jLfao tokoii račun it. 24. — ßoato correote con la posta). Po&arnemna stovitks 20 itotink hhaja vsah pondeljelt io tetrtek ob 8. uri - Predpoldne. — *tl"*zaceloletol5L., **P°iJeta8l..,z*čerft w* 4 L. Za inozcmstvo da ie na*10 nJ*1»^0 ro" 1« p^1* «iostop celö do MussoUniJa, ki ^Hft °lasl1 nedolžnega slovenskega žn- 4aj *a Pfotidržavnega rovarja. ^y^08*110 sprieevalo razmer, ˇ katerih Kasse godi po svetu? Ko berenio o sli'asnih go.sj)odarskili numernh v N<*mčiji, no sjwinniino na -sovjetsko Rusijo z njeno propadajočo vahrio. Kül kilograma nu^sa vcč ko 1 milijon. Süka današnjc Nein- cije je na las iKxlobna ojii ]>oIj.ved svojimi ofnii isto ra/moro v Neinčiji. Vsa tri biv.ša cesarstva: llnsija, Avstrija in Nt'incija so kruto plarala svoj |)(>r;iz v svctovni vojui. Xujprej st- je po- ¦Ki'cznila v prepa-d Rnsija, watn jo tlrvela v pogubo Avstrija, sedaj je j)rišla na vrsto Nemčija. Najhujši diM'vi čakajo, kakor se zdi, Nemf.ijo. k.ajti Avstrija jf mala doželica, ki sc nepriirierno lažjc o/xlravJ kakor ve- lika W) niiljonska država. Rusija ]>a jo bogata kmoUska država, ki prehra- njujc svojo ])robivalst.vo wrnia brez pomoči tujin<\ Vs<' knietske d«'žehj p)xvbolijo lažjt1 in hitrcjo svoj^1 go- spodarske krize kakor indnstrijsko razvito države. Rusija he krepi. Im medt-eni ko liiti N«inu':ij.a v po- vuImj, o]>a«imo. - Io j(> moral dati tiskarski stroj. V le- tu 1923. so Rusi napravili velik korak naprej. Mesto 90 od sto priiminjklja- ja, irnajo leto« lo 25 oci sto. Qd 1400 iniljonov zlatilj rubljev državnih stroškov krije Rusija 1035 iniljonov z lastn im i dohodki. To je velik napre- dek. Za leto 1924/25, pravi Sokolni- kov, da se mora znižat.i zguba dr- žavnoga proračuna od 25 na 12 od slo. Tiskarski stroji bodo imeli torcj vc-dno m-an-j (W'la. dokler se s časom ne ustavijo. i nrediü riniprej svoje gospo- darstvo, so vpeljali Rusi nov denar, ki ga imenujejo červonoc. Siai'i ru- belj je sicer še ostal, toda je veljaven le za ¦notranjost. V tujini trgujejo in kujK'ujejo Rusi s Cervonceni, kak-re- ga jo v jirometu za 65 iniljonov zlalih rubljev. Novi denar je krit z zlatoni in ima isto ])odlago kakor augleški pifun-d sterling. Na boi'/i v Moskvi velja Oei'votiec celo Jiekuj več kauor pfund sterling. Kako je novi deiiaj* v inozemstvu vpoštevan, se vidi ze iz tega, da j<' londonska banka Lloyd sklonila ineseca julija t. 1. z msko c i'zavno kaiiko i^ogodbo, da bo v» Ijal do 1. jaiiuarjn. 1924. v v«eh kupčijali lncxl obenia bankatna ftsuiul slejlin^ ravno toliko kaktw ("•ervonec. To je velik u.speli nove politike rutikib 11- nancnikoy. «S+"t podan. dokaz, da mxka r<'volucija ni bila socialistic im revo- lucija, tenivec jo poloni carskega l'«v- dalizma. Najvočji in zgodovinski uspeb rusko revolueije je vničenje nazad^ijaAkega absolutiznia ru«kib carjev in agrarni prevrat: zrušila ^o se do tal veleposewtva in kmet- sko ljudstvo je prislo do svoje /cinlif Naskok na zadrngc. Socialistično zadružništvo Italijo je v hudi krizi. Fašisti so začeli naska- kovati te zadnje postojanke svojib nasprot/nikov. Dokler imajo namrec Hocialisti v rokab trdne in bogate go- Frpodarske orgamizaeije, so nevarni. ker se ob ugodni priliki lahko tudi politično zopet dvigncjo. Gospodar- ska nioč je najboljsa podLaga poli- tičnJJj straiik. ako imajo ]>ovrbu &e idejno oporo v nuiozioab. Da bi vz*li socialistom zadnjo powtojanko, so »e spravili fašisti na njibove zadruge, in sicer so jih začeli iiaskakovati v d#*zoli Reggio Emilia, kjer je stela so- cialistična zadružna ZA^eza J15 čLanic. Po sašistovskem poliodu v Rim, «e je skrčilo .število te»ü zadrujj na 85 in dotedariji voditeljj zveze so morali odstopiti. Predsedstvo je prevzel fa- šistovski po^lane« liottai, stopili j^a so tudi nekateri socialiKti v nač>J«tvo. Zveza se je nw)rala pr j>olitičjio. Vejiidar so p; :_._¦_. _i jK>samezniih zadrug »i4ari .hoc. uradmi- ki in to ni ugajaJo fasistom. Treba jih je bilo resiti propada. «Corriere delba Sera» pripoveduje da se «je vsled te^ga» naxl;." '¦> oienziva proti zadrugani in ü tera je bila sozgana. «Finan-öno starjje za/ Državni zavod za riistvo, ki je dajal socialist!