Pottnfna plačana v gotovini
Slev. 80
V Ljubljani, torek 8. aprila 1941
Cona Din V-
Leto VI.
Jugoslovanska vojska zasedla Zader, Skader in - T Reko
Angleško letalstvo je silovito bombardiralo Sofijo in nemška oporišča v Bolgariji
London, 8. aprila, o. Reuter. Po iiradno nepotrjenih vesteh, ki so prispele z jugoslovanskih bojišč, je jugoslovanska vojska na nekaterih točkah vdrla na bolgarsko, madžarsko in albansko ozemlje. Posebni dopisniki ameriških agencij pravijo, da so jugoslovanske čete včeraj ob desetih vdrta v glayno mesto severne Albanije Skadar in ga zavzele. Včeraj zjutraj je bila osvobojena tudi edina italijanska postojanka na dalmatinski obali Zadar. Napad so izvedli povečini četniki, ki so zajeli v mestu 6000 italijanskih vojakov. Vojne ladje, ki so stražile to do sedaj italijansko luko, so ob napadu pobegnile. Iz istih virov prihajajo vesti, ki pripovedujejo, da so jugoslovanski oddelki zasedli Reko.	•
Včeraj ^ je jugoslovanska vojska začela močno topniško ofenzivo ob albanski meji.
Japonska za obnovitev miru
Tokio, 8. aprila, o. Reuter. Japonski ministrski predsednik Konoye je v nagovoru na zbrane pokrajinske upravnike danes izjavil tole: »Japonska je na tem, da bo okrepila svoje sodelovanje s prijateljskimi silami in da bo skušala v vsem svetu obnoviti mir.« Dodal je, da ni potrebno posebej poudarjati, da se japonska politika naslanja na trojni pakt in da se v tem sklada z Nemčijo in Italijo.
London. 8. aprila. Reuter. Angleški bombniki so včeraj z vso silo napadli Sofijo, v kateri iinajo Nemci obširna vojaška skladišča. Letala so razdejala železniška križišča in neko tovarno. Prišlo je do hudih eksplozij in velikih požarov na mnogih mestih. Nekateri zadetki na železniške prevoze so bili tako silni, da so vagoni ponekod kar zleteli v zrak.	_	.	.	___
r Potem napada so se naša letala nad dolino | Strume spustila niže in s strojnicami obdelovala nemške čete.
Vsa letala so se srečno vrnila.
London, 8. aprila. Reuter. Po še nepotrjenih vesteh so jugoslovanska letala napadla celo vrsto letališč v Romuniji in Madažrski. ki so Nemcem služila za bombne napade na Belgrad.
Razglas N]. Vel. kralja Petra II.
Narod srbski, hrvatski in slovenski!
Tebi, ki nisi nikomur napravil zla, niti nisi nameraval, je vsiljena borba za obstanek.	.	.
V bojnem metežu, ki je dospel do tvojih mej, si se trudil, da ostaneš ob strani, ker nisi ničesar zahteval, razen življenja v miru, svobodi in neodvisnosti. Tudi je kraljevska vlada vse podvzela, da se ta tvoj mir ohrani. Toda neprijatelj ni hotel miru in sodelovanja s teboj, temveč tvojo pokornost in po načinu, kakor je izvršen zahrbtni napad, je jasno, da hoče tvoje uničenje. Prisiljen, da braniš s krvjo svojo svobodo, jo boš branil, kakor si jo vedno branil.
Kraljevska vlada, ki ni opustila nobene mere za obrambo države, bo bdela skupno z narodom, da se povsod z največjim požrtvovanjem napravi vse najbolje, kar se more v tej borbi, ki nam je vsiljena.
Da gledamo mirno v bodočnost z zaupanjem v Boga in njegovo pravičnost, nam jamči sloga, v kateri gredo Srbi, Hrvati in Slovenci v borbo z zavestjo, da gre za njihovo usodo, skupno in nedeljivo. ^
Sile široke zajednice svobodoljubnih narodov, ki v tem casu z nami skupno branijo ogroženo človečanstvo, morajo zmagati.
S to vero naprej do zmage!	Peter	Ih
Grki povsod odbijajo nemške napade
Hudi letalski boji nad macedonskimi prelazi :: Nov grški pritisk v Albaniji
Atene, 8. aprila. Grško vojno poročilo, ki je izšlo o polnoči, pravi:
Včeraj so se boji na grško-bolgarski meji nadaljevali z vso srditostjo. Nemci so navalili s strahovito silo zlasti na naše utrdbe na Nevrokopu, 20 km od Strume. Nemci so oboroženi z najmodernejšim orožjem, napadajo s tanki, topništvom in močnim številom bombnikov.
Kljub strahotnemu pritisku so grške čete ■vztrajale na vseh utrdbah razen v dveh, ki sta se morali vdati zaradi ogromne premoči.
