 so skoraj povsod, največkrat pa na mestnih merilnih mestih (v Mariboru kar 17-krat), prekoračile mejno dnevno vrednost. Za delce PM25 še ni zakonsko določene mejne vrednosti. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM25 je prikazana v preglednici 5 ter na slikah 5 in 6. Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2006: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2006: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan/24 hours Leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 48 (DV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 7 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences. Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 za oktober 2006, izračunane iz urnih meritev Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in October 2006, calculated from hourly values mesec / 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours month 3 hours MERILNA MREZA Postaja % pod Cp Maks >MV >MV £od 1.jan. >AV maks >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. * 57 3 37* 0* 0 0 5* 0* 0 Maribor 90 3 16 0 0 0 5 0 0 Celje 96 5 56 0 0 0 10 0 0 DMKZ Trbovlje 93 11 379 1 1 0 43 0 0 Hrastnik 96 9 89 0 0 0 14 0 0 Zagorje* 66 3 3 * 0* 0 0 10* 0* 0 Murska S.Rakičan 88 4 54 0 0 0 7 0 0 Nova Gorica* 72 8 42* 0* 0 0 12 0 0 SKUPAJ DMKZ 1 6 379 1 1 0 43 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 95 4 115 0 0 0 23 0 0 EIS CELJE EIS Celje 92 0 8 0 0 0 2 0 0 EIS KRŠKO Krško 78 2 19 0 44 0 9* 0* 4 Šoštanj 95 10 323 0 2 0 57 0 0 Topolšica 95 3 114 0 0 0 13 0 0 Veliki vrh 95 16 461 3 26 0 65 0 0 EIS TEŠ Zavod nje 95 5 162 0 1 0 43 0 0 Velenje 95 3 43 0 0 0 22 0 0 Graška Gora 95 5 68 0 0 0 24 0 0 Pesje 95 3 27 0 0 0 7 0 0 Skale mob. 94 2 57 0 0 0 15 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 1 6 461 3 29 0 65 0 0 Kovk 90 20 181 0 3 0 37 0 0 EIS TET Dobovec 96 6 79 0 3 0 17 0 1 Kum 84 8 84 0 0 0 19 0 0 Ravenska vas 95 15 136 0 1 0 34 0 0 SKUPAJ EIS TET 1 12 181 0 7 0 37 0 1 EIS TEB Sv.Mohor* 92 14 25 0* 0* 0* 18 0* 0* 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Koncentracije NO2 v pg/m3 za oktober 2006, izračunane iz urnih meritev Table 2. Concentrations of NO2 in pg/m3 in October 2006, calculated from hourly values mesec / month 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >MV >MV >AV MREZA £od 1.jan. Ljubljana Bež. UB 85 28 79 0 0 0 DMKZ Maribor UT 96 37 191 0 0 0 Celje UB 93 24 70 0 0 0 Trbovlje UB 93 22 78 0 0 0 Murska S. Rakičan R 94 16 73 0 0 0 Nova Gorica UB 95 25 82 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 89 4 21 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* UT 0 EIS TES Zavodnje R 93 2 54 0 0 0 Skale mob. R 89 1 30 0 0 0 EIS TET Kovk R 90 12 47 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor* R 52 3* 50* 0* 0* 0* Opomba: Za merilno mesto EIS Celje ni podatkov zaradi okvare merilnika Preglednica 3. Koncentracije CO (mg/m3) in benzena (pg/m3) za oktober 2006 Table 3. Concentrations of CO (mg/m3), and benzene (pg/m ) in October 2006 CO benzen mesec / month 8 ur / 8 hours mesec / month MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MV % pod Cp Ljubljana Bež.* UB 48 0.6* 1.5* 0* 92 1.9 DMKZ Maribor* UT 88 0.4 1.1* 0* 97 2.2 Celje UB 95 0.5 1.3 0 Nova Gorica UB 96 0.5 1.2 0 Krvavec R 93 0.1 0.2 0 EIS CELJE EIS Celje* UT Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 za oktober 2006, izračunane iz urnih meritev Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in October 2006, calculated from hourly values mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >OV >AV maks maks >CV MREŽA >CV £od 1. jan. Krvavec R 93 85 125 0 0 115 0 83 Iskrba R 96 44 120 0 0 114 0 67 Otlica R 96 87 143 0 0 138 1 90* Ljubljana Bež.