čnim za- druigam kredit, se je obrnil naravnost na Mussolini ja in mu predočil posle- dice finan-CTiogia poloma, ki bi oško- doval med drugim 5XKK) bivsili voja- kov. Saj t*o imeli pri zadrugab ria- ložen« svoje prihranke. (irozil je po- lom in zato so sociaüsti&ni voditeljj izjavili, da odstopijo. le da resijo za- druge pojgina. Tako s* jo tudi zgodi- lo. Sklemilo s<- je. da ae priklopijo za- dr>'<". i...-.«..!,.,,. i......../,.:,.i..., stopijo n< ¦) !s»e je rocajo, jo vflik* k >¦ yji- dru-ga v Santa Vittoria, ki ima 10 ini- ljonov jnomoaenja, ž«j. priki.-i,¦¦;!.. fH sistovsiceuiu zadružniStvii Tako so zgubili so^iaiisu gospodarsko organizaeijo r '/. ¦ zvezo, ki jirn je bila \ k» oj>ojo v njihovih bojib. Sot'~. ... ui vodi- telji trdijo, da, je biJo to potrebno, če so hoteli refiti zadruge ' ; »olo- inoru. Nevfrjctno čiičfnje. Notranji spori v fasistovaki ntrau- ki so Ae vedno zelo ostri in nočejo iifhati. V kraju Molinella k« jo zvršil prouibni at<-iii-at na se- dež fašistovske strauke. w,\ l.ar so fa- šisti zbrali svoje oboi '<\ da se tnaščujejo. Na» tal a j< ..* ......ost, da pride do krvavih bojev in za-to je po- segla brž vlada vmes. PoUcija je zaj)rla €<*lo vr»to poüti-Cno osumljonih os«b in začela preifikavo. Vlada sc je izjavila proti vsak'-mu sa- molastneurni nastopu krajevmih fa- Ajev , ker ima j>ač dovolj rao^i na razpolago, da »aiJia kaznuje krivee. Toda krajevni voditeljj bo hoteli delati na «vojo pest in &e niso pokorili ukazoxu iz Rima. Na- stal j<> bud spor hl rden izujed fa- sistovsküi podmirästrov j<- zagrozil ccto z odstopom, ako se krajevni vo- ditelji no pokorijo. Muesolini je po- segel vmes in pokrotil uporneže. Tudi v deželi Lazio, to je v pokraji- Tii okoli Rima, nlso boteli nehau h]k>- ri med fafiisü. Ziato je pokllcal Mus- solini Roberta Farmaccija, ki je naj- strahovitejöa metla v fasistovski S'tranki. Fariniacci jo pri sei v La/''». razpuwtil kralkomalo v.se fašje d'/<¦!<¦ in vrgel iz stranke kar 40 tiw>« čla- nov. Tako tem ei ji tega poiuetanja nismo &e vklelä v nobeui stranki. Od- stopi in izključitve v Ijudwki stranki so spričo tega prava igrača. Stran S. «GORIŠKA STRATA» Öeta koritarjev in brezznačajnežov I Farinacci pravi, da je bila strogost potrebna, ker se je n^kgiialo v stranko nebroj umazanih koristolovcev, ki iščejo v stranki le korita. Tako jo imel rimski fasjo ixred j>ohodom v Rim komaj ltX)O elanov, nekaj duii zatem pa nič manj ko 12.(MX). Isto še je zgodilo tudi drugod : Novodo.ili so t»ili iz večiiie ljudjc slalw preteklosti, ki no iiueli opravka ?, kHwiHjkiiii za- konom. To je odbijaio od iašizma vse dobre in poštene osobe. Tudi v Na- rodni brambi jo muogo dvomljivih elementov in zato se vrši sedaj čišee- nje pod vodsivoni generaLa Novcllija. «Ni treba &e zgraŽaAi, ako povem — pravi Farinacci —, da so bili neka- tefi Častniki Narodne bxainbe med vojn.0 strahopetni zajci ali pa obsoje- ni radi dezertacije. Mi smo imeli mof (Wastopiti proti Ijudem, lei niso s])«'r dali v naäe vrste.., 100 ali 200 tiftoc fasistov bi radi daruvali koiuurkoli. Mussolini so je Fariuaeciju xahva- lil za njegovo d*»lo in je izjavil, da bo treba na i»ti način. nastopiti tudi v drugih pokrajiriaihi ltalije. «Mi more- mo in tudi moramo darovati, komur jih hoče vzoti, sto ali dve sto tisoč fašistov, ki kažejo, da niso na visku položaja in mestn. da bi oLajševali. bedasto otožuijejo delo faListovske vlade.» Tako Mussolini. Dar, ki \xt\. jhj- nuja, je v«'likanski! Dve s-toüsot1 fa- fcistov to ni nialonkost. Vprayanje jo le, kdo je pripravljen dor sprejeti V fa.šistovski stranki je torej še vedno kriza in, kakor kale, lie bo kmalu rečena. Danes je največji na- sprotmik sašizma nepokornost Lla- nov. Dokler ne očisti stranka svojih vrst, bo imela same težave in spore, kakor vse siranko, ki so pri.šle hitro do moči in ho se jiin priključile cele trume neznafajnih koristoiovcey brez prenričanja. »Ustroj Jugoslavia »e je okrepil.