Nemcem se je posrečilo vdreti v utrdbo Pere-tori. Naši pa so jih zdesetkali in ponovno zavzeli utrdbo.
Pred utrdbo Liace (Lisa?) smo uničili celo vrsto nemških tankov.
Severno od Nevrokopa je neki grški častnik pognal v zrak most, potem ko so 6e spravili nanj nemški tanki. Vse je zdrvelo v prepad.
Utrdbi Rupel in Usita sta še zmeraj v naših rokah.
Grško vojno poročilo pravi dalje, da so Grki izpraznili Zahodno Tracijo, da b; maloštevilne izpostavljene ogledniške čete ne bile po nepotrebnem žrtvovane.
Grki v celoti držijo vso fronto v dolini Strume.
Nemci so včeraj na raznih krajih spustili padalce, ki so jih pa Grki takoj obkolili. Nemška letala so metala letake zlasti na Solun, v katerih imenujejo Grke tovariše in izjavljajo, da nimajo nobenih sovražnih namenov proti Grkom, temveč da se borijo le proti Angležem. Po Grčiji so ti letaki vzbujali zgražanje.
V	nedeljo je bilo sestreljenih 6 nemških letal nad Grčijo. Posadke smo ujeli.
V Albaniji so naše čete zavzele neke nove postojanke in poleg ogromnega vojnega materiala zajele 500 Italijanov.
Italijanska letala so včeraj napadla neka mesta na zahodnem Peloponezu in napravila nekaj škode in ubila majhno število civilistov.
V Pireju so bombardirala pristanišče. Bomba
je priletela tudi na ladjo, obloženo s strelivom in prišlo je do eksplozije.
London, 8. apr. o. Reuter: Na grško-bolgarski meji se je 15 naših lovcev spopadlo s 30 nemškimi Messerschmitti. Boj je bil nad prelazom Rupel. Naši so sestrelili 5 nasprotnih letal. Nasi lovci so se vsi vrnili.
Prelom vseh zvez z Nemčijo in Italijo
Naše koristi bo v Nemčiji zastopala Švica
Bern, 8. apr. op. United Press. Švicarsko zunanje ministrstvo sporoča, da je Švica ugodila prošnji jugoslovanske vlade, da bi prevzela varstvo jugoslovanskih koristi v Nemčiji. Prav tako je švicarska vlada prevzela varstvo nad nemškimi koristmi v Jugoslaviji.
Jugoslovanski poslanik v Berlinu dr. An-drič je včeraj s posebnim vlakom odpotoval iz
Berlina. Osebje jugoslovanskega poslaništva iz Rima bo odpotovalo prihodnje dni, jugoslovanski poslanik pri sv. stolici se bo preselil na vatikansko ozemlje.
Skrb za grške koristi v Nemčiji bo prevzela Argentina, Nemčijo pa bo v Grčiji zastopala Švedska.
Nemčija v boju z armadami Jugoslavije, Grčije in Anglije na Balkanu
Razlage angleških vojaških strokovnjakov o novem razdobju v evropski vojni
/ ^ London, 8. aprila. General Gou-gh, vojaški po-ročevalec Reuterja piše: Prihod velike skupine britanskih in imperijskih čet otvarja novo važno razdobje vojne Nemški namen prodreti na Balkan, je zdaj trčil ob tri armade, ob grško, jugoslovansko
Po padcu Addis Abebe - napad na Massauo
London, 7. aprila, o. Reuter. V bojih pri Debra Markošu, ki je padel v roke abesinskim četam, je izgubilo življenje nad 1000 italijanskih vojakov. Zajeli so mnogo vojnega materiala in uničili v treh dneh 29 italijanskih letal okrog Addis Abebe. Število vojnih ujetnikov v Eritreji pa znaša nad 10.000. Angleške Čete prodirajo od Addis Abebe proti vzhodu, severu in jugu. V Eritreji pa se bojujejo že v predmestju Massaue in je pričakovati vsak čas padec mesta. Na libijskem bojišču se angleške čete spretno umikajo vsakemu boju z Italijani in Nemci ter zbirajo »v«ie čete po vnaprej preračunanem načrtu.
Angleška letala so močno bombardirala garnizijo v Massaui, bombardirala so tudi zbirališča čet in vojaSke prevoze v mestu Agheila v Libiji. Druga letala so včeraj močno napadla Dodeka-nez. Hud napad je bil na Kalato na otoku Rodosu.
