■ 1*1 mM      K> A
i
(jim'ina mora vri;
l»l moravče. trg SVOBWN}*//^j£
Poštama plačana pri pošh 1251 Moravče "a"
Knjižnica Domžale Ljubljanska 58 'jf£ICA
QMZALB
1230 Domžale 5
KOLEDAR PRIREDITEV
Leto je naokrog in vrata Tuštanjskega grajskega dvorišča se zopet odpirajo vsem ljubiteljem glasbenih večerov. Prva dogodka bosta:
SOBOTA, 17. JUNIJA, ob 20.30 uri: Rosini - SEVILSKI BRIVEC
(v primeru dežja NEDELJA, 18. JUNIJA, ob 20.30 uri) Opera Sevilski brivec je ena izmed najlepših, saj navdušuje poslušalce s spevno melodijo, lepimi arijami in šaljivimi prizori.
Poseben čar bo operi dodalo tudi grajsko okolje, zato ne ostanite doma, ampak se nam pridružite.
NEDELJA, 2. JULIJA, ob 20.30 uri: Bach - MAGNIFIKAT
Vrhunec letošnjih grajskih večerov bo izvedba Bachovega MAGNIFIKATAza zbor, soliste in orkester. Izvajalci bodo Slovenski komorni zbor. Slovenski komorni orkester ter solisti: Mateja Arnež, Mirjam Kalin, Marjan Trček in Zoran Potočan.
Zaradi izvrstnih izvajalcev ne zamudite tudi tega dogodka. Ostali programi grajskih večerov bodo objavljeni kasneje.
O B VES TI L O !
Občina Moravče in Javno komunalno podjetje Prodnik Domžale objavljata razpored zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, ki bo:
v torek, 30. maja 2000, od 15. do 16.30 ure pri
gasilskem domu v Krašcah
in od 17. do 20. ure v Moravčah, za kulturnim
domom.
Med nevarne odpadke sodijo:
- akumulatorji in baterije,
- zdravila,
- pesticidi,
- barve in laki,
- kozmetika,
- svetila,
- gume osebnih avtomobilov,
- olja.
OPOZORILO !
Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja. Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano.
Tudi odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju upoštevale varstveno tehnična navodila, ki so jih dobile z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal.
Občina Moravče Oddelek za komunalno dejavnost
OBJAVA LETOVANJA
Območno združenje Rdečega križa Domžale bo v mesecu JULIJU organiziralo letovanje za 100 otrok v dveh desetdnevnih izmenah na Debelem Rtiču. Starostna meja je od 1. do 7. razreda osnovne šole. Pravico do prvih prijav imajo osnovne šole po razrezu, pozneje so možne individualne prijave.
Cena desetdnevnega letovanja je 26.100 SIT na tri odložena plačila (čeki ali položnice). Prijave so v pisarni RK na Ljubljanski 34 (nasproti Agro puba ali na dvorišču Radia HIT). Informacije po telefonu 7241246.
I. izmena od 7. julija do 17. julija
II. izmena od 17. julija do 27. julija
Območno združenje Rdečega križa Domžale
OSNOVNA ŠOLA JURIJA VEGE Vegova 38, Moravče
VPIS V »MALO ŠOLO« IN V PRVI RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2000/2001,
Osnovna šola Jurija Vege Moravče vabi k vpisu v pripravo na šolo (malo šolo);
1. vse otroke, rojene med 1. 3. 1994 in 28. 2. 1995
2. pogojno oz. neobvezno pa lahko prijavite tudi otroke, rojene med 1. 3. 1995 in 31. 8. 1995
Ta vpis je hkrati že vpis v prvi razred za šolsko leto 2001/ 2002. Otroke lahko vpišete v Osnovni šoli Jurija Vege, in sicer v:
četrtek, 1. 6.2000, od 12. do 14. ure, petek, 2.6.2000, od 12. do 14. ure, soboto, 3.6.2000, od 8. do 12. ure.
S seboj prinesite fotokopijo izpiska iz matične knjige
rojstev in potrdilo o cepljenjih.
Zaželeno je, da otroka pripeljete s seboj.
Starši prijavite vse otroke, ne glede na to, ali bodo
obiskovali malo šolo v vrtcu ali zunaj njega.
Športno društvo Termit Moravče obvešča vse, ki še želijo postati člani društva, da dobijo vse informacije pri Franciju Ravnikarju na tel. št. 041 - 840 -311.
Športno društvo Termit Moravče
2
Novice iz
^\rom po S/oven/ji in tudi v naši dolini so prazniki minili \2 ob številnih kresovih po okoliških hribih, budnicah. srečanjih delavcev, nekdanjih borcev, prijateljev, sorodnikov in znancev.
Ob proslavah v spomin na vojno proti okupatorju so govorniki spregovorili o različnih dogodkih in posameznikih, ki so prispevali k dokončni osvoboditvi. Poudarili so, da tega obdobja človeške zgodovine zaradi številnih žrtev in trpljenja nedolžnih ljudi ne smemo nikoli pozabiti.
A la prvomajskih shodih delavcev smo spet slišali veliko I V besed o delavstvu, o njihovih pravicah, ki pa jih je vse manj. Delo postaja znova vrednota, ki omogoča človeku svobodo, dostojanstvo in samozavest.
Praznične dni si je marsikdo polepšal z obiskom prireditev, se odpravil z družino na izlet po domovini in tujini ali pa je ostal doma in z združenimi močmi opravil delo, ki ga je že dolgo načrtoval.
Misel, da bi lahko dostojno žive/i od dela svojih rok, o pošteni plači in dobrih delovnih pogojih, pa je bila v teh prazničnih dneh prisotna v glavi marsikaterega občana.
Za pravico se je potrebno vedno znova boriti, zato obstaja
upanje za boljši jutri. v
Številka glasila, ki je izšla brez glavne urednice, je bila že pred vami. Ob branju prispevkov ste izrazili pohvalo in kritiko. Za tiste, ki v glasilu niste našli svojih prispevkov ali pa so bili prispevki skrajšani, naj še enkrat poudarim, da je obseg glasila omejen. Uredniški odbor se trudi objaviti čim več člankov v tekočem mesecu ali pa jih uvrstiti
v naslednjo številko glede na aktualnost teme. v
Z'e/ja po zadovoljitvi čim večjega števila bralcev z zanimivim/prispevki in informacijami o naši dolini, nas bo vodila tudi naprej.
V tej številki preberite
Vpis v "malo šolo" in prvi razred....................str. 2
Medalja ima dve plati.....................................str. 4
Pet minut s svetnikom
Pavlom Barličem................................................str. 6
Redni letni občni zbor GZ Moravče..............str. 6
Nasveti za varčevanje z energijo..................str. 8
Šolska stran......................................................str. 9
Kulturni dogodek v Pečah...............................str. 10
Dober prijem si voščijo ribiči........................str. 11
Pa brez zamere..............................................str. 11
Prvomajska kresovanja.................................str. 12
Prvomajsko srečanje v Tuštanju...................str. 13
Moravska dolina na starih razglednicah
Peče in okolica...............................................str. 14
Novičke iz Mengšana, Rokovnjača in Slamnika........................................................str. 14
Naslednja številka bo predvidoma izšla 30. junija. Vaše prispevke pričakujemo do srede, 14. junija. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni desno v modrem okvirčku.
B. Dorič
ZNANJE JE POT DO USPEHA. V V
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so:
WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU...
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Tel./faks 7213-660
Ugodnosti: E-posta: clip@clip-domzale.si
- 10% popust nudimo za skupine
- 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom
- delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. 0*^
Novice iz Moravske doline
26. maj 2000, Letnik I, Številka 5
Fotografija na naslovnici: Bojana Dorič
Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče. Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 731-035. • Izdajateljski svet: Matjaž Kočar, Janez Cerar, Roman Cerar, Roman Novak, Stanislav Ravnikar. • Začasni urednici: Bojana Dorič, tel. 731-503 in Milka Novak tel. 731-494, E-pošta moravske.novice@email.si. • Uredniški odbor: Bojana Dorič, Nevenka Marolt, Milka Novak, France Ravnikar. • Lektoriranje: Jana Kovic. • Karikature: Blaž Slapar. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar • Tisk: TČR Delo. • Naklada 1400 izvodov
Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Ce pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo ene tipkane strani vobičajni velikosti pisave. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne ^sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo!_
Moravske doline
3
8^9576^7
Spoštovani!
Občinski proračun za leto 2000 je potrjen. Kljub varčevalnim ukrepom je naravnan razvojno, saj je zelo velik del sredstev namenjen investicijam na skoraj vseh skupinah proračunskih postavk.
Osrednja investicijska postavka je vsekakor prizidek k osnovni šoli in začetek del za razširitev otroškega vrtca. O določenih težavah v zvezi z dinamiko gradnje zaradi zamude priliva državnih sredstev, sem vam že poročal. Upam, da bo ta problem kmalu rešen.
Prav tako nadaljujemo s cestnim programom, kjer bomo poskušali zaključiti večji del fazne gradnje, tako bo kar nekaj cest dobilo novo asfaltno prevleko. Med največjimi odseki so v letošnjem letu načrtovane: stara cesta Moravče - Lukovica na vseh odsekih, kjer so že opravljena ustrezna zemeljska dela, in Češnjice ter preko deset drugih manjših odsekov. Prav to področje dela pa se še ne zaključuje, kajti želje in tudi realne potrebe krajanov po posameznih predelih občine so prisotne tudi v bodoče. Tako imamo iz leta v leto boljše in kvalitetnejše ceste.
Prav tako bomo nadaljevali s programom vodooskrbe. Pričakujemo in potrebujemo sodelovanje krajevnih skupnosti in posameznih gradbenih odborov pri pridobivanju ustreznih soglasij. Prav od tega bo v veliki meri odvisno, ali bomo lahko posamezne odseke dokončali še v letošnjem letu.
Tudi program dograditve kanalizacijskega omrežja se nadaljuje v smeri proti Zalogu pri Moravčah. Ostalo je le še nekaj manjših del na Marokovi ulici. Nekaj manj sredstev je namenjenih za javno razsvetljavo.
Najbolj kritičen odsek cestišča "Kavka - Trzn", ki sicer ni v občinski lasti, ostaja nedokončan. Še vedno nimamo soglasja za postavitev pločnikov in javne razsvetljave. Pravzaprav je to povsem nerazumljivo, saj bi bila investitor občina sama. Zato ponovno argumentirano zahtevamo od lastnika in upravljavca državnih cest, da nadaljuje z deli na tem odseku takoj, ko bo zaključil rekonstrukcijo ceste Želodnik - Moravče in nam tako omogočijo tudi izgradnjo pločnikov. Prav dokončanje tega odseka ceste bo predvidoma povečalo obseg prometa skozi sam center Moravč.
Tudi področje športa in kulture v letošnjem letu ne bomo povsem zanemarili. Res pa je, da se tudi tu uvajajo določeni varčevalni ukrepi zaradi velikih investicij.
Kmetijstvu v letošnjem proračunu namenjamo še posebno pozornost, saj poskušamo postopoma preko proračunskih sredstev začeti s prestrukturiranjem v smislu EU primerljivih proizvodnih zahtevah. Zavedamo se, da to ni lahka naloga, saj bo prav kmetijstvo tisto področje, ki bo doživelo največ sprememb. Potrebno je vedeti, da klasičnih programov v okviru občinskega proračuna, prav tako pa tudi državnih sredstev v obliki subvencij ne bo več možno izplačevati po vstopu v EU. Zato bodo novo vsebino dobili programi ohranjanja kulturne krajine, poseljenosti in demografije. Tudi drobnemu gospodarstvu bo namenjena pomoč v obliki ugodnih
Odgovor Društvu krajanov Limbarske gore na pismo objavljeno v aprilski številki
Medalja ima dve plati
Iskreno povedano sem vesel pisma in objave gospe Francke Toman in njenega razmišljanja o problemih, kise vrtijo okoli Limbarske gore.