* UB 85 29 110* 0* 0* 101* 0* 47 DKMZ Maribor UT 96 22 88 0 0 77 0 7 Celje UB 96 31 110 0 0 105 0 39 Trbovlje UB 95 27 107 0 0 100 0 31 Hrastnik* UB 87 34 102* 0* 0* 98* 0* 45 Zagorje UT 95 24 100 0 0 88 0 22 Nova Gorica UB 95 37 111 0 0 100 0 56 Koper UB 96 66 125 0 0 116 0 73 Murska S. Rakičan R 95 33 106 0 0 99 0 28 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 95 60 100 0 0 105 0 67 MO MARIBOR Maribor Pohorje R 99 71 100 0 0 96 0 59 EIS TEŠ Zavodnje R 95 58 97 0 0 93 0 56 Velenje UB 95 33 111 0 0 104 0 66 EIS TET Kovk R 90 67 111 0 0 105 0 45* EIS TEB Sv.Mohor R 96 58 107 0* 0* 101 0* 25* 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v pg/m3 za oktober 2006 Table 5. Concentrations of PM10 and PM25 in pg/m3 in October 2006 PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA Postaja podr >MV kor. MREŽA % pod Cp maks >MV £od 1.jan. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. UT 82 39 62 5 40 1.24 26 46 DMKZ Maribor UT 96 52 77 17 94 1.19 31 49 Celje UB 92 36 59 4 47 1.12 Trbovlje UB 89 49 79 12 72 1.27 Zagorje UT 96 47 70 13 87 1.39 Murska S. Rakičan R 93 34 59 4 46 1.22 Nova Gorica UB 97 37 66 6 25 1.20 Koper Iskrba (R) UB R 97 100 31 16 56 29 3 0 41 0 1.30 13 28 MO MARIBOR MO Maribor UB 96 49 80 14 105 1.30 EIS CELJE EIS Celje UT 88 45 73 11 71 1.35 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 94 28 60 2 6 1.30 EIS TES Pesje R 99 19 43 0 20 1.23 Skale mob. R 99 23 42 0 19 1.30 EIS TET Prapretno R 91 34 54 1 19 1.30 Opombe / Notes: Pri koncentracijah PM10 je upoštevan korekcijski faktor / correction factor is included in PM10 concentrations (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Ljubljana Bež. * Maribor Celje Trbovlje 3-1 DMKZ Hrastnik Zagorje* = Murska S.Rakičan Nova Gorica* Vnajnarje EIS Celje Krško 3 Šoštanj Topolšica EIS TEŠ Veliki vrh Zavodnje -1 Velenje = Graška Gora Pesje =■ Skale mob. Kovk Dobovec ' EIS TET Kum Ravenska vas Sv.Mohor EIS TEB 0 20 40 60 80 100 □ cp(|g/m3) □MV-lura(št.primerov) □MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v oktobru 2006 Figure 1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedances of SO2 in October 2006 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo MVo 100 «J 8° C o a» > 60 a c ■c 40 20 0 —•— Ljubljana Bež. —■— Maribor -■-Celje —■— Zagorje —♦— Trbovlje Hrastnik > Šoštanj M Murska S.Rakičan —■—Krško ♦ Nova Gorica Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (^g/m3) v oktobru 2006 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 2. Average daily concentration of SO2 (^g/m3) in October 2006 (MV- 24-hour limit value) Lj ublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakičan Vnaj narj e Zavodnj e Škale mob. Kovk Sv.Mohor* 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 □ cp(pg/m3) ■ MV-1 ura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v oktobru 2006 Figure 3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedances of NO2 in October 2006 1 1 1 1 MESTNO 1 1 1 1 1 1 _i_ □ 1 1 1 1 PODEŽELSKO 1 1 1 1 1 1 1 = 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež* Maribor Celje Velenje Trbovlj e Hrastnik* Zagorj e Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Vnaj narj e Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Otlica Zavodnje Kovk Sv.Mohor* 0 20 40 60 80 100 120 140 □ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v oktobru 2006 Figure 4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in October 2006 Ljubljana Bež. Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlje Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper Pesje Škale mob. Prapretno 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 □ cp(^g/m3) ■MV-24ur(št.primerov) Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v oktobru 2006 Figure 5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedances of PM10 in October 2006 MESTNO PODEŽELSKO 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo —■— Ljubljana Bež. —■— Maribor ■ Celje —■— Trbovlje —■— Koper • Nova Gorica A Murska S.Rakičan Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m3) v oktobru 2006 Figure 6. Average daily concentration of PM10 (ig/m3) in October 2006 SUMMARY PM 10 concentrations in October were higher than in September with most exceedences of the daily limit value at urban sites (17 cases at Maribor traffic site). SO2 concentrations were on the level of September with only three exceedences of the hourly limit value at Veliki vrh, which is occasionally influenced by Šoštanj Power Plant, and one exceedence at Trbovlje site, which is mainly influenced by the emission from local industry and occasionally from the Trbovlje Power Plant when the desulphurization device is not in operation. Ozone concentrations were further decreasing but there was still one exceedence of the 8-hour target value at Otlica station in Primorska region. Concentrations of Nitrogen dioxide, Carbon monoxide and benzene were below the allowed values. 67 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah za spremljanje kakovosti voda smo v oktobru spremljali kakovost Save v Mednem in v Jesenicah na Dolenjskem ter Savinje v Medlogu. Na merilnih mestih v Levcu v Spodnji savinjski dolini in v Hrastju na Ljubljanskem polju smo spremljali kakovost podzemne vode. Na vseh merilnih postajah kontinuirano merimo vodostaj oziroma gladino podzemne vode, temperaturo vode, pH, električno prevodnost in vsebnost raztopljenega kisika. Meritve osnovnih fizikalnih parametrov potekajo neprekinjeno v pretočni posodi na avtomatski merilni postaji. Merilne postaje na katerih spremljamo kakovost podzemne vode so dodatno opremljene z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata v vodi. Merilne postaje so v oktobru delovale brez večjih posebnosti. Zaradi okvare manjka del meritev vodostaja Save v Mednem (18.31. oktober). V oktobru so prevladovale nizke hidrološke razmere, vodostaji Save in Savinje so bili bistveno nižji kot v enakem obdobju lani. Vodostaji so po krajših padavinskih obdobjih sicer porasli dvakrat, prvič v dneh od 3. do 5. oktobra in drugič od 23. do 26. oktobra. Ob porastu vodostajev so merjeno fizikalni parametri sledili hidrološki situaciji. Iz grafov na sliki 1 je razvidno upadanje vsebnosti kisika zaradi povečane kalnosti vode in zniževanje električne prevodnosti zaradi redčenja vode. Ob dotoku hladnejše padavinske vode se je predvsem po prvem porastu vodostajev opaznejše znižala tudi temperatura Save in Savinje. Kot posledica padavin in dinamike gibanja vodostajev površinskih voda, je z dvema opaznejšima porastoma sledilo tudi gibanje gladin podzemne vode. Zaradi redčenja smo, ob dviganju nivoja podzemne vode, beležili upadanje električne prevodnosti (slika 2). Gladina podzemne vode je bila oktobra, na merilnih mestih Hrastje - Ljubljansko polje in Levec - Spodnja savinjska dolina v primerjavi s stanjem v oktobru 2005 nižja. Tako smo letos v povprečju izmerili za približno za 75 cm nižje nivoje gladine podzemne vode v Levcu in za 70 cm v Hrastju. Glede vsebnosti nitratov v podzemni vodi smo v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu, izmerili rahlo nižje povprečne vsebnosti tako v Levcu kot v Hrastju. SUMMARY Due to small amount of precipitation in October groundwater reserves and surface water levels were lower than in the same time period last year. Results of continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the hydrological situation. As the consequence of precipitation and water level rising in days from 3rd to 5th and again from 23rd to 26th October lower electrical conductivity values was measured (Figures 1-2). 