Pričakujejo še padec zadnjega italijanskega me.sta Massaua ter bo s tem Rdeče morje prosto za plovbo ameriških ladij. S tem bo tudi odprta 'skozi Rdeče morje in Suez varna pot, po kateri bodo dobile vojno pomoč Grčija in Jugoslavija, katerima je Amerika obljubila svoje vojno blago.
in britansko, ki so vse tri že dokazale svoje vojaške sposobnosti. Tako pridejo novi frontni odseki pod odgovornost nemške armade, ki mora že doslej stražiti velikansko 3000 km dolgo fronto, v severni in zahodni Evropi. Prometna sredstva do novih nemških front v jugovzhodni Evropi so slabša kakor do drugih front, razen tega pa silno razsežnost Evrope, ki jo mora Hitler z vojaško silo imeti ]>odjarljeno, mora mogočno omejiti jakost sil, ki jih lahko vrže z ene fronte na drugo.
Nova angleška armada na Grškem lahko računa z važno podporo v zraku. Britansko letalstvo na Balkanu se je pomnožilo, ne da bi pri tem kaj trpele obsežne operacije za pomoč grški vojski. Britanski lovci so izvedli v Albaniji patrolne polete v večjih eskadrilah, kakor so jih kdajkoli imeli na razpolago na Francoskem.
Sklep angleške vlade priskočiti Grčiji vojaško na pomoč, je prišel po zrelem premisleku. Načelnik generalnega štaba britanskega imperija, general Dill, general \Yavellin Eden so se strin'ali zastran potrebe po izkrcanju ekspedacijskega zbora na Grškem. V tej stvari ima vojno ministrstvo za seboj soglasno oltoro britanske javnosti, ki želi, da se irrška neustrašenost podpre do končne zmage.
Vesti S. aprila
Vodja svobodnih Francozov general de Gaulle je ob izbruhu vojne na Balkanu dal izjavo, v kateri pravi, da bo ta vojna lepa prilika tudi za Francoze, da se spoprimejo s svojim pravim sovražnikom. General je dejal, da pojde sam najbrž na balkansko bojišče.
Manjša skupina tujih letal je včeraj bombardirala industrijske predele v severni Irski.
Angleški Rdeči kri* je po vsej grško-nemški fronti uredil veliko svoijh postaj, najpojx»lneje oskrbljenih z vsem j>otrebnim. Del teh postaj je bil v službi že na Finskem in na Norveškem.
Včerajšnje italijansko uradno vojno poročilo tudi
priznava, da se je Addis Abeba udala in sicer zato, da bi civilnemu prebivalstvu prihranili vojne grozoie.
Navzočnost desetih turških divizij ob bolgarski meji močno ovira sklepe nemškega vrhovnega poveljstva, ki mora tej močni vojski posvečati vso pozornost in ne more vreči vseh svojih sil na Grčijo in Jugoslavijo, izjavljajo v turških uradnih krogih.
Zaradi napada na Jugoslavijo in Grčijo so se po angleški sodbi nemške letalske sile morale razcepiti, ker je maršal Goering bil prisiljen, poslati na nova bojišča 2000 letal prve vrste.
Bolgarski vojaki in četniki v trumah beže čez mejo in se pridružujejo zaveznikom za boj proti Nemčiji, javljajo nekatere ameriške poročevalske agencije.
Anglija je pretrgala diplomatske zveze z Madžarsko z utemeljitvijo, da je Madžarska postala oporišče za nemško vojskovanje proti angleškim zaveznikom.
Jedro angleške sredozemske mornarice čaka v Jonskem morju in bo takoj vdrlo v Jadran, če bi Jugoslaviji grozil napad z morja, poroča agencija Reuter.
Ameriški poslanik r Belgradu, Bliss-Line. je sporočil ameriški vladi, da bo ostal v Belgradu navzlic nemškim napadom vse do tedaj, dokler bo tam ostala jugoslovanska vlada.
Ameriški Rdeči krii je že odposlal za milijon dolarjev zdravstvenih potrebščin v Jugoslavijo, poroča Reuter.
Bolgarija in Madžarska ne bosta s svojo vojsko sodelovali pri nemških nastopih, so zatrjevala včeraj turška poročila iz Sofije in iz Budimpešte.
Stvar francoske časti je, da ne ukrenemo ničesar proti Angliji, svojemu bivšemu zavezniku, je govoril včeraj francoski državni glavar maršal Petain.
Izkrranje angleške in avstralske vojske na Grškem je po porazu Francije naj večji dogodek v sedanji vojni, ker bodo Angleži prišli v neposreden stik z Nemci na evropski celini, Hitler pa bo prisiljen vojskovati se na dveh fronlali. Položaj na solunski fronti je to pot dosti ugodnejši, kakor pa leta 1915, saj pomagajo Angležem zmagovite in navdušene grške armade, Vardar pa imajo v rokah Jugoslovani, dočim so ga leta 1915 imeli Nemci in Avstrijci, sodi diplomatski dopisnik Reuterja.