« Iz Ttalije potujejo v Jugoslavijo časnikarji, da proučijo razmere so- sedne državo. Zad'iijic sjiio ?.e omenili Marija Nordia, ki je priobCil svojo vtise, o Jugoslaviji. Piccolo priuaSa zopet nje.gov članek, ki je zanitniv. po svoji stvarnosti. V Jugoslaviji — pravi Nordio — eo res veliki pol Hiöni boji med stran- kiarni in spor m©d avtononiistj in centralisti «e ve&i, toda kljub vsemu temu opaža «tudi površno oko tuje- ^a potnika, da se je ustroj juproslo- vanske BolcČine mladih držav. «Knotnost djžnve je i/.v^n debatr. Najbolj niasprotne in nespravljivo stnije se sicer •mesebojno pobijajo, toda borba se vrSi vselej ma po-dla^i končno zedinjene države, ki je njizii- naj priznana enota.» «Jilgoslavija j<' ustvarjrna, sedaj je tre-ba ustvariti Ju^joslovane — je re- kel odkr't ju.proslova.nski rodoljiib. Dauiašnji Notj-anji boji so koristni in niordn. celö potrebiii, (ia $*' prej -li•?]'(* fe/.jjv«1. prrden :-.; si ustvai'ili ui^jeno in tr'lu> di'zavo. Iz pisave itaüjanske^a casnikärji1 vid'mio, da se pricf.nja v naši-držav i «prominjati muenje o Ju^oslaviji Xa mesto pretiranih in ve-Ckral faiitasti-"1- nib nazorov stnje rammer. To je odina j)ot, ki vodi k sporazumu in sodelovanju liicd obenm sosedonm. DNEVNE VESTI Zopet zagovarjaio in proslavljajo. Na na§ zadnji uvodnik jo «Kdinost« odfi se torej ])oja\il rlo- vek, ki bi «rndi ideje» umoril drjn. Wil- sjin:» ali pa urednika «Kdinosti», kljub tenm da j?a r-aka gotova smrt v jefi, b\ ga monili gospodje pn «Kdinosti» y>ro- filavljati 7.t\ mih-enikit in poslnvili mla- dini zn zgled ! Ali ue vidite kako bijejo \;i.ši naz.ori v obraz raznmu ? Zakaj l)i po vasi rnorali ne stneli 7,drav, v katororn pravi mod drngim: «V toll dneli, ko se kaz*? med Ijud- stvom obnovljeno zaupunje v Boga in rasto^a ljubezen do vore oč(*tov, posi- ljam kot kutoliški duhovnik iskren )»o- zdiTiv organizaciji židov, ki se borijo iz globokega preprif.anja /a vor-ne idoje \i'Vo. in božanstva». Ta pozdrav jo vzbudil veliko pozor- nost, ker jo Seipel natelnik st ranke, ki jo bila doslej zelo odločna nasprotnira ridovstv». KRRČ. SOCIAL. TOVARISEM IN TOVARISICAM ! Nas glavni tečaj se bo vrsil, kot je že noznanjeno, dne 22. in 23. t. m. v fer- nem vrhn. CMede podrobnosti be rite okrožnice in dafte Jih naprej na tovari- posrečilo vlufl no nx'stil. To poročili) ik)luradu?ga do|iJ';11^ urada je zelo razburilo furla'1-. '' ljudovc«;, ki pröte&tirajo v 1 is tu I*1'1"' li. Da furlaniBki dnbovniki niso d0^1 Italijani, ta (H'ii.ek je vzbudil ogox*! nje v ljudski sti'anki. Jasna beseda. Pod tern naslovom prinasA zl:«'11'1! svečenikov sv. PavLa prolest P''° «Edinosti», ker proslavlja prod 1lH' šim ljudstvoJii politi^rie nsnore w <()}l' še s tern proti temeljem krsčfi'1"'* morale». Kakfien list se ustavi ? Veliki faäistovflki evet je sklc»1'1 da, ne sme s 1. septemjjrom izliajiat' •nobeni pokrajini Italiji vev- k° 'J sain fašistovski ("diiik ali \'.& dn<"v' nik. V iiii.ši deželi iinnmo dva ''^ istovska tednika: «M Kriuli Fa-ftci^1 in «Novo dobo.» Po sklt^pu faAi^0*. skega v^likega sveUi rnora /^'n' «'den ali pa drugi, kajti «ukaz sc nl0' ra ve^tno izvfiiti», so rekli Ar Rinnu Kdo pojde toix'j: «Friuli FaSi^a" ali «Nova doba?» Tagesbote iz Brna I rinnša rlanek o «Slovanih v ltfll'J1"' Tndi v Ameriki ne marajo naglh žensk. l-.nkrat smo porodali \ «(ior. Str&f'' da ate morali dve gospe zapiistiti Pe dalisr-e v Holonijj, kei- sta premalo P° nižno razkazovaii svoje meso. \ AW^, ki so pa na take žcnske še holj hx\. kot v F.vropi. V Cikagu so uHtanov' društvo, ki je zapocelo celo vojno P1^ l)resrarn{:zljivemn y.enskcmu spol«i- ^ manij(j ne nngih nog, ne rok ne W" I'olivajo jih h /osforno kislino. Meso iz?.ge in sina ohleka zgori. Vojvoda Mussolini. Kakor porofa rimsko fcasopisje, f° i9li dati kralj Mussoliniju dokaz ljul)07-UJ' ' tern da ga ]>ovzdigne v vojvodo. Ta n slov .se prenc.se tudi na MuHSoliniJsi potomce. Koliko so vredne pri bankah tako &*& Beneike obligacile ? I'red }>ar dnevi je Banca d'ltnlia P cVvala za nje lir 72.50, (za sto lir) od ^ avgu.sta dalj«i pa, placuje lir Ih. (zn lir Heneškin ohvoznir.) JULES VERNE: ČRNA INDIJA ROMAN. Prosto potlovenil Z. Z* «Nikoli niseni |x>znaJa cn;eta kot od dneva, ko s^m videla Simona Kor«la>> je Nell spet nadaljevala, «in nikdar preje prijatelja dokler ni segel Harry v mojo roko. Pefcnajst let sem Živela s svojim starim očctom sama v