Veselpazato, dabom lahko tudi sam predstavil vsa dejstva vzvezizveliko
prireditvipfbnagdjmLirrtiarskogoro. Žalmije, dagospa Tomanova ni sodelovala
na pogovorih, kjer sta predstavnika društva krajanov zaprosila za pomoč občine
pri organizaciji letošnje prireditve. Njihova želja je bila, da bi jim občina namenila
bVO.OOOSIT.Obrazkš^zatskovelikovsotod
nobervdtuštvo,jeUa daboizkupičekpriiediivenarnmjenzaizgraa^
infrastrukture na Limbarski Gori. Obema predstavnikoma sem obljubil, dabom
pripravil'odgovorindaboobčina pomagala posvojihmočeh.
Očitnopa. gospa Tomanova, ne poznate mojega odgovora na vlogo, kisejegbsil,
da bo občina prispevala50.000SITvgotovini, ostala sredstva pabodirektno
namenila investidjamv izgradnjo ceste, kivodinavrhLimbarskegore.
Zato pa sem bil tako sam. kottudivsisvetnikibbčhskega sveta, presenečen ko
je gospod Matko Urankarna seji občinskega sveta naznanil, da bo društvo vrnilo
50.000STTobčini, češ da je to za Društvo krajanov Limbarske gore premalo in
ceh ponižujoče. Sprašujem se, ali je s tem zavrnil tudi tista dva ali tri milijone SIT,
kijih občina namerava investirati v letošnjem letu za to cesto?
Sedaj pa še nekaj stavkov o sami prireditvi Po nagelj na Limbarsko goro.
Idejoza topriredilevjedahŠpottnodnjštvoKrašnja, insicerg. Marjan Štrukelj, ki
je skupaj s taborniki in smučarji skakalci iz Moravč nekaj let organiziralo to
pnreditevŠelekasmjesosejimpridružiličlaniDmštvakraja
in Hrastnika. Nekaj/etsodebliskžno, kerpaješbzavisokezaslužkeoiganizatoriev, je prišlo do prepirov. Obvelja/je princip »dol'z mojega dvorišča« in tabornikiso morali zapustiti prireditev. Sdiclamostfio so ^
ŠDKrašnja, ki so ugotovili, dana takšen načn ne morejo večsodebvatizDnštvom krajanov.
Sstraniobčinejebilovldenovelikotnjdainmpoiovm
pomiri/irazgrete glave, a Društvo krajanov je vztraja/o pri svoji odločitvi, daje
Limbarska gora izključno njihova lastnina in pravica.
Gospe Tomanovibi žele/odgovoriti tudi na vprašanje, zakaj me že nekaj let ni na
prireditvi.
PteostavnilrivašegadivštvasomizagroMdasemmUmte
daje potrebno z menoj fizično obračunati. In zakaj so mi zagrozili? Tukaj pa se
zač&ijadivgazgodba.kijotudiviommjate.Gmzaprobb^
preko spornega dvorišča. Oba ga dobro poznava. Pravpaje, da z njo seznaniva
vse bralce našega časopisa.
Problemje nastal, koje sedanji lastnik sporne parcele oporekal dovoljenju za prevozpreko dvorišča, ki ga jepodpisal'njegovpokojni;oče. Krajani'ste se obrnili za pomoč na občino v trenutku, ko so že tekle dve ali tri sodbe na sodišču. Kljub temusmoopravilineštetepogovoreiniskali:komprorriisrie rešitve. Oprobleinuje dvakrat razpravljaltudiobčinskisvet. Do kompromisne rešitve pa niprišlo.kajti tako vi, krajani, kot tudi lastnik zemljišča ste vztrajali na svojih izhodiščih. Brez medsebojnega dogovora, pa ne more priti do rešitve. Medtem paje sodišče na prvi stopnji razsodilo v korist tistih krajanov, ki so vložili tožbo in jimpriznalo služnostnopravico uporatje spornega cestišča. Kolikormije znano, seje lastnik spornega zemljišča pritožil, takodapotBkaporiovtmobravnave na drugi stopnji.
Ker se je pravda začela še pred nastankom občine Moravče in ker do kanprmiisnegadogovoraniprišhMjubmšimmpcmm,^ daje
4
Novice iz
kreditov, ki že vsa leta bistveno prispevajo k možnostim razvoja, posodabljanja in novih odpiranj delovnih mest. V okviru projekta CRPOV se izvajajo zaključna analitska dela in končni elaborat, ki že dobiva svojo podobo. To bo eden izmed pomembnih razvojnih dokumentov občine, s katerim bomo lahko tudi v bodoče kandidirali za državna sredstva. V okviru tega se že kažejo določene perspektivne možnosti prav na področju turizma. A to je izredno kompleksno in zahtevno področje, ki se ga ne da razviti preko noči, kajti poleg ustrezne infrastrukture, marketinga, lokalnih interesov, je potrebno v občini in predvsem med občani sprejeti "filozofijo" turizma. To pa ni ravno lahko. Zelo zanimivo se je pogovarjati z občani malih krajev, ki imajo bogato turistično tradicijo (Kranjska gora itd) ,kjer vsak vidi določeno možnost zaslužka in dela, kljub temu da nima direktnih turističnih kapacitet. Torej izzivi v občini so tudi tu lahko veliki. Zavedamo pa se, da hiter razvoj s seboj prinaša tudi probleme in skrbi, ki prav tako naraščajo s hitrostjo sprememb v kraju. Novogradnje odpirajo določene pomisleke in skrbi ter jezo. Pomembno pa je, da takšni projekti potekajo transparentno - pregledno ter da se lahko vsi, ki so direktno v vplivnem področju seznanjajo in seveda vplivajo na potek del. Tak primer je predvidena novogradnja stanovanjsko poslovnega objekta »stara Rašica«, kjer se je že izrazila skrb za obliko in vsebino predvidene gradnje. Povsem normalno je, da bodo vsi, ki imajo argumente (sosedje, mejaši itd.), še kako sodelovali pri sprejemanju dokončnih odločitev o tej novi predvideni gradnji. Zanimivo pa je, da so včasih najbolj glasni nekateri, ki sploh ne živijo v naši občini ter z viška in aroganco gledajo na naše delo in podcenjujejo dosežene rezultate. Zato je predvsem pomembno, da poskrbimo za naše občane, ki imajo različne interese, a s skupen cilj, razvoj domačega kraja.
Matjaž Kočar, župan
potrebrn potekati m dokonaisklep sodi^ Čebosodiščetada'cestišča proglasilo kotjavnoalikotuslužnostnopot bomo sklep spoštovali in bov bodoče tako tudi uporabljena. V kolikor pa bo prišlo do popolne zapore cestišča,borrxyahsodiščetudpoved^ hiš, ki sedaj uporabljajo to sporno cesto.
Takšmmzptetdogodkovpa ni bi všeč nekaterim posameznikom vašega društva. Prišloje do ponovnih groženjin očitkovobčini, dazagovarjamo lastnika spornega zemljišča, da smo vsiskorumpirani, da je policija podkupljena in nič ne naredi, da občina ne dela v korist krajanov rid Pod takimi obtežbami in klevetami, tako m račun občine in mene, pa je težko sodelovati. Da gre v primeru Društva krajanovLimbarske gore za dokaj »čudne kriterije«, kaže tudi dejstvo, da ste baje letos iz svojih vrst izključili vse svoje člane, kiživijovHrastniku Ali to res pomeni, da bo nazadnje ostal le še en sam član vvašem društvu?
Ker pa mora biti župan dežurnikrivecza vse. ste me letos obtožili, da sem mdvaspošiljalsanitariTeinšpektorjeitd. To pa ne bo držah. Vašenotranje odrK)senioraterazastitisaminiedsetx)j.Sainvamželim pri organizira/ ijuzeh odmevne'in obiskane prireditve. Respaje. da ti to lahko bila osrednja občinska prireditev, kjerbiselahko predstavljala vsa naša društva in klubi, kakor se predstavljajo v Volčjem tx)tokumvelikiRazstavicvetia.Kerpagrezaozkeinteresedn/štva zaslužki), jetežko pričakovati, da bostenavaše»dvorišče«spustili še koga drugega. Tojevaša pravica. Zavedatipasemoratetudiposledic. Vedetif)amorate,dadoMertx>stetakonameneinc£ianozlivali\&sLTes vašlii i iedse/x^^inerešer^icdiosovhgroziliterk^ menenaprrecftBv ne bo. Pošteno sem vam »ponudil'roko pomoči« v vseh vaših težavah, a priporoči in nasvetov niste sprejemali.
Ker pa iz pisma gospe Fraixke Toman veje na koncu kanček optimizma.
Dve seji Občinskega sveta Občine Moravče v mesecu maju
Občinski svet Občine Moravče se je v mesecu maju sestal na dveh sejah. Na 11. seji je potrdil letošnji proračun, na 12. seji pa je obravnaval nekaj pomembnih informacij v zvezi z dogajanjem v Moravčah. Komandir Policijske postaje Domžale, g. Božidar Fekonja je najprej predstavil poročilo o stanju varnosti na območju Občine Moravče v letu 1999. Iz poročila je razvidno, da se je v Moravčah v preteklem letu pripetilo 52 prometnih nesreč; ena oseba je v nesreči izgubila življenje, 8 je bilo telesno poškodovanih, v 43 primerih pa je nastala le materialna škoda. Zaskrbljujoče je stanje kriminalitete, saj je bilo obravnavanih kar 66 kaznivih dejanj, na področju javnega reda in miru pa je bilo obravnavanih 49 kršitev. V nadaljevanju seje je predstavnik podjetja IMP Promont Montaža d.o.o., g. Peter Britovšek, Občinskemu svetu predstavil dejavnost podjetja na novi lokaciji in vključevanje podjetja v novo okolje. Zagotovil je, da bodo ozelenili ograjo, nekaj strojev odpisali, oziroma jih premestili na bolj primerno mesto ob objektu. Izpostavil je predvsem problematiko pomanjkanja novih kadrov, saj se fantje ne odločajo za poklic monterja raznih instalacij v gradbeništvu. Dimnikarstvo Tkalec je predlagalo sprejem novega cenika, ki pa ga Občinski svet na 12. seji še ni potrdil, zato bo moral nosilec podjetja, ki v naši občini opravlja dimnikarsko dejavnost, na naslednji seji osebno obrazložiti posamezne postavke v ceniku. Primerjava je sicer pokazala, da so cene nižje od nekaterih izvajalcev v sosednjih občinah, bilo pa je kar nekaj pripomb na samo delo.
Člani Občinskega sveta so na eni preteklih sej sprejeli sklep o potrebni obravnavi informacije o prodaji zemljišča in objekta stare Rašice v Moravčah. Občini Moravče je bila poslana peticija s strani občanov Šlandrove ulice, v kateri so izrazili nasprotovanje gradnji blokovnih stanovanj na navedenem zemljišču. V teku je postopek za sprejem ureditvenega načrta za gradnjo na območju stare Rašice, ki pa bo omogočil vsem občanom, da bodo v času javne razgrnitve oziroma javne obravnave izrazili svoje pripombe na prostorski dokument, kakor določa zakon. Občinski svet je sprejel informacijo o sklenitvi predpogodbe o prodaji zemljišča in podprl nadaljevanje postopka za izdelavo ureditvenega načrta za območje stare Rašice v Moravčah.