Ko je jugoslovanska kraljica Marija zvedela za napad na našo državS* je izjavila, da ji je žal, ker ne more biti pri svojem ljudstvu ob hudi preskušnji, da pa trdno veruje v srečen izid odpora, v pogum jugoslovanskega ljudstva in v odločnost svojega sina.
Govor jugoslovanskega poslanika v Atenah
Atene: Atenska agencija. Jugoslovanski poslanik v Atenah je včeraj imel po radiu govor, v katerem je dejal, da je Jugoslavija ie v zgodovini večkrat dokazala, kako junaško se zna boriti. Prepričani smemo biti, da si bo tudi v novi vsiljeni vojni znala priboriti nove lovorike. Sovražnik nam je hotel vzeti svobodo in zemljo. Pri tem je rabil vsa sredstva od laskanja, podkupovanja pa do groženj.
Po 18 mirnih nočeh spet nemški napad na London
I^onilon, 8. apr. o. Reuter: Zelo močan napad
so angleška letala izvedla snoči na pomorska oporišča v severovzhodni Nemčiji. Podrobnosti niso znane.
Po osemnajsti noči so sovražna letala prvič napadla London. Napadi so bili tudi na druga mesta v Angliji in v severni škotski. Trajali so več ur. Kljub močnim napadom povzročena škoda ni velika, pač pa je bilo več smrtnih žrtev v j^užno-vzhodni Škotski. Pri teh napadih so Angleži sestrelili pet sovražnih letal.
Še vedno posvetovanja v Turčiji
Ankara, 8. aprila, o. Reuter: Grški in jugoslovanski poslanik sta imela včeraj dolge posvete s turškim zunanjim ministrom Saradzoglujem,
Včeraj je imela turška vlada zelo dolgo sejo, na kateri je predsednik dr. Scjdam razložil razvoj balkanskih dogodkov in njih vpliv na Turčijo, zunanji minister bo podal najbrže danes popoldne posebno izjav« na tajni seji turške vlade. Vsi turški listi pa oznaaiieio bolgarsko zadržanje kot lažno nevtralnost
Stran 2.
»SLOVENSKI DOM«, 'dne 8. aprila 1941.
Star. 80.
Bodi miren in preberi natančno
Praktični migljaji za ravnanje pri letalskih napadih in pri zaščiti
pred njimi
Ljubljana, 8. aprila.
Pripravljenost je najboljše sredstvo proti vsem nevšečnostim naših časov. Bodi vedno pripravljen na vse take nevšečnosti. Bodi pripravljen tehnično in duševno. Cim si vse storil tehnično, da te ne more presenetiti nov letalski alarm nepripravljenega, potem bodi miren v globoki in trdni zavesti, da si storil vse, kar je bilo v tvoji moči. Dokler je pa še v tebi zavest in občutek, da si nekaj opustil, kar bi moral storiti v svojo občo človeško varnost in sigurnost, je to znamenje nemira ter nesieurnosti! In to je razdiralec duševne uravnovešenosti, katero nujno rabimo v teh dneh alarmov in napadov.
Spominjamo se velikih mest: Berlina, Londona itd. Tudi tam bobni vojna, a vendar teče življenje svojo pot naprej. Kavarne, gledališča, kinematografi ter vse mogoči lokali so vseeno odprti. Ne pa mogoče, da bi svet zroč smrti v obraz hotel hlastati še zadnje užitke na tem svetu. Kdor tako misli, se moti o miselnosti prebivalcev teh mest. Vsi hočejo in želijo, a oblast sama vodi to okeijo po geslu:vse mora kolikor mogoče tako zgledati kot pred vojno, kot da se ne bi nič zgodilo! Sugerirajo si sebi edino to misel, da se ni nič zgodilo posebnega v življenju. Mogoče hi površno misleč človek mislil, da je v tem nekaj cinizma. Toda ni tako! V tem je več duševnega herojstva kot cinizma!
Nemci so si ustvarili v tem kar celo spretnost. Živijo pač že toliko časa v tem, kar mi šele začenjamo spoznavati. Prav je, da spoznamo tudi to taktiko naših napadalcev, jo sami uporabljamo ter prilagodimo našim razmeram ter še celo poglobimo. Naš list bo vsak dan poglabljal to vojno prakso želeč pri tem svojim prijateljem podati vso sigurnost in varnost v naših razmerah, vse pa temelječ na praktičnih dognanjih v napadenih deželah!