naj- skritejših prepadih te jame — Čistu sarna z njimt to j(> žo nekaj. Komaj, da, sera pra videla. Ko je izginil iz sta- rega Aberfoyla, je zJ>eŽal v one globi- ne, ki jih mi, razen nj^ga. nihee po- znal. Po svoje j<" bil z mano dober, ee. prav s«m se g-a baUi. Preživljal me je s tern, kar j-e primesel od zgoraj. Ven- dar pa so Tiekoliko spominjani, da jo bila v lnojib. prvih letih neka koza moja rejnica, in njo iz^uba nii je po- vzrofila moöno žalost. Ko je to moj stari oCe opazil, mi je kozo nadome- stil z noko drugo živaljo, ki jo je ime- noval psa. Žalibog je bil ta p<* preži- vfllnwi; v^osih je iajal ia stari oCe ni mo&el toga trpeti. Vsak Sum ga je vznemiril. Mcaie je naučil nvolčanja, pes pa »e temu ni hotel privaditi. llboga /lival je nekega dne izginila. Moj stari o-ce je bil za družbo velike- ga, strasnega plica Harfanga, ki mi j<; sprva vzbujal 'nepopisen strah. Nav- zlic mržnji, ki sem jo dolgo ča.sa ču- tila do pti-Ca, je postala žival do me. ne iako zaupna, da sem jo sledoijič vzljubila in me jo raje ubagala kot svojoga gospodarja; to ine je zaMo vznemirjati. Stari oče je bil ljubosu- mem. Harfan.g in jaz sva se navadno skril-a, da sva mogla biti skupaj. Oba sva vedela, da je to najlx)lje.... Toda, preve^ govorim o sebi, pniv/Diirnv l»i morala govoriti o vas....» «Ne, jhiCerka moja», jo je prekMul James Starr, povej nam vse, cesai* se spominjaš». «Moj stari oče je gledal vase sosed- stvo v jami vedno z neko zavistjo, -5e- prav nas je od vas ločila velika rny,- dalja. Saj si je on poiskal naj- oddaljnejft« skrivališče. Toda že to mu ni u^ajalo, da jo vedel, daste tam, ČR s^^sl) ga poprašala <> ljudeh tam gori, so mu je Celo pomra^ilo in ui^esiar ni (Klgovoril; sploh je dalj ftasa molčal. Posebno p^i so je raztogotil, ko jo opazil, da se no^ete več zadovoljiti s starim ozemljem, temveC se vtihotap ljate v njegovo. Sveto jf» pris^ßsel, da naj V4tm bo v jxvgubo, če s<- vam po_ sreci, da odprete, do sedaj le njemu edinomu znano jamo. Čeprav žo star je bil nenavadno jmo&u in nko je žu- gal, sem se l>aLa za vas in aanj.» «Le uadttljuj, NeJl», jo ljnjmznjivo pripomnil Simon Ford mladi deklici, ki je za trenotek ohmolkniLa. da spet. zbei*e Bvoje misli. «Ko ste pri prvem ohisku». je na daJjevaJa NMl, «prodrli globlje v pr- vo galerijo v novem Ab<^rfoylu, je stari oce zaprl ono nekoliko prnj'ra7.. streljono odpitino. mislftč, da vas s tern za vedno zatvori. Jaz sem vas poznala le kot nedoločne sence, ki sem jih pač ee5«e videla tu pa'tam v jami, toda pregrozna no mi je vide ia misel, da naj bi kristjani unirli gladu v Uih temnih globinah in tako .sem kljub opasnosti, da me zasači, znova, postavila nekaj krulia in vode v vaSo bližino. l\idi »em vas hotel a i^'Siti, toda moj stari oče je tako skr- bno iMuil iiamo, da ga je bilo prav težko prernotiti. Bili ste fce Hmrti bli zu ! Todaj je prišel Jack Hyan » v..( druigimi.... Bog je hotel, da sem J1 ravno ti^tega dne srečala. Zv»^^ yem jih do vas. Pri }»ovratku IIie ' zasačil moj stari oče. Njegova ^K0 je bila brezmejna. Mislila a en», . me ubije. Od texlaj je bilo življ011^ ziiiiK! nezinosuo. Misli so ne nioj*1:^ slaremu očetu vedno bolj zmo^0 Nazval ae jo kralj a s<»iic in ognja. \_ je začul ud.arce vašega orodja po V . mogovnih zilaJn, ki jili je smatra1 ^ svojo last, je postal ves divji in l neusmiljeno protepe-1. Hoteln sen» ^ žati — nemogoče ! Cuival je nad al6> e s prevelikim suiuni^« iijem. Konö"0 j«'. pred tremi me*>eci v nekom n^P^ du bhiÄiiosti zavlekol doli v ono ^. Q dmo, kjer ste me našli in je i^finil *f je zaman klical Harfanga, ki jo ^ sto pri meni ostal. Koliko -Cas-a *€ e tam ležala ? Ne vem. SpominjaJ0 0 Hamo še, da sem mislila, da umroiö, si so Tien-adoma pojavil ti, moj ^ \- in nie osvobodil. Toda lahko v/VT0' 0 diS, da vnukinja starega Silsax^ nion^ postati Ilariy-Fordova ženst, * ff bi bilo to vam vsem v usodno s-rečo !» «GORISKA STRATA) Stra« 3. Na ikofijski gimnaziji v St^Vidu nad Ljnbljano » *° bodo vr&ili gprejemni izpiti za 1. raz- rWl v ponedeljek dne 10. .soptomhra oh 4 u>'i popoldne. Učenci, ki imajo ponavljalne izpite, n»j se vi-nejo v zavod do nedelje 9. sop