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vodostaj ^^^pH ^^^Raztopljeni kisik -Tvode □ Padavine Električna prevodnost Slika 1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti površinskih vodotokov v oktobru 2006 Figure 1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, precipitation and level at stations for quality monitoring of surface waters in October 2006 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC LJUBLJANSKO P. HRASTJE LJUBLJANSKO P. HRASTJE 255 260 . 1 Vodostaj pH Raztoplj eni kisik SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC 726 724 722 720 265 270 50 45 SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC 250 255 ) Coličina padavin (mm) 260 de > 265 nme 270 op 10 5 0 n................... "275 ^ o - 280 285 2.10. 3.10. 4.10. 5.10. 6.10. 7.10. 8.10. 9.10. 10.10. 11.10. 12.10. 13.10. 14.10. 15.10. 16.10. 17.10. 18.10. 19.10. 20.10. 21.10. 22.10. 23.10. 24.10. 25.10. 26.10. 27.10. 28.10. 29.10. 30.10. 31.10. LJUBLJANSKO P. HRASTJE LJUBLJANSKO P. HRASTJE -Tvode □ Padavine ■Električna prevodnost Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, vsebnosti nitratov, padavin in vodostaja na postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode v oktobru 2006 Figure 2. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, nitrate, precipitation and level at stations for groundwater quality monitoring in October 2006 14 275 70,0 65.0 60.0 55.0 50.0 45.0 40.0 470 70 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - oktober 2006 Earthquakes in Slovenia - October 2006 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so oktobra 2006 zapisali 140 lokalnih potresov, od katerih smo za 132 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 21 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za dve uri (srednjeevropski poletni čas), v času po 29. oktobru pa za eno uro (srednjeevropski čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v oktobru 2006 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 1. Potresi v Sloveniji - oktober 2006 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in October 2006 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Oktobra so prebivalci Slovenije čutili dva potresa. Prvi se je zgodil 13. oktobra ob 3. uri 19 minut UTC (oziroma ob 5. uri 19 minut po lokalnem, srednjeevropskem poletnem času) v bližini Cerkelj ob Krki. Magnituda tega dogodka je bila 1,3. Potres so čutili prebivalci Cerkelj ob Krki, Podbočja, Leskovca pri Krškem, Jesenic na Dolenjskem, Artič, Brežic in številnih okoliških krajev. Ob potresnem sunku je bilo slišati kratkotrajno bobnenje. Drugi potres se je zgodil 28. oktobra ob 13. uri 55 minut UTC (oziroma ob 15. uri 55 minut po lokalnem, srednjeevropskem poletnem času) na Hrvaškem v bližini kraja Rude. V Sloveniji so ta potres čutili prebivalci Krške vasi, Leskovca pri Krškem, Jesenic na Dolenjskem, Brežic, Krškega, Cerkelj ob Krki, Metlike, Globokega, Šentjerneja, Kostanjevice na Krki in številnih okoliških krajev, kot tudi redki posamezniki v Sevnici in Litiji. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - oktober 2006 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - October 2006 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Področje 2006 10 3 6 17 46,21 15,44 10 1,5 Gorica pri Slivnici 2006 10 5 13 2 45,77 13,99 11 1,4 Podnanos 2006 10 6 1 11 46,00 15,88 10 1,0 Veliko Trgovišce, Hrvaška 2006 10 13 0 28 46,27 13,69 8 1,3 Krn 2006 10 13 3 19 45,86 15,52 6 III* 1,3 Cerklje ob Krki 2006 10 14 12 24 45,25 14,88 12 1,4 Gorski Kotar, Hrvaška 2006 10 15 22 42 45,87 14,89 16 1,0 Valična vas 2006 10 17 15 10 46,67 15,33 0 1,1 Remšnik 2006 