Nauči se dihali glol>oko in počasi, pa boš miren in	preudaren!	Hitro dihanje	je tudi po-
mankljivo	dihanje. V	kri ne	pride	potom pljuč
dovolj kisika, ki je neobhodno potreben našemu organizmu! Posledica takega površnega dihanja je nervoznost in tej sledi potem paničen strah ob morebitnem napadu. Zato skuša srce nadomestiti pomanjkanje kisika s hitrejšimi ter pogostejšimi	udarci ali	utripi!	Odtod	tedaj nagel
utrip srca	ob kakem	strahu.	Dihaj	globoko, po-
časi! To je geslo v Nemčiji ob napadih. Najbolje je še, da sedeš, če pa moreš, pa je še bolje da ležeš v zaklonišču. Če si kadilec in če je to mogoče. v zaklonišču le mirno pokadi cigareto, a le toliko, kolikor tvoj organizem prenese, ker bi prepogosto kajenje razburilo živčni ustroj, namesto da bi ga pomirilo. Isto je z alkoholno pijačo.
Napake, ki jih je bilo opaziti ob zadnjem letalskem alarmu, gredo bolj na račun organizacije, kot pa ljudstva, zato pa gredo napake ljudstva bolj v podrobnosti. Ne smo se pač zgoditi, da bi sirene javkale že tedaj, ko pokajo obrambni topovi! Vedno ;avi naj napad, ne pa obratno! Kritika pa izboljšuje sistem! Robniki cestnih hodnikov bi morali biti vsi pobeljeni ali pa še čelo kockasto pobarvani. V Reichu so bili hišni posestniki prisiljeni, da barvajo ponovno sami svoje obhišne robnike, kot morajo pri nas odmetavat^ sneg pred svojimi hišami.
Čim prelepijaš šipe na oknih, ie lasno, da uporabljaš le močnejši papir, nikakor ne svilenega. Izložbena okna lepi dovolj na gosto, najbolje 10 cm papirja med 10 cm praznega prostora in to tako, da narediš mrežo. Ce so izložbena okna izpostavljena deževni moči. je najbolje, da lepiš na notranji strani. Če si že lepil okna z preredko mrežo, jo zgosti! Papir lepi tudi malo na okenski okvir, da pričvrstiš tako tudi šipo na okvir, saj je znano, da šipa kaj rada odleti ravno ob robu!
Čim bežiš v zaklonišče, vzemi s seboj le najpotrebnejše. To ni evakuacija, niti bežanje, temveč le zaščita za kratko dobo. Ob zadnjem napadu je bilo opaziti v ljubljanskih zakloniščih cele grmade kovčkov, perila za najmanj desetkrat preobleči, ni bilo pa niti ene žepne električne avetiljke, še manj Hofmanovih kapljic, gaze itd. S preveliko prtljago jemlješ prostora za rešitev življenja številnim drugim ljudem.
Ko napolniš vreče	s peskom	ter z	njimi	zadelaš odprtine kletnih okenj,	delaj	tako,	da
križaš vreče pOdolgem in počez, tako kot dela zidar ko zida z opeko	zid. Tako	vezana skladovnica vreč bo vzdržala	še enkrat	bolje.	Okna	ne
založi nesmiselno, temveč naredi ob oknu kup . vreč s položnim klancem, da se vreče ne bodo skotalile od okna ob zračnem pritisku detonacij. Vreč ne napolni do vrha s peskom, temveč malo manj. Napol napolnjena vreča se lepše vleže na kopici ter se pesek razlije po vsej vreči ter tako zadela vse luknje.
Če 6i avtomobilist, ne vozi po cestah kot da bi bil na dirki, pa magari, da si član civilne zaščite. Vozi hitro, a ne dirkaj! S tem narediš večjo zmedo, ljudje mislijo, čim vidijo avtomobile dirkati, da že dirja sovražnik čez mejo. Hitra vožnja razburja živčevje mirnim ljudem. Zato se ne delaj važnega s hitro dirko, zlasti če niti ni alarma za napad. Nemci tudi tedaj kaznujejo dirkanje po ulicah, čim imajo »angleške obiske«, kot to sami naziva jo! N« hupaj javkajoče, ker je tako hupanje pfevtfS podobno alarmu! Ne startaj stoječega voza preglasno, marsikdo bo mislil, da je to ropot aeroplanov! Štedi živce ljudem! Vsi živci se tako bolj uničujejo, kot pa bombe morijo ljudi! Ne bodi hujši, kot je sovražnik na meji!
Bodi miren, bodi trezen, bodi preudaren. Misli na soljudi, tudi oni so potrebni miru! Pokori se oblastem ter njih navodilom 1	—nik.'
Dravinjske doklade upokojenim rudarjem in topii-ničarjem ter nezgodnim rentnikom
Ljubljana, 8. aprila.
Draginja, V} je začela nastopati ob koncu preteklega leta, je povzročila, da je Glavna bratovska skladnica v Ljublan.1 kot osrednja nosilka rudarskega zavarovanja v Sloveniji pristopila k temu, da zboljša življenjske prilike svojih upokojencev in nezgodnih fentnikov. V ta namen je določila iz svojih sredstev 1,300.000 Din, poleg tega pa je k izvedbi tega programa velikodušno prispevala banska uprava po posebni odredbi g. bana s podporo 2,000.000 Din. Manjkajočo vsoto 3,600.000 Din za popolno kritje potreb bodo s posebnimi prispevki zbrala rudarska in topilniška podjetja v Sloveniji in zavarovani Člani bratovske skladnice.