twnbra. *'Hi nsi.nli uconci pa. naj pridejo v 1o- l<* ci?u> 11, septembra do 7. me zvefer. Ravnateljstvo *kof. gimnazije. Blagodcjni dcž ''' *° diii niimofil razsuseno zemljo ])o V('i'j('in doln naše deželo. Pruv veseli Sl!jo ga bili. Koristen bo zelenjavi, ajdi, Uväil bo turäeico po Krasu in po nekate- ri1' Pasovih Vipavske do!inc. V gori&ki ¦ Kolici pa jo suša tursiro ze tako morno ^K^lu, da je do/, prise I prepozno. V so- ¦ ° ponori in v node!jo jo spot padal fnsisti zasedli nemško delavsko zbornico v Bocnu. ^;i Južnom Tirolskem mi nemski de- *c'i »trokovno organizirani. imajo v Ot>nu svojo delavsko zbornico, časopis, is^arno in lastno gledisce. Spadali so 'r°(1 vojno k avstrijski .socialni demo- r(u'i.ii. Fasisti so gledali }.c delj rasa s ^zniin očesom na gibanje nem&ke- ^(lelnvslva. V <-etrtek so zasedli v Hoc-" |u "jih delavsko zbornico, se polastili skurüe, njih list», gledi&a in reatav- . ntsl tor jim dali ultima 1, naj vstopi- v I'asistovsko stranko. Laftke sole v Aigentiniji. V Ar-Kcntiniji jo 1.500.000 Italijanov. Jvoc jo zidarjev, njim slediio po *te- 1J kffioiovalci, kovači, mehaniki in .^"strijalno dolavstvo. Imajo tudi 38 ^Kj'mski šol ¦/. 75.5O(i urourev in pri- "1?^o 100 mHtelji, imajo svoja «Iištva, Ln siccr M74 /. 1.10.000 f-Iani. Strela Je ozdravila ^bP° Lihlo v Wolwertonu na Angles- ft. ' ko je udarila ob hudi novihti v n° hiio in ob tej priliki moeno raz- ^ °n^i njeno sobo tor posvetila na nje- 7 1>0«toljo. Dve leti ni mogia hoditi nc ^Pnstiti postelje. Ko je pa strela pro- ko"U'a ^8^1^0- J(- zariitila Htresljaj, 1a- ' v*»tala in bila je na mah popolnoma M Vu- Strela ni ravno vselej najboljöe 4r?iVil0 7.H ljudi. *oliko jih je uioralo zapustiti domačo zemjjc. v ^"ja je (iržavu, ki no moro rediti j^yi svojih sinov. Ti.soči in tisofi ya\- ^&^j° vsuki m©ft«'f rcxino ^riulo, I l J]li ne more prc/ivJjati. 1'onjanj- nu.11Je ?'tvnc iju-dstvo v rujino. Zani- !%*' SlJ ^-ev^k«, ki jih prina&a raso- i>J^° -° ^-s^jevaiiiji] v prvih slirili tav?1)r-ll{lr^a 19"'{' so }i> izselil° VL (ir- 4 ^ ^.4(54 ljudi, v mcsecih marcn in j^.lu )*a 62.508. Od tohi posUniiijili r*zX 19>81° v Aincriko' ^2-1'"'8 l'a v ^Wir^e üv]-o]).skc dr/^ive. Opafcati je, % ^^/^^vilo izseljencov v Amoriko "jo" • ' mprašcvanje po zi U^j^1 • In res ho je iy. lUüijo lÄHolilo l{0 ?^ ^idarjov, kamnosekov in U-xa: ln prav malo drii72 ljudi iz domače zemlji- vn potrcbvijo z.Tto odprt^ nicje hh vs" si rani svcta. Zdravnlk Dr. J. Batar je od&el minoli teden v .^vico na znan- stveno potovanje, da prcmotri na lieu mesta >istroj senalonjev za jetitne in se podrobnejo seznani, z nnjnujnejšimi na- cini ozdravljenja v obrambi jetike. Vdelcži se tudi v Davosu posebne-ga. iTH'dnarodnoga lečaja. za sušico. Sadno drevje ima innogo sovrazni. kov. Kako se proti njim imaš boriti, te pouči «CS-ospodarski list». NaSi fantje vojaki. Sj)rrci.T j'D/.diji \ t1 lanlu; ;j.d l,'(.;rskega lopniškega j>olka, ki se naba- jajo zdruzeni na vajab v teh visokib le- denib Tii'olib, kjer je bilo in toliko kr- vi žHvovane. 1. bat.: Pui-ic Avguštin, Repni tabor, Cargor Josip, Anhovo; 2. bat.: Palior Franc, Bre.stovica; Hen- celj Maks, Povirje. Caharija Izidoi1, Na- luežina, Vid(jlin Simon, Kanfanar; 3. bat..: Iliad Alojz, Vrbpolie: JMadon Franc, Trnovo, Frank Josip, Hraä^-e, \id- mai- l'ivgen, Otlica, Fek Rafael, Idar&ek, l'odvarsek Ludvik, Plave, Bole Albin Optina; A. bat.: Ho/,ic Josip, Shin; Štenbergnr Josip, JelSane; Mirkovir Matevž, Bar- t>ana; Bizjak Anton, 1.evade; Fornaznr Ivan, Rovinj; Siljan Josip, Marčajia: 5. bat.: Logar Frunc, iz Zadloga; ftkvarCe Franc. Kojnj dol; Seljuk Ma lev/, Kavčič Ivan. Ledine; Novak Alojz iz Knežaka: Pof-kaj Franc, slrabor Anton, Dekleva Fmnc, Smerje; Princ Anton i/. Zemuje; Batar Bernard, Fevče; Mislej Franc, ftentvid, ftalec Josip, Bača; 'J'ram- puž Josip, Stjak; Mejak Jakob, Košana; ftvigelj Ivjiri. Senozet-e; Musjan Franc iz Drnovko; ('). bat.: Caintar Anton, Dole; Zimi;^ Alojz. (irgar; Martinčič Leopold, Sem- peter; Prunk I^udvik, Britof; Hebek Ivan, Dutovlje: 7. bat. Gee Franc, Kopriva; Prhavec Josip, Fame]; Simcic Josip, Postojna, Šuštar "Matc>'-> Sutak: Hn/i.-- F-n.lv ik. Žvarbice; S.