Občinski svet je potrdil zasnovo prireditve ob Dnevu državnosti in zaključku šolskega leta, ki bo 23. junija v centru Moravč, podprl je imenovanje Marine Cvikl Zupančič za v.d. direktorice Kulturnega centra Kamnik, v javno obravnavo pa je dal tudi Odlok o razglasitvi Baljeve kajŽB za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Ob zaključku seje so bile potrjene tudi višje cene najemnin za grobove, ki so bile nespremenjene od leta 1995, člani Občinskega sveta pa so se seznanili tudi s cenitvami stanovanj v občini Moravče, ki jih bodo lahko uporabniki odkupili.
Med vprašanji, pobudami in predlogi je bila izpostavljena predvsem problematika vožnje tovornjakov po cesti Moravče - Lukovica, potreba po postavljanju označb v nekaterih krajih, dana pa je bila tudi pobuda za izvedbo referenduma o postavitvi spomenika »zamolčanim žrtvam komunizma in nacizma« v centralnem parku v Moravčah. Občinski svet se glede razpisa referenduma še ni opredelil.
M.Brodar
vam biželelvtem istem duhu svetovati naslednje:
Prepinin sovraštvaiievodijo nikamor. Brezpogovora inkompromisa ne boste našli poti do rešitve. Osebni'interesine morep bit'interesi'skupnosti. Pokažitevašo širino. Povabite ksodelovanjupnprireditvivse tiste, ki imajo interes. Nepozabne, dasotudi krajaniHrastnika vašisokrajani. NajbopnredneviTaUmbarskigonpnredrievvseh obanskihdruštev. Sarnravinnezahte^mvašegaopiavičla, a opravičiti ti se morali gospoduMarpnuŠtnjkJjuizŠDK/ašifi goro, kislega tako kot druge nagnali. Razmislite. Lahko bi bih drugače.
MatjažKočar, župan
Moravske doline
5
Pet minut s svetnikom
Pavel Barlič,
svetnik Občinskega sveta Moravče, kandidiral na listi neodvisnih kandidatov.
Gospod Barlič je že preizkušen svetnik, saj je bil tudi član prvega Občinskega sveta Občine Moravče. V prvem mandatu je kandidiral in bil izvoljen na listi LDS Moravče. Bil je tudi predsednik odbora za komunalno dejavnost, zato je bil dobro seznanjen z vsemi deli na tem področju.
Na zadnjih volitvah je kandidiral na listi neodvisnih kandidatov in bil skupaj še z dvema kandidatoma izvoljen v Občinski svet. Neodvisni kandidati seveda niso organizirani kot stranka, zato dobivajo precej nižje dotacije kot stranke, ki so na volitvah dobile manj glasov kot lista neodvisnih. Pavel Barlič ne želi biti član nobene stranke, ker noče biti pri odločanju odvisen od strankarskih veljakov. V nasprotju s koalicijskimi strankami, se neodvisni sestajajo bolj poredko, predseduje jim Ivan Vidic.
Že šest let je upokojenec, kar pa ne pomeni, da ima premalo dela. Kot predsednik Društva krajanov Tuštanj je tudi glavni organizator prvomajskega srečanja na gradu Tuštanj. Opravlja tudi naloge predsednika KS Vrhpolje. Bil je med ustanovitelji Kulturnega društva Vrhpolje, njegov prvi predsednik in član tamburaškega orkestra. Sedaj deluje kot član UO KD Vrhpolje in UO gasilskega društva. Za dolgoletno delo na različnih področjih je letos ob občinskem prazniku prejel plaketo Občine Moravče.
Na sejah Občinskega sveta je večkrat zelo kritičen, saj se dogaja, da je sprejeta odločitev politično pogojena in v korist določene stranke oz. posameznika. Zaradi koalicijske pogodbe treh strank ostali svetniki nimajo veliko možnosti za odločanje, vendar se počasi stvari normalizirajo. Včasih se upoštevajo določeni predlogi drugih svetnikov, čeprav je potem v zapisniku in v poročilu s seje v časopisu dugače zapisano ali celo zamolčano, kdo je kaj predlagal. Gospod Barlič pravi, da sam rad podpre tiste predloge, ki so v korist občanov, ne glede na to, iz katere stranke prihajajo.
Tudi z delom občinske uprave je včasih zadovoljen, včasih pa tudi ne, saj nekatere stvari naredijo prej, preden o njih sklepa Občinski svet, potem pa jih zamolčijo in prikrijejo. Tako se tudi o napakah, ki jih je naredil Občinski svet ali občinska uprava, nikoli ne piše v občinskem glasilu. Ne zdi se mu prav, da obstajajo določene skrivnosti, za katere nihče ne ve, niti Občinski svet ne, ki bi moral za to vedeti (koncesijske pogodbe in drugo) in jih kot najvišji organ občine tudi potrditi. Prav tako Nadzorni odbor ne opravlja tistega dela, za katero je postavljen.
Sicer pa gospod Barlič v tem mandatu spremlja delo Občinskega sveta veliko bolj mirno kot v prvem mandatu in si pogosteje vzame čas za svoje konjičke, o katerih pa ni želel spregovoriti in ostajajo njegova in družinska skrivnost.
Kot ..prišlek" iz Peč se je dobro usidral na kmetiji sredi hribčka, s katerega ima lep razgled na kraje, za katere je razdal kar precej svojih moči in prostega časa. Njegovo glasbeno pot nadaljuje sedaj kot tamburaš vTamburaškem orkestru Vrhpolje najmlajši izmed treh otrok, z ženo pa se po opravljenem delu včasih podata na oddih v toplejše kraje. Njegova neutrudna volja do življenja pa že snuje nadaljne načrte za delo na razčličnih področjih.
Milka Novak
V_)
6
REDNI LETNI OBČNI ZBC
Pogovor z njenim predsednikom ,
Gasilska zveza Moravče je imela redni letni občni zbor 14. aprila 2000 v gasilskem domu v Pečah. Vodil ga je Anton Stenko, udeležili pa so se ga vsi delegati iz posameznih društev, člani predsedstva in poveljstva GZ Moravče in številni gostje: podžupan Občine Moravče, Roman Cerar, predstavnik GZ Slovenije, Božo Knez, ter predstavniki gasilskih zvez Dol Dolsko, Domžale, Komenda, Litija, Lukovica, Mengeš, in Zagorje ob Savi.
Glede na to, da smo poglavitne teme občnih zborov posameznih društev predstavili v prejšnji številki Novic, občni zbor gasilske zveze pa v bistvu povzema najpomembnejše skupne zadeve, smo se na namesto poročila iz tega zbora določili za kratek pogovor s predsednikom GZ Moravče, Ivanom Vidicem.
Začelo se je četrto leto tvojega predsedovanja GZ Moravče. Kakšno oceno bi dal dosedanjemu delu te humanitarne organizacije?
Res je, da hitro mineva čas in da so pretekla že tri leta od delovanja Gasilske zveze Moravče. S pogledom na triletno delovanje lahko ocenim, da GZ Moravče kljub začetnim težavam in težavam s finančnimi sredstvi, deluje zelo uspešno. Vsekakor pa menim, da so take humanitarne organizacije, kot je gasilstvo, v občini potrebne. Z ustanovitvijo svoje GZ pa je gasilstvo bolj povezano z ostalimi društvi v občini in vsekakor tako tudi z občani.
Katere katere uspehe oz. dosežke GZ Moravče bi postavil na prva tri mesta?
Spominska slovesnost 1945- 2000 ob spomeniku v Češnjicah
Občinski odbor Zveze borcev in udeležencev NOB Moravče in Območni odbor Domžale sta v nedeljo. 30. aprila, organizirala spominsko slovesnost pri spomeniku žrtev druge svetovne vojne iz Moravske doline.
Ob spomeniku v gozdu se je zbralo veliko praporščakov iz sosednjih borčevskih organizacij, udeležencev spominske slovesnosti, borcev, simpatizerjev, planincev, upokojencev, mladine in otrok iz domačega kraja in ostalih sosednjih občin. Najtežji zločin je bil izvršen tik pred osvoboditvijo vzhodno od vasi Zgornji Tuštanj. Pred bunkerjem so bili zverinsko umorjeni domačini: Miha Pirnat (Graščinski) in Gvido Cerar ( Molkov) iz Zgornjega Tuštanja ter Stane Cerar (Bltinčev) iz Krašc. Pogled na z žico zvezane in iznakažene terenske aktiviste je bil grozljiv za prebivalce, ki so poskrbeli za dostojen pokop mrtvih. Spomine na drugo svetovno vojno je obudil slavnostni govornik Tone Peterka. V minuti tišene so se udeleženci proslave spomnili na vse žrtve vojn. V kulturnem programu je nastopil Mešani pevski zbor DU Moravče, ki je zapel tri pesmi, Francka Kosmač z recitacijama Postojte, živi in Osamljena mati. Operni pevec Peter Pirnat je zapel ob spremljavi citer, na katere je igral Rado Kokalj, sodelovali so tudi recitatorji iz OŠ Jurija Vege iz Moravč in Vrhpolja. Po uradnem delu spominske slovesnosti je bilo tovariško srečanje na bližnji kmetiji Remzevih. Želimo si, da bi se naših proslav udeležilo vsako leto več ljudi, posebno mlajših.
Jože Novak
Novice iz
ASILSKE ZVEZE MORA V ČE
? Vidicem
Ustanovitev lastne zveze, veliki pomen na izobraževanju in usposabljanju gasilcev in nabava opreme. In kateri so trije glavni problemi?
Pomanjkanje finančnih sredstev, pomanjkanje opreme in še premalo usposobljenega kadra.
Kako ocenjuješ sodelovanje med občino Moravče, v mislih imam
seveda njeno vodstvo, in GZ Moravče?
Sodelovanje med občino Moravče in njenim vodstvom je uspešno,
saj smo vse probleme pri našem delu, reševali v obojestransko
zadovoljstvo.
Poleg tebe je v občinskem svetu še svetnik Pavle Barlič ki je tudi član predsedstva GZ Moravče. Ali lahko v občinskem svetu uspešno zagovarjata interese gasilstva? S svetnikom Barličem se v občinskem svetu zavzemava za čim boljše pogoje za delovanje GZ, pri tem imam v mislim sprejemanje občinskega proračuna, kar pa ni vedno v skladu z našimi željami. Če bi z oceno od Odo 5 ocenilžupanov posluh za gasilstvo, koliko bi mu prisodil?
Ja, ocena? Menim, če že ocenjujeva od 0 do 5 kot v osnovni šoli, bi županu za njegov posluh do gasilstva prisodil 4. Za koliko ali za kolikokrat bi morala biti finančna sredstva, kijih dobi GZ Moravče večja, da bi svoj program v celoti uresniči/a? Za uresničitev programa v celoti, bi se morala finančna sredstva povečati najmanj za dvakrat, ali toliko kot predvideva GZ Slovenije: vsaka občina naj bi za gasilstvo namenila 3 % občinskega proračuna.
Nekatere gasilske zveze oz. društva se že soočajo s povprečnim
staranjem članstva, ker se mladi prema/o zanimajo za gasilstvo. Naša zveza teh problemov nima. To je dobro za nas. gasilce, in tudizamlade. ki del svoje energije porabijo za humano gasilsko dejavnost. Ali ne?
Ravno v tem vidim največjo perspektivo gasilstva, saj se mladi, ki se vključujejo v gasilske vrste, ne srečujejo z negativnimi pojavi, s katerimi se srečuje naša mladina v vsakodnevnem življenju. V gasilstvu vidim veliko pozitivnih stvari. Mladi se učijo pomagati sočloveku, družijo se z ljudmi iz okolice in naučijo se dela na prostovoljni osnovi, kar je v današnjem času že redkost. Torej ni bojazni, da bi prihodnje generacije spoznavale gasilstvo le v gasilskih muzejih?