Pomoč upokojencem in nezgodnim rentnikom je zamišljena v obliki izrednih doklad, kot je razvidno iz sledečega:
1. 10% splošna doklada k dosedanjim pokojninskim prejemkom.
2. Izredna doklada v izmeri, ki bo zagotovila:
a)	vsakemu upokojencu osebne mesečno prejemke v celoti najmanj 300 Din, za njegovo ženo najmanj 150 Din in za vsakega otroka najmanj po 50 Din;
b) vdovam osebno mesečne prejemke v eeloti najmanj 200 Din in za vsako enojno siroto najmanj po 50 Din;
c) dvojnim sirotam mesečne prejemke ▼ celoti najmanj po 50 Din. Če sirote žive ločeno, se skupni znesek, ki odpade na nje, porazdeli na enake dele.
Pri presoji upravičenosti do doklad pod 2, se upošteva dosedanja pokojnina, 10% splošna doklada, dohodek iz posestva, iz lastne obrti, iz redne zaposlitve, preživitek, pokojnina ali renta od drugih socialnih zavodov v državi ali izven nje in drugi dohodki.
Izrednih doklad pod točko 2. bodo deležni od 1. maja 1&41 dalje tudi nezgodni rentniki, ki prejemajo 50% ali višjo rento ter vdove in sirote po nezgodnih rentnikih. Za dobo od 1. januarja do 30. aprila 1941 je bila razdeljena med nje podpora v skupnem znesku 100.000 Din.
Zaradi odmere doklad se naj obrnejo upravičenci v področju Glavne bratovske skladnice v Ljubljani na krajevne bratovske skladnice, ki jim izplačujejo njihove redne pokojnine in nezgodne rente.
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 8. aprila.
Pravi in hudi aprilski nalivi so se včeraj vrstili. Posledica je bila naraščanje voda, močilo je narasla Ljubljanica.
Ljubljana na zunaj mirna
Ljubljana kaže v teh viharnih časih na zunaj dostojanstveno in hladnokrvno lice. Vsi dnevni posli in dela se redno in nemoteno razvijajo. Včeraj je vsakdo lahko že dopoldne opazoval, kako so trgovine hiteie izložbena in druga okna prelepljati s pairnatitrii ozkimi in širokimi trakovi na širino in višino. Okna so bila s temi trakovi spremenjena v majhne kvadrate. Drugi so okna prelepljali s ši-rokiihi trakovi. Kdor ni vedel za pravi namen tega prekriževanja oken s papirnatimi trakovi, ta se je čudil in nekdo je t svoji naivnosti celo vzkliknil pred neko trgovino:
»Gospodična, ali norite?«
»Ne, gospod, hvala Bogu, imam Se zdrave možgane,« je bil sonorno doneč in vljuden odgovor. In gospodična je gospodu lepo pojasnila praktičen pomen tega papirja. Šipe v primeru, da pade kaka zračna bomba v bližino in nastane močna detonacija, ne razpokajo in papir ima to lastnost, da vzdrži dn odvrne najhujši zračni pritisk na šipe.
Splošno je Ljubljana bila od nedeljskega zrač-
nega obiska popolnoma pomirjena. Dnevi in noči potekajo mirno.
Kal je »potrebno", kaj „ važno"?
Na to vprašanje bi lahko dobili toliko različnih odgovorov, kolikor različnih ljudi je na , svetu.
Lahko pa postavimo pravilo, ki bi veljalo za mnenja yseh ljudi o tem, kaj je potrebno in kaj
važno:
Vsak človek misli, da mu je potrebno vse, kar trenutno ima in še nekaj več, česar še nima in za kar se trudi, da bi še dosegel — da bi imel potem vse, kar mu je potrebno...
In tako se trudimo za to, kar nam je »potrebno«: da bi si mogli vsaj za skromen kruhek sami zaslužiti; potem, da bi si mogli kupiti dostojno obleko; potem, da bi imeli lahko vsaj »dve suknji« in vse kar zraven 6pada; potem nam postane potrebno kolo; potem morda foto-aparat; potem — ali pa že prej — ta in ona knjiga in časopis; potem začutimo potrebo po lastnem pohištvu, po radiu in komur gre vse po sreči, mu kmalu postane potrebna lastna hišica ali celo vila, in še avto se nam zdi navsezadnje neobhodno potreben, če smo se odvadili hoditi s tramvajem, kolesom ali vlakom v službo Ih na izlete...
Vse, kar imamo, vse nam je potrebno in le sila nas lahko primora, da se ločimo od česarkoli, kar imamo.