-bat.: Maii-'Kat1 Anton, Mm-jje; iav- rir Ivan, llruäica. Stembergar Josip, Nova Kracina; Baričič. Anton, Podgraje; Krebelj Josip, Ostro/Jio l)rdo; flerzel lvo, Sempeter; Haspa»' Pavle. Duple: liožic Miliacl. Ilaspaj1 Travif.it-, Ivan HakeJ, (ioriel Ivan, Bistrica; *!). bat.: Pirc Franc. Košovnik; Skarju- nec Josip, Skadanšrina; Lipovec Anton, Kavi':H-e: Penka Anton, Gradec; Medved Ivan, Drežnica; Orel Silvester, Ponikve; Črnigoj Ivan, Bukovlje; Posega Matija, ?'.« nipeter; Dolgan Anton, Kosana; Spru- bar Anton, Siliorje; Stibil Ignacij, Ustje. PROSVETA. «Za iirščanski socializem». Izälo je zanimivo delce o krsčanskeni socializmu, ki ga je spisal dr. AndreJ Gosar. Kdor se boče seznaniti z glavni- mi pojmi kršč. socializma in feačimJ ugovoii proti njemu, naj seže po knjiži- ci, ki je temeljito in jasno pisana. Ze ise))ina oznucuje namen dela : I. Ali je kržčanslci socializem sploh potreben ? 2. Socialni programi in kr- sc'anska pravifinost. 3. Klic po socialnih rpsormab — obrekovanje kršt-anstva. \. Sebienost krščanskega socializma. 5. Sovraštvo v kračanskem socializing ü. Krsčanski socializem in dobrodelnost. 7. Vcč, socializmov en sam kapitali- zem. 8. Neznatno socialno in veliko etič- no vprasanjo. Ö. Krsčanski socializem in sv. Frančišek Asiški. II. 1. Moderni kapitalizem iraza V 2. 0 zascbni lastnini. 3. Proti socializa- ciji. 4. Najvi§ja premožonjska meja. 5. Dolžnost dela - za siroraako. 6. Stav- ka — neumestno iskanjo pravice 1 Spis prodaja bukvama K. T. D. v Gorici. GOSPOD7ERSTVO. Žaaniekuha. Pravijo, da je pri nas žganjekuha vni- (¦•cna, ker se več ne izplafa vsled visoke- ga du\ka na /.ganje. Je li to res.' Italijanski stokovno-kmetijski list«1/1- talia agricola e vinicola» pravi, da je z zadnjim poviganjem davka na žganje zadan smrini udurec \sein srednjirn podjetjeiu za zganjekuJjo in da bodo mogle delovati edino še one tvornice, kl proi/.\ajajo žganje, likerje in b\)\i\\ iz troj>in, pokvarjenegu vina, sadja, ostan- k'n sladkorae induslrije, krompirja ilil. To so tvoi-nir-e, ki so celo leto v obratu in so notranje tako organizirane, da morejo proizvajati alkohol z najniž- jimi proizvajalniini stroški. \' takih tvornicab se ne kuba žganje \ rnulih kotlili • kot pri nas: tvarine. iz katere dobivajo alkobol, ne segrevajo z drvml in premogom, tem\Pi- s paro, za katero uporabljajo ono vodo, ki slu>i za ohla- jovanje alkobola. Iz ustankov žganjeku- be pridobivajo potern še rlruge snovi, tako \s. tro]>in vinski kamen in rreslo- vino, kar je oboje zelo drag«». Yse je ta- ke urejeno, da se doseže najive^ji uspo.b z najrnanjiimi stroški. Na ta inu-in po- tem morejo i>lacati lake tvornice visok državni davek, ki znaša po zadnjem po- višanju 15 L. na 1 liter alkobola. pa naj bo ta ivlkobol v j.ganjn likerijib ali navednem fcpiritn. Kako visok je ta davek j)ri iiiišem žga- nju "-' Vzemimo, da ima na& tropinovec 50 stopinj alkobola, potem se plača pa 1 liter tropinovca 7.50 L. davka. Aki ima slivovka 25 stopinj alkobola, plača 1 1. slivovke četrtino od 15 L, to je L. 3.75 itd. Je li tak davek pri nas mog-oc. Davek na alkobol podra^.a proizvajalne stro- ske alkobola, s cemur pa še ni reeeno, da ;e a teni proizvajanje alkohola one- mogoc-eno. Ako je mogoče alkobol )>ro- dati po vigjji ceni, Ki mora biti vsaj ta- ko visoka, kot so strogki in davek sku- paj, davek sam ne udari onega, ki alko- bol proizvaja, temveč le onega, ki ga rabi. V takem sluc-aju bi bila Žganjeku- >in. pri nas mogoča ? Je li mogoča ? Pri nas je iganjekulia v malem obsogu so veduo mogöca, ker se bodo vedno nasli ljudje, ki bodo tu- di 7. dvajsetimi lira mi plačaii dobei' 1)'oj)iiK)Vec. Seveda ho takih ljudi vedno n.anj in valed tega bo /ganjekulm pri nas vodno bolj omejena. K temu se pri- druži glavni razlog, zakaj bo žganjeku- ha ])ri nas unifena in ta jc, da ne bo nioglo naše žganje vzdrževati konkuren- ce visoko «Ikobolnim pijafam iz starib pokmiin Kalije, ki tudi danes skoduje- jo naši slivovki, tako, da jo je fte v Vre- niski dolini precej stotin hi. Ker lUilija ne pozna davenih olajšav za žganje, kot smo bili navajeni v bivši Avstriji in iz predstojetib razlogov, je