Vsekakor, če bosta država in lokalna skupnost imela pri tem dovolj posluha, da ne bosta predpisovala predvsem zahteve, pri tem pa pozabili na svoj del obveznosti.
Nehvaležno vprašanje za predsednika GZ, pa vendar, ali bi med petimi gasilskimi društvi, združenimi v GZ Moravče, katerega posebej pohvalil?
GZ Moravče združuje pet gasilskih društev. Vsa so zelo delovna, vsako se v okviru svojih možnosti trudi za čim boljše rezultate in napredek.
B. Brvar
Popravek
V 4. številki Novic je v prispevku Varnostne razmere v Občini Moravče v letu 1999 na strani 7. v 1. odstavku napačen podatek. Število hudo poškodovanih v prometnih nesrečah v Sloveniji se je v letu 1999 v primerjavi z letom 1998 povečalo za 21 % in ne za 110%, kot je navedeno v 5. vrstici tega prispevka. Podatek 110 % povečanje poškodovanih v prometnih nesrečah pa dejansko velja za januar - februar 2000 v primerjavi z obdobjem januar - februar 1999. Za napako se opravičujem.
B. Brvar
Obzorje patronažne dejavn
Vsakdo izmed nas ve, kaj pomeni patronažna dejavnost in komu je namenjena. Težko pa si predstav/jamo, kako široko območje delovanja obsega, kaj vse spada v delokrog patronažne sestre in od česaje odvisna adekvatna izvedba njenega dela.
S svojim znanjem in izkušnjami pomaga bolnemu ali zdravemu varovancu pri opravljanju tistih aktivnosti, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja, ozdravitvi ali mirni smrti in bi jih varovanec opravil sam, če bi imel za to ustrezno znanje, moč ali voljo. Poleg tega, da varovanca spodbuja k čim večji skrbi za svoje zdravje, pa svojo spodbudo usmeri tudi k varovanju zdravja celotne družine. Svoje delo opravlja na varovančevem domu, zato jih v šali večkrat poimenujemo »terenke« ali pa kar »leteče« sestre«. Pri obravnavi gre za vse skupine prebivalstva: dojenčke, šolarje, mladostnike, nosečnice, porodnice, starostnike, invalide, kronične bolnike, sladkorne bolnike, bolnike po operativnih posegih,... Izbrani zdravnik poda največ navodil, za katere izda tudi delavni nalog, ki določa storitev in tudi število obiskov, ki jih varovanec potrebuje na domu. Iz tega izhaja dejstvo, da ima patronažna sestra svoje delovno pot začrtano in ne more sama odločati, kako pogosto bo varovanca »obiskala«. Za to je potreben razgovor varovanca z izbranim zdravnikom. Nikoli pa se sestra ne izogne ali namenoma pozabi na obisk.
Verjetno je res najlažje vprašati za nasvet kar doma na dvorišču, tudi temu se patronažna sestra nikoli ne izogne, pač pa je pripravljena pomagati. Vendar pa je potrebno za potrditev in izvajanje različnih storitev, obiskati svojega izbranega zdravnika. Patronažna sestra na varovančevem domu izvaja številne zdravstvene storitve - aplikacija zdravil, predvsem v obliki injekcij.
. ■   odvzema krvi, preveza dekubitusa ali drugih ran. Sil    menjava in uvajanje urinskega katetra, nega vseh vrst stom, zdravstvena nega otročnice in novorojenčka, ko prideta iz porodnišnice, negovanje varovanca, pomoč in spodbuda pri izvedbi življenjske aktivnosti, ...
Pomembno je tudi zdravstveno vzgojno delo z varovanci vseh starosti in tudi njihovimi svojci. Vendar pa so normativi pri tem zelo okrnjeni, saj lahko le dvakrat letno obiščemo kroničnega bolnika - bolnika, ki ima povišan RR, invalida, diabetika, varovance stare nad 65 let, če so sami ali socialno ogroženi. Tudi preventivno delo je nekje v ozadju, kar pa ne pomeni, da poudarek nanj ni velik, vendar je pomanjkanje časa tisti dejavnik, ki onemogoča, da bi bilo tudi to delo izpolnjeno v zadostni meri. Vse to delo zahteva dobro fizično in psihično pripravljenost, moč in znanje, obenem pa so patronažne sestre izpostavljene tudi številnim zunanjim dejavnikom, ki otežkočajo izvajanje del, npr. v zimskem času sneg in led, neprevozne ceste,... Seveda pa veselje do dela in dobra volja premagata vse ovire. Zdravstvena nega resnično nima pravega statusa ne v svetu, pa tudi pri nas v Sloveniji ne. Patronažne sestre imajo višjo stopnjo izobrazbe, obenem pa imajo vsa potrebna znanja s področja babištva. Svoje znanje ves čas izpopolnjujejo z dodatnimi izobraževanji na raznih seminarjih, strokovnih srečanjih. Da smo svoje obzorje spoznanja potronažne dejavnosti razširili, nam je pomagala sestra Kristina Pire, ki je skupaj s svojo kolegico Martino Lazar prepričana, da z dobrim delom lahko razviješ dobre medsebojne odnose, predvsem pa zaupanje in sodelovanje, kar je največja nagrada in potrditev za njuno delo. Seveda se svojega dela z ljudmi vsakodnevno veselita in ga skušata opraviti po svojih najboljših močeh in znanju ter želita, da tako tudi ostane.
Gorjup
Moravske doline
7
Dobitnik občinskega priznanja g. JOŽE ZA J C
Poznamo ga kot učitelja razrednega pouka. Toda poleg tega, da je bil učitelj z dušo in srcem, je bil dolgo vrsto let vodja aktiva razrednih učiteljev na šoli in aktiva učiteljev tretjih razredov občine Domžale. Skrbel je za mlade šahiste, pripravljal učence na kolesarski izpit in bil član komisije za varnost v cestnem prometu. Poleg tega je bil priljubljen mentor študentom pedagoške smeri. Vse to in še več so brez dvoma zadostni razlogi, da je g. Jože Zaje prejel občinsko priznanje, saj je s svojim delom pomembno prispeval k celostnemu razvoju Moravč. G. Jože. prejeli ste občinsko priznanje za dolgoletno poučevanje na OS Jurija Vege Moravče. Kaj vam ta nagrada pomeni?
Ta nagrada je zame javna zahvala za dolgoletno delo na področju vzgoje in izobraževanja ter interesnih dejavnosti. Bil pa sem deležen tudi drugih zahval in pohval s strani šole. Izobraževalne skupnosti Domžale, Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,...
V Moravčah ste poučevali mnogo let. Je bilo tukaj vaše prvo delovno mesto? Kako vas je pot prinesla v Moravče?
Leta 1959 sem zaključil šolanje in odšel v Zlato Polje, kjer se je začela moja kariera poučevanja. OŠ Zlato Polje je bila samostojna. Bil sem ravnatelj, učitelj in tudi odgovoren za vse od zvezkov, pisal, hrane do plačila čistilke. Poučeval sem 36 učencev, od prvega do petega razreda. Takrat še ni bilo osemletke, učenci so šolanje lahko nadaljevali na nižji gimnaziji. Ob četrtkih sem bil prost. Ta dan je bil namenjen za sestanke ravnateljev in učiteljev.
V Moravče sem prišel 1. marca 1962. V službo smo takrat hodili z dekreti, to pomeni, da je država določila, v katerem okraju bomo službovali. Ker sem bil Domžalčan in sem si zadnja leta študija pridobil štipendijo, sem vedel, da bom ostal v domžalski občini. V Moravčah so takrat potrebovali učitelja, zato sem prišel sem in tu sem tudi ostal.
Bili ste mentor šahistom. skrbeli ste za kolesarstvo. ...in dosegli kar nekaj dobrih rezultatov.
Od šolskega leta 1974/75 do moje upokojitve je bilo v
šahovskem krožku skupaj 712 učencev. V tem času smo dosegli kar nekaj vidnih rezultatov: dvajsetkrat smo na občinskem prvenstvu ekipno dosegli prvo mesto, na regionalnem prvenstvu ekip smo bili enkrat prvi. Na tekmovanjih posameznikovv občinskem merilu smo bili trinajstkrat prvi, regionalno enkrat prvi. Udeležili pa smo se tudi republiškega prvenstva in dosegli deveto mesto. Seveda so to le nekateri izmed najboljših rezultatov. Ob uvedbi opravljanja kolesarskega izpita je bilo potrebnih ogromno priprav. Najprej smo obravnavali teorijo, ki pa ji je sledila še praktična vožnja. Ker so bili otroci pri praktični vožnji izpostavljeni prometnim nevarnostim, je bila odgovornost organizatorjev ogromna in zato bi v tistem času mnogo raje poučeval matematiko.
Ste kdaj pomislili, da poučevanje ni za vas?
Ne. Na začetku je bilo sicer malo težko, ker sem bil iz študentskih
časov navajen družbe, v Zlatem Polju pa sem bil sam. Občasno
mi je družbo delal starejši upokojeni možak, s katerim sva kdaj
pa kdaj kakšno rekla, potem pa sem se navadil.
Sedaj ste v pokoju. Imate kaj več časa za svoje hobije?
Večkrat z vnuki igram šah, sicer pa sva z ženo navdušena
reševalca križank. Pogosto obiščeva prijatelje, odideva na
ljubljansko tržnico in posediva ob kavici, odideva tudi na oddih v
toplice, postoriva kaj na vrtu,...
Se vam kdaj toži po šoli?
Niti ne, saj iz stanovanja vidim šolo. Z novostmi me seznanjajo vnuki oz. kolegi (moji nekdanji sodelavci), ko se srečam z njimi. Spremljam pa tudi časopise, tako da sem vedno na tekočem. G. Jože. še naprej vam želim obilo uspehov in osebne sreče. Hkrati se želim pridružiti zahvali vaših sodelavcev ob vašem odhodu v pokoj, za vse, kar ste v času poučevanja storili za mlade.
NM
Predlogi za nasvete o Q varčevanju z energijo
Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje:
1. Če gradite, naj bo optimalna razporeditev prostorov takšna, da bodo bivalni prostori, kjer je potrebna višja temperatura, obrnjeni k soncu in se bodo nahajali v zgornjem nadstropju; pomožni prostori pa naj bodo obrnjeni na sever in se naj nahajajo v spodnjem prostoru; spalnica naj bo obrnjena na vzhod zaradi jutranjega sonca in kuhinja na zahod zc. popoldansko ogrevanje s soncem skozi okna. Na severni stani hiše, naj bodo posajena zimzelena drevesa (npr. smreke), na južni pa listnata drevesa, ki pozimi ne preprečujejo dostopa sončnim žarkom do hiše, poleti pa.
2. Če gradite, bodite pozorni, da boste velika hišna okna namestili na južni strani zgradbe, manjša pa na vzhodni in zahodni. Oknom na severni strani se raje izogibajte.
3. Toplotno izolirati hišo pomeni zaščititi lupino zgradbe -podstrešje ali streho, zunanje stene, okna, vrata in strop nad
kletjo oz. vse stene, tla in strope, ki mejijo na neogrevane prostore, garažo ali shrambo.
4. Če na zunanji strani fasade nimate izolacije, namestite toplotno izolacijo z refleksijsko folijo za grelnimi telesi. Zavese naj ne segajo preko ogreval. Ponoči uporabljajte rolete ali naoknice.
5. Enostaven in hiter način, da prihranite energijo je izolacija podstrešja. 100 mm debela plast izolacije se v povprečju izplača v treh letih.