Da, samo sila .. 4
In Če taka sila pride? Ce se narh zgodi, kar se je v zadnjih dveh letih primerilo že neštetim milijonom, da je treba zapustiti in se iočiti od vsega, kar imamo ter v naglici vzeti s seboj le najpotrebnejše, — ali smo si že kdaj zastavili vprašanje, kaj bi v takem primeru mi vzeli s seboj, kaj se nam zdi najpotrebnejše 1
Gotovo: najraje vse! Toda: hiše ne moreš vzeti s seboj; čeprav si celo življenje žrtvoval zanjo — pusMti jo je treba usodi in božjemu var-
stvu. Pohištvo, ki si ga tako s ponosom razkazoval obiskom — Bog z njim! S seboj ga ne moreš prenašati po svetu! Niti salonskih oblek in 6me suknje ne.
V	takih trenutkih prehodiš vso svojo življenjsko pot še enkrat, prehodiš jo nazaj!
Ob vsakeiii pr&dmetu, ki ga moraš pustiti, se ti vzbujajo spomini; in čim dražji sjK)mini so navezani narij, tem težje se ločiš od njega. Spominčki iž mladih let, z rdečim trakom prevezana pisemca — na vse se spomniš, ki so ti jih pisali.
Z vso silo svoje volje in razuma se komaj odtrgaš od sanjarenja in začneš znova izbirati izmed potrebnega najpotrebnejše.
In nazadje — morda po dolgem trpljehju — spoznaš* da je prav za prav človeku neobhodno potrebno za življenje 6amo dvoje: vsakdanji kruh in varstvo pred mrazom in slabim vremenom. Samo to, kar ti je bilo potrebno, ko si ležal še kot dojenček v zibelki, preden si nastopil svoj trdi boj 7. življenjem »za to, kar ti jo bilo potrebno«.
Le da ti zdaj toplo zibelko nadomešča topla obleka in obutev, a da bi si mogel kupiti hrane, vzameš s seboj denar ali kako dragocenost — vendar včasih niti zlata ura ne more plačati kosa črnega kruha!
Kdor je vse to na sebi preizkusil, še le ve, kaj je resnično pomanjkanje, kdo je resničen siromak: kdor nima v mrazu in dežju dobre obleke in obutve in kadar je lačen ali žejen, ne kosa črnega kruha, ne llaše hladne vode. A največji siromak je ta, ki niti zdravja nima več! Kdor pa je zdrav, sit in dobro oblečen in obut — ima že vse, kar Je človeku zares potrebno!
Ali se vsi tega zavedamo? Ali smo zadovoljni, že in dokler vse to imamo?!
k
Nakup ifvll za Ljubljano
Mestni prehranjevalni odbor in uprava mestnega preskrbovalnega urada je na zadnji seji sklenila, da mestna občina ljubljanska za prehrano prebivalstva pokupi vse žito, moko, fižol, krompir ,mast in druga živila, kar je blaga sploh mogoče dobiti. Vai mlini v Ljubljani in v okolici že meljejo moko za Ljubljančane in zato najema mestni preskrbovalni urad mlinarske pomočnike. Prav tako si mestna občina prizadeva svoje občane založiti tudi s kurivom.
Mestna občina posveča najresnejšo skrb za prebrano socialno šibkih slojev,
♦♦♦♦♦♦♦♦»
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piceoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, MOšte, Zaloška 47.
In kaj je važno? Vsak misli, da je važno to, kar on misli, kar on hoče, to, e čemer so on peča.
Toda pridejo časi, ko se naši nazori o tem, kaj je važno, do temelja izpremenijo. Ko spoznamo, da je va človeka — za vsakega — zares važno le: ostati živ, biti zdrav, biti sit, biti zavarovan pred mrazom in dežjem in še: odpočiti in naspati se. Vse drugo nam postane nevažno, celo brez smisla; In debata med esteti n. pr. o tem, da-li delajo nove tržnice vtis, kot da so nagnjene nad Ljubljanico, se zdi celo smešna vsakemu, ki je moral tudi v kulturnem pogledu korakati nazaj preko vseh dob kulturnega razvoja človeštva.
Za Jucnitlovanake M*l«»roo f Ljubljani' Jut« Rramarl* - Udajatelji lot Jo*. Sod). - Uredniki Mirk« Ja»ornlb ~ Rokopl.of a« »r.lamo - »SloMnikl dom« Uhaja r.ak delavnik ob 12 ~
V	ponedeljkih )• lotranllli ~ Moietn* narofolna t« 14 din. ta Inoiemufta 85 din ~ Samo ponedeljek) »Slovanski dom« velja mo«o#oe 6 dinarjev, polletna 26 dinarjev, celoletno 50 dlnarjer. Urednlltfos Kopitarjev* allca 6/111 ~ Uprava« Kopitarje« ollea 6, Ljubljana ~ Talalon 40 01 d« «0 05 ~ p.dralni.ej Maribor, Ulj«, Plot Je.ealte, Kranj, Nora »e.to, Trbovlj«.
caTdo, g. Daxbirrry in pokojni polkovnik Datmar.«
Obmolknil je, da je izmenoma pogledal vse svoje poslušalce.