domar-i /gunjekubi odzvonila zadnju ura. Pri nas se bo gotovo v kratkem dvignila ena velika tvornlca, ki bo ku- pcvala tropine in pokvarjeno vino itd. tor kuhala zganje. Seveda, kdo bo lo pod jet jo imel v rokab, je drugo vprafea- nje. Dobro bi bilo, da bi naše zadružni- stvo kaj podobnega ustvarilo, seveda vse zadružnistvo. Letos bodo naäi kmetje skoraj goto- vi> ae kubali žganje, kot dmga leta, bc- veda le za domaco rabo; prodati to žga- nje bo težjo, ker bo pi^drago, najvet- krat. vslod nepoznanja razmer in po- mankauja dobro volje od strani siuantnc intendance, katori manjkajo skoraj go tovo tudi podrobna in enotna navodila. Ko to pisem, imam pred seboj 2 poli za isti žganjski kotel, na katerib je za- racunjen davek, ki ga mora placati onl, ki kuha žganje skozi 24 ur. Ena pola je scstavljena od finantne intendance v Trstu, druga od one v Vidmu. Pola od tržaške intendance kaže, da se je njen sestavitelj na žganjekubo razumel in upošteval dejanske razuierp, sevedu predpisov ni mogel kr.šiti. Ker je razli- ka med ¦ ono in drugo polo gorostanno velikü, Ixn ejji priobciti bistveno: Dnevna taksa za /.ganjekubo se dolod na la nučin. da innožirno kolicino kg. recimo tropin, ki gredo enkral v koiei s stfcvilom kotlov, ki jib je mogoce dnev- no skuhuti, vse skupaj pa rnnozimo zo pet s številom litrov alkohola, ki jih dobimo iz 100 kg. tvarine, ki jo ho/eriMj kuhati. Dnevno tak so dobimo na ta na tin, da zopet mnozirno končno dobljeul znesek z 15 (davek na 1 J alkohola;. Po poli iz Tjsta so te stevilke sledef-.e: V na* kotel od 70 1 gre 42.60 kg. tropiu, ravno toliko ferinja ali pre^anih bru&k ii' jabolk ler 49.70 kg. c.ešpeJj, fig all flrugega svežega sadja. Glasoa pole iz Vidma gre \' isti kotel 35 kg. tropin, fig in brinju ler 52.50 kg sadja, naj bo pre- šano ali ne. Kotlov se dnevno skuha po po.. Trsta 5 ali (>, po oni iz Vldma pri tro pinab 23. eegpljah 19, figab in brinju 15, drugem sadju 21. KoJiko kotlov Hku liajo v 'Ih urah rmfei knietje ? (Votovo odgovarja cenitev intendance v TrHtu, videmska je namvnost »mesna. ('lisiega alkobola (100%) dobimo it 100 kg. Iropin po trža^ki in videm^ki poli 3.501, iz 100 kg fig in brinja po vi- demski 25 1, po trza^ki \ oziroma 2 I. Da da 35 kg. brinju 25 1 100% žganja, te sem zvedel ?*ele iz videmske polo. \idernskib cenitvam, oziroma domife- ljijam odgovarjajofe je tudi dolofena taksa za 24 ur žganjekuhe, ki zna&b za loto 1923 po ti poli: za Iropine 42255 L. = 0.35 X 2?, X H.r> X ir>-, za eešplje 747.75 L. bruSke, jabolkn in nmrvic»' L (JlK.Tfc tige in brinjc pa relib innH.TT» I Ker so vse le številke tako goro«ta«ije, da se mora clovek prij«ti z« glavo in »o se morale roditi lev zmeftani glavi one ga Martinetta ali Martinella, kj je se siavil to videmsko polo, nn/rm o t*»m zgubljati nadaljnih besedi Hotel bi pa nekaj ytripounnn. it j>o le prinesejo lastnikorn ^gani^kih ko- tlov finantni l i, na kateri se ]^-_-.,._ _ .../. kotla. Ako latftnfk kotla s Stevilkami ni zadovoljen, ni potrebno da jo po! tcmveč vrne. NaSi ljudje pa navadr v(fdo, kaj one Stevjlke pomenijo in pod pisejo vse, kar jirn rlovek v uniform! prinese. Tako je tudi lastnik na^ga ko- tla 70 1 priznal, da se ne njegov kotel skuha dnevno 23 kotlov tropin ter s tern priznal tudi dnevno lakso od 422.5T» L. za kubanje tropin. Ljudje pazite, kaj podpisujete. Na poli je tudi res en o, da je rnogoče vložiti \» ti odnieri takse tekom 20 dni po •< f ¦»• . tvi rekurz ali utok; ako se t« ne vlo- ži. številke obveljajo. Lastniki kotlov, preglejte yxjle. vloži- te rekurz, ako so pole tnko sestavljcne, kot naša videmska, v r-plofnem j>h pa zite, kaj podpisujete. R. --------:00; _— Do 5. 