6. Centralni ogrevalni sistem dimenzionirajte na milejše zunanje klimatske pogoje. Ko nastopijo ostrejše razmere, ki ponavadi trajajo največ nekaj dni v ogrevalni sezoni, vključite posamezne peči kot dodatni vir ogrevanja. Če imate v zgradbah lončene peči ali kamine, jih uporabite kot dodatni vir ogrevanja.
7. Poleg centralnega ogrevanja uporabljajte tudi posamezne peči (lončene peči, kamine), ki nudijo dodatno možnost ogrevanja. Posebej je to pomembno v prehodnem obdobju, ko dnevne temperature še ne zahtevajo celodnevnega ogrevanja vseh prostorov.
(nadaljevanje v prihodnji številki) IVAN KENDA, Energijsko svetovalna pisarna Kamnik-Domžale Ljubljanska 69, Domžale, tel: 061-720-100. 721-321
8
Novice iz
KRATKE ŠOLSKE VESTI
TEKMOVANJA IZ ZNANJ
Konec meseca marca je bilo tekmovanje za srebrno Cankarjevo priznanje. To priznanje je osvojila tudi učenka naše šole.
7. aprila je bilo regijsko tekmovanje iz Vesele šole. Tekmovalci so bili zelo uspešni, saj se jih je 10 uvrstilo na državno tekmovanje; 6 iz 8. razreda in po eden učenec iz 4., 5., 6., in 7. razreda.
11. aprila je potekalo regijsko tekmovanje iz znanja zgodovine. Naši tekmovalci so osvojili 4. priznanja in eno uvrstitev na državno tekmovanje.
Učenca 8. razreda, Miha Kokalj in Anže Strehar, sta osvojila srebrno Vegovo priznanje na tekmovanju iz matematike . 5. maja je bilo v Ljubljani regijsko tekmovanje v znanju kemije. Na tem tekmovanju je učenka naše šole prejela srebrno Preglovo priznanje.
Izvrstni rezultati naših športnikov
ATLETIKA: 11. maja je bilo atletsko tekmovanje učencev osnovnih šol iz Domžalske regije. Naši nadarjeni atleti so že kar nekaj časa pod vodstvom mentorjev Teje llijaš in Uroša Karažije pridno trenirali za to tekmovanje. Delo je obrodilo izvrstne rezultate.Tekmovalci so dosegli: eno zlato medaljo: Evzal Dželadini v teku na 300 m, tri srebrne medalje: Jure Ribič v skoku v višino, Nives Mrčun v suvanju krogle, Maja Rokavec v teku na 1000 m in dve bronasti medalji: Denis Zaje v skoku v višino, Boris Jukič v teku na 300m. Tekmovalcem in mentorjema velja čestitati ob teh rezultatih, ki so nedvoumno tudi velika vzpodbuda za nadaljnje delo. SPOMLADANSKI KROS: 18.4. je bil na Viru Spomladanski kros Domžalske regije. Naši učenci so dosegli zelo dobre uvrstitve.Učenec 4. razreda. Matic Mihelčič je osvojil bronasto medalijo, učenec 7. razreda, Evzal Dželadini srebrno medalijo, srebro pa je osvojila tudi učenka 8. razreda Maja Rokavec.
Organizacija Rdečega križa na OS Jurija Vege v Moravčah
Teden RK, ki je trajal od 8. do 15. maja, je bil zopet čas, ko smo imeli priložnost pokazati čut in razumevanje za ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč (in sojo pripravljeni tudi sprejeti). Kot vsako leto v tem tednu, smo tudi letos pri pouku spregovorili o organizaciji RK in njenih aktivnostih ter učence spodbujali k humanitarnim dejavnostim. Spomnili smo se tudi drugih dobrodelnih organizacij in opozorili na njihov pomen. Na naši šoli smo od 10. do 12. maja izvedli akcijo pobiranja dobrodelnih prispevkov. Akcijo so na javnih mestih v Moravčah izvajali učenci osmih razredov in na Podružnični šoli Vrhpolje. Vsakega darovalca so v zahvalo obdarili s priponko RK. Frvi dan akcije smo zbrali več kot 5000 SIT. Ko to pišem, akcija še ni zaključena. Polovico zbranih denarnih sredstev bomo nakazali RK v Domžale, ki je tudi pobudnik te akcije, polovico pa bomo na šoli porabili za pomoč pri plačilu plavalnih tečajev ali šole v naravi. Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki ste se odzvali na našo akcijo. V četrtek, 11. maja, pa smo v organizacijo RK sprejeli naše prvošolčke. Skupaj s prvošolci z Vrhpolja so si ogledali lutkovno igrico Snežaki korenjaki, ki jo je pripravila Monika Ravnikar z učenci razredne stopnje. Naši mali novi člani so pokazali, kaj vedo o organizaciji RK in kako bodo pomagali drugim. Prejeli so
Obiskal nas je Primož Suhodolčan - »POPEK«
Ali ste se že kdaj nasmejali svojim popkom?
Mi smo se jim nasmejali do solz. Le kako se jim ne bi, saj nas je obiskal pisatelj z izvrstnim okusom za smešnice in smeh. Predstavil se je za Popka, čeprav ga poznamo pod imenom Primož Suhodolčan. 4. maja se nam je ta pisatelj predstavil v KD v Moravčah in s svojo sproščenostjo navdušil za branje vse mlade tekmovalce Bralne značke, ki so si z vestnim branjem prislužili njegov obisk. Najprej smo se z njim srečali učenci in učitelji razredne stopnje. Še nikoli nismo poskusili znesti jajca. Pisatelj Primož nam je to kokošje delo predstavil zelo natančno, praktični poskus pa žal ni uspel. Spoznali smo, da je tudi njegov knjižni junak moral nošenje jajc prepustiti kokoškam. Organiziral je tudi tekmovanje v smehu, saj njegov junak Peter Nos nadvse ljubi smeh.Tekmovalci, naši učenci, so se smejali, hahljali metali od smeha po tleh, tako da je nam, učiteljem, odmeval že v kosteh. Pisatelj se je ta dan srečal tudi z učenci predmetne stopnje, ki so uspešno opravili Bralno značko. Z njimi je raziskoval podoknice. Povedal jim je veliko smešnega, da bi učence še bolj navdušil za branje svojih in drugih knjig. Po končani prireditvi pa je naš simpatični gost svojim oboževalcem delil avtograme v šolski knjižnici.
BARBARA FALE
Osnovna šola Jurija Vege Moravče
KOLEDAR PRIREDITEV IN DEJAVNOSTI V JUNIJU
I. , 2. in 3. 6.-vpis šolskih novincev
3.6. - državno tekmovanje mladih tehnikov 3. 6. do 8. 6. - letna šola v naravi za 4. razred 6. 6. in 7. 6. - naknadno preverjanje znanja
II. 6. - državno tekmovanje iz Vesele šole 20. 6. - tretja ocenjevalna konferenca 24. 6. do 31. 6. - poletne počitnice
člansko izkaznico, slikanico in majhno darilce. Slavje pa ni pravo, če ni sladice, za kar so poskrbele naše kuharice. RK šole sodeluje z Odborom RK Moravče. Odzovemo se vabilom za sodelovanje v akcijah (npr. pobiranje članarine,...) Z veseljem se bomo odzvali tudi v prihodnje.
Kot predstavnica za RK na šoli skrbim tudi za povezavo z Društvom za boj proti raku. Večina zaposlenih na šoli je že kar nekaj let vključena v to društvo. Vsako leto imamo ženske v Zdravstvenem domu organiziran pregled dojk in brezplačne preglede v Ljubljani, pri dr. Lukiču. Vsaka članica dobi literaturo o skrbi za zdravje in zdravi prehrani. Vsako leto se število članic poveča. Z Društvom za boj proti raku bomo uspešno sodelovali tudi v prihodnje.
Martina Končar Cerar
Moravske doline
9
Kulturni dogodek v Pečah
Gledališka predstava Dohoc
V soboto, 29. aprila 2000. so nam člani gledališke skupine Kulturnega in športnega društva Peče prijetno popestrili deževen večer. Uprizorili so komedijo Dohodnina, igro vpetih dejanjih avtorja Jeana Jacquesa Bricaira.
Že sam naslov je napovedal aktualno vsebino. Dogajanje je postavljeno v današnji čas, ko se nekateri želijo okoristiti na račun države s tem, da v svoji davčni napovedi navedejo lažne podatke. To je storil tudi junak igre, Pavle Brezar. Stvari se dramatično obrnejo, ko se najavi davčni inšpektor. Da bi se Pavle Brezar izognil nevšečnostim in kazni, si omisli številno družino. Pri tem prihaja do različnih zapletov in komičnih situacij, ki svoj vrhunec dosežejo v petem dejanju s presenetljivim in nepričakovanim razpletom. Že znani igralci so svoje zahtevne vloge odigrali izvrstno. Klemen Barlič je odlično upodobil Pavleta Brezarja, potomca nekdaj bogate meščanske družine, ki mu življenje zapolnjuje lastno podjetje, potovanja in številne avanture.
Ferdo, izkušen mož edini ostanek starega družbenega reda, ki ga je gospodar tako rekoč podedoval po svojih starših, je nepogrešljiv kot hišni sluga in lakaj ter obenem osebni zaupnik in svetovalec. Vlogo je odigral Silvo Kos, ki ga še posebej odlikuje izredna govorna izraznost in odlična obrazna mimika.
Kot ženi sta nastopili Jana K. Cigula, ki v svoji vlogi izraža žensko čutnost in iznajdljivost na vse mogoče načine, ter Nuška Sušnik, ki je upodobila malce nevrotično, a praktično žensko, ki zna še tako brezupno situacijo obrniti v svoj prid.
Karla Barlič se je popolnoma vživela v vlogo Martine, ki se pojavi
kot invalid, po potrebi pa tudi kot kdo drug.
Pojavi se še Krikri, najstnik, ki s svojim slengom in neprizadetostjo
sprošča napeto situacijo. Odlično ga je odigral Boštjan Mal, ki je skupini prinesel dobrodošlo mladostno svežino. Kljub obsežnemu tekstu šepetalki Ida in Jana Kos nista imeli veliko dela. Igralci so sami poskrbeli tudi za sceno, kostume in masko. Posebej velja omeniti sceno, ki je bila dokaj preprosta, a zato toliko bolj učinkovita. Vse to seje strnilo v debeli dve uri napetosti in smeha, za kar so bili igralci nagrajeni z bučnim aplavzom iz nabito polne dvorane. Je to dovolj za dolge večere napornih vaj, odpovedovanja družinam in prostemu času? Morda, saj je vlogo mogoče tako kvalitetno odigrati le, če to počneš tudi za lastno veselje in užitek.
Kljub temu pa upamo in želimo, da bi skupina s svojo igro Dohodnina odšla gostovat tudi drugam in bi se s tem predstavila širšemu občinstvu.
Seveda upamo, da bomo tudi v naslednji sezoni lahko uživali ob ogledu nove predstave.
Jelka Lalič
Komorni zbor Limbar na Radiu Ognjišče in Tretjem programu Radia Slovenija
V nedeljo, 7. maja 2000, je Komorni zbor Limbar s petjem sodeloval pri sveti maši v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani. ■ Mašo za bolne in Usti ostarele sta neposredno prenašala B Radio Ognjišče, ki K ga poslušajo v ■ večjem delu 9 Slovenije, in Tretji program Radia Slovenija. Maševanje je vodil bolniški duhovnik in moravški rojak Miro Slibar. Pri oblikovanju bogoslužja so z veseljem sodelovali tudi drugi člani KID Limbar, saj so moravški glasovi po tej poti segli v deveto vas, in še dlje, do številnih radijskih poslušalcev. Navsezadnje lahko razumemo tudi dogodke, kakršen je bil ta, kot (finančno sicer neovrednoten) delež k promociji Občine Moravče.