»Najprej vam moram reči, da g. Henrik Ricaro ni samo pripravil poti za svoj lastni umor, temveč je posredno odgovoren še za tri druge zločine. To je bil krivičen človek, ki je bogatel na račun svojih bližnjih. Nikdar ne bomo zvedeli za vse njegove žrtve, ali za sedaj nam je dovolj, da so bili polkovnik Datrrtar, g. Dax-burry in doktor James Hadon med njegovimi žrtvami.«
»Hadonk je presenečeno ponovil g. Daxburry.
Detektiv je s smehom nadaljeval.
»Za Ricarda je bil Hadon idealni plen. Kot vaš, g. Daxburry, je tudi Hadonov terega imajo ljudje zaupanje. Zato se je poklic zahteval dostojnega človeka, v ka-cr. Ricardo sprijaznil z mladim doktorjem, čim je prišel v to mesto. Gotovo mu je posodil velike vsote denarja, ki ga je rabil za opremo svoje ordinacijske sobe. Kasneje ga je morda nagovoril, da se je zapletel v razne špekulacijef ki so mu dolg še povečale. Skratka, imel je dr. Madona poj>olnoma v svoji oblasti, kot polkovnika Datmarja In g. Daxburryja.«
»Kaj je res potrebno, g. inšpektor, da Vse to razlagate?« je vprašal bančni direktor in »e nervozno presedal pa naslanjaču.
»Morda svoje misli postaviti na trdni temelj. To se ne pravi, da mislim tu pri-povedati o čem drugem, kar ni v zvezi s Hadonovim zločinom. Priznati morate, g. Daxburry, da ste imeli osebno korist pri Rlcardovi smrti? Priznate to?«
SELO 0 fr TRAČE t
KORAKI V NOCI
Roman a tlikami
Guidlugh je slišal, kako je Marie vzdihnila in prebledela. Ko so se oči tega človeka srečale z njenimi, so oživele in dobile neki čudni sijaj.
Krik, poln začudenja m nevernosti, je odjeknil po dvorani. Pogled novodošlega se je uprl v človeka, ki je zavpil. Sel je mimo vseh drugih. Ni se zadržal na bureku Ricardu, ne na g. Daxburryju, niti ne na Guidlughur ki se je na videz spremenil v kip.
Isti hrapavi krik je ponovno jeknil v neizdržno tišino.
»Cashdon!! Odpeljite gal Odpeljite gat...«
Cim je mladenič slišal te bsede, je odločno krenil naprej. Oči so mu nama h izgubile oni nedoločeni topi izraz im so dobile čudni blesk.
»Odpeljite ga, za božjo voljo!...«
Te besede je spremljal žvenket razbitega stekla, prav takrat ko se je Cashdon bližal doktorju Jamezu Hadon ti. Le-ta je dvignil roke, da bi si zastri obraz in drhtel je po celcin telesu. Ni se mogel obvladati.
XXXI. poglavje.
V majhnem posebnem salonu »Angleška krona« je bil QuidUigh v družbi štirih ljudi.
Prav za prav sta dve bili ob strani pri
mmu, je izmikal njunim pogledom, a g. oknu, kot bi se jih ta razgovor ne tikal. Bila sta to Richard Cashdon in Marie Datmar. Darek Ricardo, ki je stal ob ka-Daxburry je sedel v naslanjaču in se nelagodno počutil,
QuidUigh je precej močno zapri vrata, kot bi s tem hotel nase obrniti pozornost.
Moram vam povedati, da bo naš razgovor zelo zaupen.
»Kasneje boste morda morali dajati odgovor oblastem, a sedaj zahtevam vašega sodelovanja. Ali lahko računam na va<, da mi boste napravili uslugo pa naj vas stane kolikor hoče?«
G. Daxburry in Darek Ricardo sta pokimala v znak pristanka. Marie je okrenila glavo proti detektivu, a Rachard Cashdon je gledal le njo.
»Predvsem vam moram povedati, da je James Hadon priznal, da je v*ega le on kriv.«
Nobenega odgovora ni dobil, le trenuten izraz žalosti je šel preko obraza mlide deklice.
»?e zdavnaj sem sumil doktorja Ha-dona, ali nisem dobil nobenega nejx>bit-nega dokaza. Z druge strani so dvomi zadali tudi na druge ljudi. Iskreno vam povem, da so bili poleg njih g. D&rtk Ri-