10 19 4 1 45,86 14,24 13 1,1 Planina pri Rakeku 2006 10 21 17 21 45,60 15,26 11 1,3 Gradac v Beli Krajini 2006 10 23 0 48 46,16 15,97 23 1,7 Kuzminec, Hrvaška 2006 10 23 14 18 46,38 13,44 11 1,0 Kanin 2006 10 23 17 17 45,75 14,08 12 1,1 Hruševje pri Postojni 2006 10 23 20 52 46,50 14,58 9 1,3 Eisenkappel, Avstrija 2006 10 23 21 4 46,51 14,55 11 1,9 Eisenkappel, Avstrija 2006 10 25 19 48 46,20 14,18 20 1,5 Železniki 2006 10 26 6 34 46,06 13,42 17 1,9 Gagliano, Italija 2006 10 28 13 55 45,73 15,65 17 IV* 3,5 Japetic, Hrvaška 2006 10 28 14 3 45,73 15,70 5 1,5 Plešivica, Hrvaška 2006 10 28 14 10 45,72 15,64 7 1,5 Japetic, Hrvaška 2006 10 29 3 42 45,73 15,68 8 1,0 Plešivica, Hrvaška 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - oktober 2006 World earthquakes - October 2006 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - oktober 2006 Table 2. The world strongest earthquakes - October 2006 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 15.10. 17:07:49,2 19,82 N 156,03 W 6,2 6,6 6,7 29 Havaji Nekaj ljudi se je lažje ranilo. Poškodovanih je bilo 1173 zgradb in nekaj cest. Sprožilo se je nekaj zemeljskih plazov. 17.10. 01:25:12,2 5,85 S 151,01 E 6,4 6,9 6,7 32 Nova Britanija, Papua Nova Gvineja 20.10. 10:48:57 13,44 S 76,58 W 6,0 6,6 6,7 32 blizu obale osrednjega Peruja V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v oktobru 2006, Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -30* -60* -120* -60 o OO 6 7 8 Magnituda Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - oktober 2006 Figure 2. The world strongest earthquakes - October 2006 $ 60-ffW ^ L Tu C\X i V Ytt AV, Severnoameriška plošča tt ^ V 30* n % -30* -60* □ 33 70 200 700 Globina [km] 74 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo že tretjič po vrsti zbrali vsebino letnikov 2001-2005 na zgoščenki. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2-3 MB) ali tiskanje (velikost okoli 5-9 MB) v PDF formatu. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje. Državna meteorološka služba in Climate of Slovenia Za vse ljubitelje vremena in s podnebjem povezanih tematik smo na Agenciji RS za okolje pripravili zbirko tematskih listov s predstavitvijo našega področja dela. Vreme neposredno ali posredno vpliva na večino naših dejavnosti, zato mu že od nekdaj namenjamo veliko pozornosti. Državna meteorološka služba skrbi za mednarodno vpetost slovenske meteorologije, njena področja dela pa obsegajo tako meritve, zbiranje podatkov in njihovo hranjenje, pripravo napovedi vremena ter spremljanje podnebnih razmer. Veliko pozornosti je namenjene tudi povsem uporabniško naravnanim storitvam. Vremenske in podnebne podatke pripravljamo za neposredno uporabo na različnih družbenih in gospodarskih področjih. V publikaciji »Državna meteorološka služba« je dejavnost predstavljena s tematskimi listi, ki so strukturirani tako, da vsak zase opisuje vsebinsko sklenjen del tematike, lahko pa jih med seboj povezujemo v zaokrožene enote. Zbirko tematskih listov smo pripravili tako na zgoščenki kot tudi v obliki tiskane publikacije. Za ljudi, ki jih zanima podnebje v Sloveniji, smo pripravili zbirko tematskih listov o podnebnih in fenoloških spremenljivkah, zbirko tabel s podnebnimi značilnostmi 33 krajev v Sloveniji ter 31 kart podnebnih in fenoloških spremenljivk. Zbirka Climate of Slovenia je v angleščini in je izdana na zgoščenki. Tematski listi in podatki so v obliki datotek formata PDF. Uporabnikom so dostopni preko prijaznega grafičnega vmesnika. Zgoščenki ali tiskano publikacijo lahko naročite na naslovu Agencije RS za okolje: Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b 1000 Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje DRŽAVNA METEOROLOŠKA 1 ISBN 961-6024-27-2