Kunavar
Tine Kos
Moški pevski zbor KD po Sloveniji
Moški pevski ■■RiJ
zbor Kultur- | nega društva Tine Kos je imel v mesecu aprilu dve gostovanji po Sloveniji in je
tako ponesel glas o kvalitetnem prepevanju v Moravški dolini tudi v druge kraje. Najprej je imel samostojni nastop v Zdravilišču Krka v Strunjanu, kjer je poleg izbranih pesmi hotelskim gostom in osebju predstavil tudi lepote Moravske doline, njene zanimivosti in posebnosti, ki bi utegnile privabiti turiste tudi v našo dolino. 16. in 17. aprila se je na Bledu odvijal IV. mednarodni festival zborovskega narečnega petja, na katerem so sodelovali zbori iz Avstrije, Nemčije, Švice in Slovenije. V Festivalni dvorani na Bledu je naš zbor imel pol ure trajajoč nastop, ki je navdušil zbrane poslušalce. Ob koncu meseca maja se bo zbor odpravil v Radovljico, kjer bodo pevci gostje Ženskega pevskega zbora z Bleda, ki ga vodi Beti Demšar Zupan. Gostje namreč prirejajo jubilejni koncert ob njihovi obletnici. Z nastopom ob Dnevu državnosti bo Moški pevski zbor zaključil polletno delo in se po dopustih ponovno posvetil vajam in nastopom. Delovanje Moškega pevskega zbora KD Tine Kos Moravče pod vodstvom g. Mira Capudra doživlja novo pomlad, saj so pevci veseli »pogumnih« fantov, ki so se pridružili zboru in spoznali, da je sodelovanje v njem kljub odpovedovanju, prijetno. Moški pevski zbor tako ohranja bogato in dolgoletno tradicijo prepevanja v Moravški dolini.
M.Brodar
10
Novice iz
DOBER PRIJEM si voščijo ribiči     Naša skrb za živo naravo
Dne 06.05.2000. na lep sobotni dan. sem zmotil vsakoletno odprto ribiško tekmovanje, ki ga organizira pododbor moravških ribičev na ribnikih Zalog pri Moravčah.
Ribiško družino Bistrica Domžale sestavljajo pododbori Domžale, Kamnik, Pšata - Cerklje ter Moravče. Moravski pododbor sestavlja 22 članov z mladinci. Upravljajo s tremi ribniki v Zalogu in tekočimi vodami v naši občini. Od tekočih vod sta lovni Drtijščica in Rača, ostali pritoki pa so namenjeni gojitvi mladih rib.
Ribniki v Zalogu se razprostirajo na cca 3 ha površine z okolico, ki se spreminja v naravni park in je vabljiva tudi za sprehajalce. Osnovni namen ribičev je varovanje naravnega okolja, saj so zgrajeni na že davno zapuščenih ribnikih, ki so jih upravljali gospodje iz Zaloške graščine, na katero spominjajo le še lipe. Dva ribnika v Zalogu sta namenjena turističnemu ribolovu, eden pa je namenjen gojitvi mladic. Ribolov je v turistične namene odprt skozi celo leto, zato člani ribiške družine pridno vzgajajo nov zarod, da ribniki kar kipijo od življenja. Pri vsakdanjem delu pa ribiči naletijo na raznovrstne težave, ki se pojavijo ob njihovem delu. Eden največjih problemov je ta, da je zemlja prekomerno izsušena, kar se odraža ob nalivih z naglim odtekanjem vode. Tako ima voda premajhen dotok, kar ogroža ribji zarod. Za sedaj ta pojav občutijo le ribiči, čez čas pa ga bomo občutili vsi, ker bodo nastale težave s pitno vodo, ki je vir življenja.
Drugi problem pa je na ribniku Termit, ki leži v njegovi neposredni bližini, med domačini znan pod imenom "Havaji". Podjetje Termit je dalo v upravljanje ribičem vodnati, lovcem pa zaraščajoči del "Havajev", kjer gnezdi pernata divjad. Na tem ribniku motijo mir predvsem vsiljivi obiskovalci, ki z motorji in skuterji brezvestno uničujejo ribji zarod ter preganjajo pernato divjad iz naravnega zatočišča. Obe družini sta zahtevali, da Občina Moravče sprejme odlok, da je tako početje prepovedano, pa se to do danes še ni zgodilo. Ti nepovabljeni vsiljivci uničujejo tudi travnate površine krajanom ter onesnažujejo tekočo vodo, zato so nezaželeni. Dolgoročni načrti ribiške družine so namenjeni varovanju okolja, čistoči vode, izgledu ribnikov ter tekočih voda.Njihova želja je, da bi se turisti ter ostali obiskovalci dobro počutili v lepo urejenem okolju, ki ga zato urejajo ter negujejo. Upravičeno pričakujejo od ljudi spoštovanje do narave ter njihovega dela. Pohvalili so se, da je bil v ribnikih v Zalogu ujet krap, ki je tehtal 16.5 kg, in som, ki je tehtal kar 25 kg.
Ob koči sem kramljal z g. Romanom, g. Stankom in g. Klemencem. Zaželel sem jim dober ulov tudi v prihodnje.
FRANC RAVNIKAR
Poseben primer skrbi za naravo je prav gotovo bajer, ki je nastal kot posledica tehnološkega pridobivanja kremenčevega peska, ki ga pridobiva podjetje Termit. Ta bajer je dokaj velika vodna površina z razgibano in poraščeno brežino. Vtem naravnem okolju pa so našle svoj prostor prostoživeče živali, kot so ribe in obvodne ptice, kot so: race, ponirki, povodne putke, pobrežniki, sive čaplje, vodomec, povodni kos, kožice in druge ptice pevke, celo labodi so prišli iskat svoj življenjski prostor. Zato so, da bi na drugi strani nadoknadili izgubo tega prostora za živali, pogodbeno oddali bajer med Drtijo in Stražo Lovski družini Moravče in Ribiški družini Bistrica Domžale. Pogodbo med Termitom in omenjenima družinama so podpisali 1. marca 1999. Tako je ta pogodba pravno veljavna. V tej pogodbi so vsi pogoji najemodajalca in najemnika. V 7. členu te pogodbe je zapisano, da nerešljive spore rešuje pristojno Okrajno sodišče, ki je krajevno pristojno za firmo Termit. Ta pogodba vsebuje vse elemente za dobro gospodarjenje s temi površinami. Po podpisu te pogodbe sta se obe družini, lovska in ribiška, lotili čiščenja brežine in vodne površine raznih odpadkov, ki ne sodijo v naravo. Da bi zagotovili mir na bajerju in tako omogočili nemoten razvoj živali in preprečili nezakonit ribolov, so lovci in ribiči postavili opozorilne table, s katerimi bi preprečili vožnjo s hitrimi čolni po vodi in nezakonit ribolov. Brezobzironost in agresivnost sta očitno močnejša od prizadevanja lovcev in ribičev. Tako so lastniki teh plovil brezobzirno in nesramno razbili te opozorilne table in jih celo potopili. Namerno so poškodovali ključavnico na rampi, ki je preprečevala dostop z vozili do vodnih površin. Znano je, da so vsi bajerji in jezera v RS zaščiteni pred tovrstno plovbo, zato v Moravče prihajajo iz vseh krajev Slovenije. Po izjavi članov lovcev in ribičev, so že vložili na občinski svet v prejšnji sestavi zahtevek, da občinski svet sprejme odlok o zaščiti teh površin. Po trditvah Policijske postaje Domžale ne morejo ukrepati, če ni sprejet odlok Občine Moravče. Zato pozivam obč. svetnike, da zahtevajo, da se uvrsti na dnevni red tudi ta za moravško dolino potrebna razprava in da se svetniki postavijo na stran moravških lovcev in ribičev, predvsem pa na stran nemočnih živali, katerih nemoten razvoj pa je odvisen od nas občanov.
Pričakujem, da se svetniki ne boste postavili na stran razbijačev teh opozorilnih tabel in razgrajačev v mirnem obvodnem okolju in nezakonitemu ribolovu.
Z vašo pravilno odločitvijo boste dokazali koliko vam je za miren in čist domači kraj.
FRANC KMETIC
Spomladi z vso vneme po dolini smo planili, da bi jo lepo naredili, PA BREft ZAMERE medtem pa v Rašici odpad smo dobili.
Predsednik gradbenega odbora za ceste po občinski cesti količke je nabil, a sam po tujih parcelah bi se vozil rad.
Zvezdogled z balkona v nebo strmi, Ko si privošči kavo, teleskop noge dobi.
V Krašcah sem pred gostilno komaj srečno nekaj udarnih jam prevozil, malo naprej pred občinsko stanovanjsko hišo pa bi kmalu na cesti v gnojnici utonil.
Odgovor gos. Direktorju kako »Termit« za okolje skrbi. Tako, da vsak delavec med službo doma vse postori, v hlevu travniku in gozdu, za urejanje pa domov še pesek dobi.
Predlog za nedeljski izlet: Oglejte si peskokop (sramoto) te »baje« prelepe Moravske doline.
Moravske doline
11
Prvomajska kresovanja
Prvomajsko praznovanje v Pečah
Na letošnje prvomajske praznike smo se v Pečah dobro pripravili, zato smo jih preživeli zelo aktivno tako v kulturnem kot tudi v športnem življenju. Največ napora so v praznovanje vložili člani gledališke skupine Kulturnega in športnega društva Peče, ki so soboto, 29.aprila, v dvorani gasilskega doma v Pečah premierno uprizorili komedijo avtorja Jeana Jacquesa Bricaira z naslovom Dohodnina. Naslednji dan, v nedeljo, je nogometna ekipa iz Peč sodelovala na prvomajskem turnirju v malem nogometu v Moravčah in se kar dobro odrezala.
Prvomajski kres je tudi v Pečah predstavljal vrhunec prvomajskega praznovanja. Letos je bil pripravljen izključno z ekološkimi materiali, torej brez gum in plastike. Najbolj navdušeni so bili seveda otroci, ki so se nanj pripravili tako, da so čez dan po vasi zbirali butare. Posebna popestritev kresa je bil tudi manjši ognjemet. Poskrbljeno je bilo tudi za pijačo.
Nekaj krajanov iz Peč in njene okolice, ki jim kres ni bil dovolj, pa se je udeležili tudi 5. prvomajskega pohoda po moravški planinski poti.
D. Brvar
Prvomajsko kresovanje pri Uštarju
Člani PD Moravče so ob Lmaju pripravili mogočen kres na parceli, kjer bo nekoč stal naš planinski dom. Bilo je lepo, le udeležencev ni bilo veliko, pa še ti so se kar hitro razšli, saj je večino udeležencev kresovanja čakal naslednjega dne kar zahteven pohod po Moravški krožni poti.
Marijan Gril
Prvomajski kres v Stegnah
Letošnji prvomajski kres v Stegnah je bil nekaj posebnega. Mladi iz Stegen so pripravili okrog 7 metrov visoko piramido iz lesa, ki so ga dobili pri podiranju župnišča in vejevja, ki so ga pobrali v bližnjih gozdovih. Skladovnica je bila najbrž med največjimi v Sloveniji. Kres je gorel z veličastnim plamenom več kot dve uri in bil viden daleč naokoli. Vaščani in drugi krajani, ki so se nam pridružili, smo izkoristili to priliko za pogovor s sosedi in znanci. Tega dogodka se bomo še dolgo spominjali.