80pt0mbro rnorajo vinorejei in veliki vinski trgovri naznaniti količine vlna \i leta 1922. in prejgnjih let, ki so jih imeli v »vojih kleteh in zalogah do 31. avgusta "~" Ta prijava mora biti kolkovana s 10. Kdor tega ne izvrgi, se kaxnuje % lirami 20 do 500. \ Važon čl.inek O MENICAH prinaU avgnstova iterilka «Gospodarskega lista» SI ran 4. «GORIŠKA STRAŽA» PO^OZDOVANJE DEŽRLE. Kje In kako dobiš gozdne sadike, zveš iz «Gospcdarskoga lista». Öltaj ga ! PROSVETNA ZVEZA. IZ KANALA. Preteklo sredo na praznik Marijineg;: vnebovzctjn je predaval g. in?.. Rustja o kmetkem gospodnrstvu v pro.storih ob činskega doma. Predavanja, ki ga je otvoril g. župan at. Bauda?., se je uduležilo precej ob instva, ki jc z živahno pozornostjo za slcdovalo izvajanja g. predavatelja. C, predavatelju izivkamo naiprijaznejS' zahvalo, kor jo mi la naMn ustregcl žr- Iji santovskcga krožka tor zadovoljil vs ¦ občinstvo, kateromu slična prodavanj:; najbolj pripomorojo k ^ir^f sirokovni MHobrazhi. Oruštvene vesti. «Bralno in pevsko drustvo» v Do- bravljah na Yipavskom opozarja že se- daj sosednja društva, da prirodi dne 9. septembra t. 1. voselieo v korist «Dijaiški Matici» v Trstu, in jih prosi, da ta dan mo prirpdijo vefcHic, rnvpdajof so velikü ;ilotc, ki jn \T.-;i 'Dijjiška Maura-. DrutUva v bagki dolinJ, pozor ! Dnc 26. t. m. prirede dijaki veselico /. iiogatim vzporedom. Vsa sosodna dni- -tva so naprosena, da na ta dan ne ]w\- rcjajo no veselie ne plesov. DMROVr. Za Siovensko sirotiscc: !M< Mikiavčič, župnik \ Z;is ratci: ^'i> I.. Za Alojzijeviiče: \ cli'c. K- Jo.sip tier !'ic, /i\ isiozdravnik. 30. L; si. Ljudisk;: 'iraniliiicii in po.sojilnica \ Nabicy.iüi ' Iskivnn h\.'ilii ! Pekatef e so oredraoi -pravi Kflo Kdor pa jih je preskusil, se je prepričal, da so vzlic višji ceni cenejše ker ze zcId nakuhajo in se manj od drugih potrebujejo. Zdravnik Dr. fust Bačar je odpotoval v tujimo na študijsko potovanje in se ne vrne do 3. septembra V Vrtojbi je na prodaj hifia z gospodar skim poslopjem, vrtom in obšimim dvoriSčem. ITiša leži sredi vasi ob skladavni cesti in je pripravna za vsako obrt,. Naslov povo nprava «Go- riške Straže». .........ftDRJft {EVLJJ......... iaitirt Jntimtt ndmt»Minm" Lastne prodajalne: G0RIC&, Corso G. Verdi 22 TRST» Via dei Rettori 1. illlllllllllll!!!lll!lillll!lllllllllllllll!llffl Širite Narocajte Berite „GoriSko Strato", Note: «Povsod Boga in Posvetitev» so do^le, tor Me vdobijo v knjigarni K. T. D. Gorlca. Izknšeni civUni geomfct««r DOMENICO ROGL;O bivSi geometer I. reda an xomlJISki kniKji - Rorica. Corso Vht Km "U Ivan Cotiž kamnuseiki mojster 3OVOONJE pri GORICI se priporoča ccnj. občinstvu za .zdelavo nagrobnih spomenikov in i drugih v to stroko spadajočih del. i •••«••¦¦¦¦¦¦••••¦¦¦¦••>•¦•••»•••••••••¦*'" POZOß! na staro stovensko tvvdko Razpradajam pebistfo po jaho zoižaiik »Dab in ^ Omare. . . od 200 lir naprej posteljnjake. 90 , , vzmeti(8ušte) , 70 , „ blazine ... 60 „ , kompletne spalnice 800 R „ Velika Izbera novadnih in fine^h sob, k»*01 tudl žeteznih posteljnjakov. Priporoča sc Ant. Breščak ntjvečja zaloga pohlStva na Goriškem z lastn* tevarno v Gorlci, Via Carducoi 14 (prej Gospo»» ulica) in V. C. Favetti it. 3 r Pozor krčmarji. Pozor trgovci. Kdor hoče biti postrežern z dobro, pristno in domačo kapljico nai pride v Skupno klet v vinarsko zvezo združenih zadrug v Gorlci Via Mameli St. 8. (prej Šolska ulica) v bližini stare goriške gimnazije. Postrežba toina. Cene ugodne. s^___________________________________________________________________ ____<- Naša I' IIM0OM44 zavarovalnica fc ft^#I^B%#l^i je nafvetji svetovnl zavod. Kapitali v veljavi čez 70 mlliiardov ffrankov. Ustanovlf: I. 1828. Generalni zastopnik AUGUST RAVNIK Gorlca, Corso V. E. 28*1. Zastopniki se Se sprejmejo« ^______________________________________________________________*t Nova tiskarna! Stejemo si v prijetno dolžnost, naznaniti Vam, da smo dne 1. avgusta t. 1. otvorili svojo lastno „ZatifUiftO fiskamO^ v Gorid, Riva Piazzutta št 18. Tiskarna je opremijena z najpotrebnejšimi modernimi črkostavnimi in tiskarskimi stroji ter s popolnoma novim črkostavnim materijalom. V stanu smo izvršiti, VSallO* v tiskarsko stroko spadajoče delo. Naše društvo je po svoji knjigarni in listu „Mladiki" znano širom nase domovine. Solidnost v blagu in ceni je bilo vedno naše nacelo, Z enako solidnostjo in po konkurenčnih cenah se bomo potrudili streči tudi našim novim klijentom, ki se bodo posluževali tiskarne. S to zavestjo in v zaupanju na Vašo naklonjenost priporočamo javnosti našo novo tiskarno, ki pomeni za nas nov kulturni čin. Kat. Tisk. Društvo v Gorki.