Fani Pačnik
Kresovanje v Češnjicah
30. aprila zvečer so se po mnogih vaseh prižgali kresovi. Po nekaj letih je letos ponovno zagorel tudi na hribu nad Češnjicami, ki ga je pripravilo Društvo krajanov Češnjic. Organizatorji so se potrudili in pripravili velik kres, ki je zagorel malo pred deveto zvečer. Njegovi plameni so se dvigovali visoko pod nebo, bili so vidni daleč po Moravški dolini, tako da so privabili mnogo obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice, kljub temu da je bil v prvi vrsti namenjen vaščanom Češnjic. Obiskovalci so se ob opazovanju in toploti ognjenih zubljev poveselili in kakšno rekli. Poskrbljeno je bilo tudi za mesne dobrote z žara in pijačo. Manjkal ni niti pravi domači kruh iz krušne peči. Ker nas v aprilskih nočeh kaj hitro preseneti dež je bil postavljen tudi šotor s klopmi. Čas je hitro mineval in tisti z največ energije so vztrajali vse do jutra, saj so kresovanje združili s prvomajsko budnico. Razšli smo se v želji, da se drugo leto ponovno srečamo.
N.M.
2. PRVOMAJSKI OBČINSKI TURNIR
ŠD Tremit Moravče je med prvomajskimi prazniki organiziralo turnir v šahu. tenisu, košarki (trojke) in malem nogometu. Udeležba je bila kljub slabi vremenski napovedi na visokem nivoju. Turnirji v šahu. tenisu in košarki so bili izvedeni v soboto. 29.4.2000. v malem nogometu pa v nedeljo. 30.4.2000. Prvi so s tekmovanjem pričeli igralci tenisa, ki so se zbrali ob 9. uri na teniških igriščih pri gostilni KAVKA. Igrali so po sistemu vsak z vsakim, na koncu pa je bil najbolj zadovoljen Zvone Koprivšek, ki je osvojil prvo mesto, drugi je bil Roman Cerar in tretji Miro Koprivšek. Turnir v košarki seje pričel ob 14. uri na igrišču osnovne šole v Moravčah. Igralci so bili razdeljeni v dve skupini in so igrali vsak z vsakim v skupini. Prvi dve moštvi iz vsake skupine sta se uvrstili naprej, kjer so nato igrali pol finale; prvi proti drugemu iz druge skupine in nato je bila še tekma za tretje mesto in finale. Najboljša je bila ekipa iz Kamnika, drugo mesto je osvojila ekipa Vegove
ulice iz Moravč, tretje mesto pa ekipa ŠD Mlinše. Šahisti so se zbrali ob 17. uri v prostorih nad Napredkovo trgovino. Igrali so po švicarskem sistemu. Najboljši igralec je bil iz Zagorja, Marko Jurič, drugi je bil Stane Korošec, tretji pa Janez Grčar.
Turnir v malem nogometu se je pričel v nedeljo ob 11. uri. Tudi tu so bile ekipe razdeljene v dve skupini. Igrali so po istem sistemu kot pri košarki. Turnir je potekal ves dan, tako daje bila finalna tekma odigrana ob 19. uri. Najboljša je bila ekipa Nove Ljubljanske banke, drugi so bili nogometaši ŠD Mlinše, tretje mesto pa je osvojila ekipa Slikopleskarstva Pire iz Moravč, ki bi lahko z malo več sreče osvojila prvo mesto.
Športniki smo tako na svoj način proslavili prvomajske praznike in privabili na športna igrišča veliko tekmovalcev in gledalcev.
Franci Ravnikar
12
Novice iz
Prvomajsko srečanje pri gradu Tuštanj
Tradicionalnega prvomajskega srečanja pri gradu Tuštanj se je tudi letos udeležilo veliko ljudi. Srečanje se je začelo pri gostilni Soklič, kjer se je zbralo okoli 40 oldtimerjev. Nekateri so se udeležili vožnje s starimi vozili že četrtič, drugi pa so bili prvič. Vsi so pot do Moravč in nato do gradu Tuštanj privozili brez posebnih težav. Na sami prireditvi so gostje s svojim programom navdušili prisotne. Vsi so se zabavali ob zvokih dobre glasbe in ob domislicah nastopajočih. Na letošnjo planinsko pot se je odpravilo okoli 80 pohodnikov. Okoli 17. ure so se vrnili s pohoda. Vidno utrujeni, a dobre volje, ker so premagali dolgo pot, so prejeli zaslužena priznanja. Gospod Pavle Barlič se je v imenu občine ter krajanov Zg. in Sp. Tuštanja zahvalil glavnemu pokrovitelju NISSAN servisu iz Moravč, vsem ostalim sponzorjem, ki so finančno pomagali izpeljati prireditev, ter vsem, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi prireditve.
Kljub nekoliko slabšemu vremenu je prireditev odlično uspela. Organizatorji so že pozabili na vse težave in so z mislijo že pri naslednjem prvomajskem srečanju v letu 2001.
B. Dorič
Nekaj vesti iz Desna
Nova delovna zmaga! S skupnimi močmi je bila do velike noči obnovljena okoli 150 let stara kapelica v vasi. Za veliko noč je bil pred njo blagoslov živil. V nedeljo, 31. aprila, pa je bila kapelica tudi blagoslovljena. Slovesnega zaključka obnovitvenih del se je udeležilo preko sto vaščanov in njihovih sorodnikov. V čast tej delovni zmagi je bil postavljen tudi mlaj. V mesecu maju se pred obnovljeno Marijino kapelo ponovno berejo šmarnice, ki jih vsak dan obiskuje okoli štirideset ljudi.
Kot vsako leto so na predvečer prvega maja tudi letos otroci pripravili kresovanje s srečolovom, pa tudi za žejna grla so poskrbeli. Veselje mladih in starih je trajalo pozno v noč.
Branka
Za prvi maj zopet po Moravski planinski poti
Vse okolinas je še tema. saj ura še ni štiri, planinci pa že se zbiramo na dvorišču gradu v Tuštanju. da se zopet odpravimo na pohod po Moravski planinski poti. Letos že petič.
Od vsepovsod prihajajo pohodniki. Stari znanci se pozdravljajo. Vodniki mrzlično vpisujejo imena v sezname. Na kontrolne kartončke odtisnemo prvi kontrolni žig in že hitimo proti Javoršici. Skoti temni gozd se vije dolga kolona 80 pohodnikov. Za pogovor skoraj zmanjkuje sape, saj je tempo hoje zelo živahen. Svetilke svetijo in predirajo temno noč, ki pa se počasi preveša v lep prvomajski dan. Na Murovici odtisnemo drugi kontrolni žig in odhitimo naprej proti Ciclju, od tam pa dalje k Sv. Miklavžu. Pri Mežnarjevih imamo kratek počitek, da se malo okrepčamo, potem pa odhitimo naprej na Grmače. Slavka se marsikomu prikupi s šilcem kačje sline in drugimi dobrotami, a nam se mudi naprej proti 880 m visokem Pivklju. Tudi tu hitro opravimo. Naša pot nas popelje navzdol do GEOSS-a in dalje na Trato. Tu je čas za nekaj daljši počitek, pa tudi dober čaj se vsem prileze. Nadaljujemo na Limbarsko goro. Znanci iz prejšnjih pohodov obujajo spomine, naši najmlajši pohodniki pa z zanimanjem poslušajo pripovedi starejših. Na Gori se zopet malo odpočijemo in pogasimo sušo v naših grlih, potem pa pohitimo navzdol skozi Negastrn do Lukove Barbke, ki nas kot vedno, tudi tokrat preseneti z dobrotami iz svoje peči in štedilnika. Strma je pot na Sv. Mohorja. Pri Zajčevih si marsikdo poplakne grlo. Zdaj je za nami že večji del poti. Zložno korakamo proti Imenjam, potem pa mimo Sv. Andreja do našega cilja na gradu Tuštanj. Vaščani in gostje zbrani na zabavi nas lepo sprejmejo. Vsi dobimo priznanja in spominsko značko za opravljen pohod. Pet pohodnikov je pot prehodilo že petkrat, zato so prejeli srebrno značko. Dobrih 50 km dolga pot je za marsikoga kartrd oreh, a če so jo zmogli pohodniki nad 60 let, pa tudi 7- letni Rok,
ki je bil junak dneva, bi jo priporočal še marsikateremu domačinu, saj so se nekateri pohodniki kar malo zmrdovali, češ, da je na pohodu več tujcev ko Moravčanov.
Pohoda so se poleg članov našega PD udeležili tudi člani PD iz Jesenic, Kranja, Kočevja, Ljubljane, Domžal, Blagovice, Litije, Zagorja, Hrastnika, IMP Ljubljana in iz Gornjega Grada. Lahko trdim, da je pohod lepo uspel. Za to imajo zasluge tudi naši prijatelji: Kocjančičevi iz Sv. Miklavža, Žerinkovčeva Slavka iz Grmač, Trgovina in gostišče Spina, Lukovi iz Vinj, ki so nas brezplačno pogostili. Lepa zahvala velja tudi krajanom Tuštanja za lep sprejem.
Naši pohodniki pa so naleteli na zaprta vrata na kmetiji, ki se želi ukvarjati s kmečkim turizmom pa tudi tam, kjer je ta dejavnost že lepo uveljavljena. Škoda, gotovo bi pustili kaj cvenka.
Marijan Gril, foto: Leon Lavrič
Moravske doline
13
Moravska dolina na starih razglednicah
PEČE IN OKOLICA
Peče ležijo na severovzhodnem kotlinastem delu Moravske doline, pod Tlačnico. Tla so peščena s plastmi marmorja. Tu so tudi naravni viri čiste vode. Peče so v zapisih prvič omenjene leta 1238. Cerkev sv. Jerneja je bila sezidana leta 1526,v18. stoletju pa je bila baročno obnovljena. V tem delu Moravske doline sta tudi dva gradova: v Križatah in Kandršah. V Pečah je živel prvi znani učitelj župnik Franc Pire (1785-1880), kije umno sadjaril in v desetih letih precepil čez 120 tisoč sadik žlahtnega sadja; natisnil je Kranjskega vrtnarja; v petdesetih letih življenja pa je odšel v Ameriko poučevat Indijance. Iz Peč je bil tudi Frančišek Skok, kije leta 1917 v vojni bolnici na Dunaju napisal pesem o vojnem trpljenju njihove trinajstčlanske družine. V bližnjem Pretržu je bil rojen dr. Josip Mal, ki je bil 36 let ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani. Napisal je mnoga zgodovinska dela in dokončal tudi Grudnovo Zgodovino slovenskega naroda. Če nas vodi pot iz Peč proti Moravčam, se ustavimo pod hribom, kjer je na desni strani v bregu Vrišnikova jama - zijalka (»ziuka«), v njej pa je preživljal samotarska leta, od leta 1932 do leta 1935, puščavnik Janez Mlinar, ki seje iz dunajskega velemesta umaknil sem, v tišino (priloga razglednica). Ustavimo se lahko tudi v Zg. Kosezah in si ogledamo baročno cerkev sv. Štefana iz leta 1414. V cerkvi je glavni oltar ki ga je izdelal Andrej Rovšek. V vasi pa je živel Jernej Vidergar, ki si je
Obeležje zamolčanim žrtvam na Moravškem
Pred približno sedmimi leti se je (podobno kot v drugih slovenskih krajih) začelo zbirati podatke o zamolčanih žrtvah Moravske doline.
S tem namenom je bil osnovan samoiniciativni odbor za postavitev obeležja zamolčanim žrtvam, ki so ga sestavljali sorodniki žrtev, župljani in duhovnika župnij Moravče ter Vrhpolje. Odbor je izdelal popis zamolčanih žrtev v skladu z navodili Nove zaveze. Zbrani so bili podatki o približno devetdesetih prebivalcih župnij Moravče, Vrhpolje in Peče, ki so bili ubiti med drugo svetovno vojno in prve mesece po njej. Umrli so bodisi kot mobiliziranci v nemški vojski bodisi kot žrtve komunistične revolucije (domobranci ali civilisti). Odbor je pripravil tudi idejni osnutek, ki simbolizira gomilo. Z javno označitvijo podatkov ubitih in do sedaj zamolčanih bomo pokopali sovraštvo in razdore, ki izvirajo iz tragičnih odločitev v času druge svetovne vojne in po njej. Obeležje naj bi bilo dokončano in blagoslovljeno v mesecu juliju letošnjega leta.
I.D.
izdelal violinske citre in nanje lepo igral. Vas je dobila ime po svobodnih kmetijah v času tlačanstva. Na skrajnem vzhodnem robu Moravske doline, nad Križatami, pa so Peške Kandrše s cerkvijo sv. Mihaela. Prvič je omenjena leta 1526. Vkandrških bregovih izvira Drtijščica.
Rado Kokalj
Zanimivosti iz Domžal, Mengša in Lukovice
In kaj sporoča bralcem Slamnik?
Občina Domžale praznuje 19. aprila svoj praznik. Center Domžal so v tem času krasili lepo razcveteli tulipani. Občinski svetniki Občine Domžale so pridno sprejemali nove sklepe, popravljali nekatere stare, reševali težave tovarne Induplati. Ne zmanjka jim težav, kijih je potrebno reševati strpno in v dobro vseh občanov. Razdelili so stanovanjska posojila.
Veliko lepega nam je v bližnji preteklosti ponujal Arboretum v Volčjem Potoku. Lahko smo videli veliko cvetov različnih barv. Obiskovalce so razveselile tudi novo nameščene tablice, ki jih seznanijo z imeni posameznih rastlin.
Za zdravje pričnimo skrbeti že v otroških letih, svetujejo tako
zdravniki zasebniki kot zdravniki, ki vodijo ambulante v
Zdravstvenem domu v Domžalah. Torej proč z alkoholom,
cigaretami, preveliko količino mastne in začinjene hrane.
Ob občinskem prazniku je Cveta Zalo kar Oražem prerezala
vrvico na popravljenem mostu na Pšati.
Zlato občinsko plaketo so si prislužili v Košarkarskem klubu
Domžale. Podelili so tudi srebrna in bronasta priznanja
posameznikom in skupinam oz. društvom.
Svoj pevski zbor ima tudi Glasbena šola Domžale, mlade pevce
vodi ga. Jožica Vidic.
Helios Domžale po svojih močeh pomaga športnikom. Športnim zvezam so podarili barve za ureditev športnih objektov v vrednosti 2,5 milijona S/T Tudi mladi šahisti niso počivali.
Malo šolo so obiskovali tudi kosmatinci, veliki in tudi tisti manjši, ki so se učili lepega pasjega vedenja.
Kaj pa je novega v Rokovnjaču?
Krajani v KS Češnjice in Pšajnovica so podpisa/i pismo o dobri nameri, saj bi tako hitro prišli do nove stavbe za mrliško vežico na eni strani objekta, na drugi strani pa do prostora za poučevanje verouka in sestanke krajevnih organizacij.
14
Novice iz
Delavci v režijskem obratu, ki je podaljšana roka občinske uprave, s svojimi raznolikimi opravili poskrbijo, da je okolje v občini Lukovica čistejše in imajo tako občani lepše in boljše življenjske pogoje.
Občinski svet je na svoji seji v marcu sprejel proračun Občine Lukovica za leto 2000. Zahtevno delo je opravljeno, sedaj pa bo treba sredstva pravi/no porabiti.
Lovci so čisti/i gozdne jarke, pri tem so jim pomagali tudi šolarji. Skupaj so prinesli iz gozda na plan predmete, ki v gozd in naravo ne sodijo.
V različnih krajih /ukovške občine so pripravili številne prireditve, ki so bile namenjene mamicam, starim mamam. ... Kadar so vesele in zadovoljne one. se dobro godi tudi očkom in starim atom.
Člani kulturnega društva Fran Mase/j - Podlimbarski so tudi letošnjo pomlad pripravili razstavo ročnih del krajank. /zde/ki iz slamnatih kit. različne likovne tehnike, gobelini in precej pletilskih izdelkov se je bohotilo na razstavnih policah v šoli Krašnja.
Gasilstvo ima povsod po Sloveniji bogato tradicijo. GZ Lukovica je za svoje gasilke organizirala že tretje pomladno srečanje. Gasilke so bile vesele vseh pesmic in recitacij, ki so jim jih namenili otroci iz Osnovne šole Blagovica, Tudi šport je doma v Črnem grabnu. Z vsem mogočim se ukvarjajo: turno smučanje na Komni, tenis, moto - kros, bad-minton,...
Šola na Brdu uvaja svoj mladi rod v skrivnost turistične ponudbe. Šolarji in njihovi učitelji vabijo vse bralce na dan odprtih vrat v mesecu maju.
Brez vode ni življenja. Vsi, rastline, živali in ljudje, jo potrebujemo večkrat na dan. Na Korenu je v potoku pod vasjo voda tako čista, da tam živi redka vodna žival - potočni rak.
Pa poglejmo kakšne zanimivosti so objavljene tokrat v Mengšanu.
Z javnim anonimnim občinskim natečajem bodo v Mengšu iskali ugodne rešitve za ureditev južnega dela stavbe, v kateri je Osnovna šola Mengeš.
Ob občinskem prazniku v mesecu maju bodo tudi letos podeljene Trdinove nagrade. Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki Moravških novic.
Tudi zmikavti in drugi nagajive/ v Mengšu ne mirujejo, saj se dogajajo vlomi v trgovine, hiše, kraje avtomobilov, prometne nesreče. Bilo je tudi nekaj "pogovorov z rokami" v različnih lokalih.
Politične stranke so aktivne, pregledujejo delo v lanskem letuin se trudijo, da bi delali vsako leto boljše, za dobro vseh, ki živijo in delajo v Mengšu.
Mengeško Turistično društvo, ki Občino Mengeš predstavlja na različnih prireditvah v drugih občinah, je praznovalo svojo štiridesetletnico. V društvu je sto članov, od njih jih je šestdeset, ki so lastniki gorenjske narodne noše. tako se na gostovanja v sosednje občine vedno odpravijo v gorenjski narodni noši. Mladi v Mengšu se spoznavajo tudi s skrivnostmi kvalitetnega pritrkavanja. Za učenje te stare ljudske glasbene umetnosti imajo na razpolago miniaturne zvonove, iz katerih izvabljajo stare pritrkovalske melodije.
Avsenikovemu večeru v Mengšu je prisluhnila polna dvorana obiskovalcev, navdušenih ljubiteljev nam vsem dobro znanih poskočnih melodij. Na prireditvi je ob Gašprejih s harmoniko nastopil tudi Slavko Avsenik.
G. Ivan Sivec je na oddelku za etnologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti zagovarjal svojo magistrsko nalogo, kije bila podlaga za njegovo knjigo z naslovom Brata Avsenik, glasbeni fenomen iz Begunj na Gorenjskem.
Za vas je po vseh treh časopisih brskala Mica Kavka
V cvetočem maju mineva žalostno leto, od kar nam je kruta usoda iztrgala iz rok našega ljubljenega sina, brata, fanta, vnuka, nečaka in bratranca
MIRKA ARSICA
iz Desna oz. Kranja
Zakaj, kar srčno smo ljubili, kar naenkrat smo izgubili? Od kar si odšel od nas v nov, lepši svet, v našem domu
neizmerna je praznina, a v naših srcih nepopisna bolečina, ki je zaceliti ni moč. Vendar tolažba le ena še živi, da v raju srečamo s teboj se mi.
Kako lepo tvoje mile oči gledale so nas! Zakaj kar naenkrat zaspale so v večne sanje? 0, ko vedel bi, kako boli, ko tebe več med nami ni! A v naših srcih vedno boš živel in od nas nikoli ne boš odšel.
Močno te pogrešamo!
Neutolažljivi: mami, ati, sestra Mirjana, Matej, Simona, mama Veronika, strica, tete, sestrične, bratranci in vsi, ki so ga imeli radi.
Vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, prinašate cvetje in prižigate lučke, prisrčna hvala.
POMLAD SE NA ZEMIJO VRNI. PETJE SLAVCEV SE ZBUDI. V CVETJE ZEMLJA SE ZAGRNE. ZAME PA POMLAD/ NI.
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mol oče, tast, dedek, brat in stric
IVAN VE H O VE C
Slamnikov iz Mošenika
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje,
sveče in maše. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala tudi župniku, g. Primožiču, za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke ter trobentaču za
odigrano Tišino. Hvala tudi ZD Moravče za nego na domu.
Vsi njegovi!
Nagradna igra
V aprilski številki smo zastavili nagradno vprašanje, kateri film VValta Disneva je najbolj gledan?
Pravilen odgovor se glasi: Levji kralj.
Komplet kozarcev prejme:
Boris Jukič, Krašce 16, Moravče
Nagrado dobite v tgovini M-market. Čestitamo!
Mali oglasi
Nujno kupim zazidljivo parcelo ali starejšo hišo za rušenje na Vrhpoljah ali okolici. Kličite na tel. 061 732-187 ali 040 208-912.
Iščemo dekle za strežbo ob koncu tedna. Tel. 731-255.
Moravske doline
15
MIZARSKE STORITVE
• izdelava pohištva po naročilu
• izdelava kuhinj
• velika izbira lesnih in barvnih kombinacij
• dostava in montaža Se priporočam!
AVBELJ MILAN
Stegne 1 1251 Moravče Tel.: 061/731-476 GSM: 041/641-446
AKCIJA MESECA
do
6- \°
MOKA STARI MLIN 1 kg 84,90 PRALNI PRAŠEK ARIEL 3,6 kg PVC 1149,90 PRALNI PRAŠEK WEISSER RIESE 4,5 kg 999,90 KAVA MLETA BAR 10Og 134,90 PAŠTETA JETRNA 30g 69,90 PAŠTETA JETRNA 50 g 99,90 PIVO VESELI MENIH ZABOJ 20/0,5 1820,00 Cene veljajo do razprodaje zalog. Vse cene so v SIT, napake v tisku so možne. Poleg ugodnih cen vam nudimo količinski popust -diskontne cene v diskontni trgovini v Krašcah, v diskontni trgovini v Šentvidu in v trgovini v Pečah. V tekstilni trgovini v Krašcah imamo poleg spodnjega perila še poletna oblačila, lahko izberete tudi izdelke iz stekla, posodo, go^podinjsJw^mb^rjjalroske igrače, ure in filme:-' ~r—
^AKCIJSKA PRODAJA
dpj^zpj^ajeza)oa_ '
Kupujte v Spininih trgovinah v Krašcah, Šentvidu, Pečah in Kandršah!
P I R C
Matej Pire s.p. gsm 041-647 602 Stegne 11 1251 Moravče
NISSAN
Krulc
servis in prodaja Ponudba meseca maja MICRA 1.0 comfort, 3v....................1.395.000 SIT
(2 x zračna vreča, zatemnjena stekla, kopirni ključ, ...)
MICRA 1.0 luxury, 3v....................1.540.000 SIT
(2 x zračna vrnil, servo volan, zalemu jena slekla, daljinsko cent. zakl., električni dvig slekla, strešni spojler ...)
PRIMERA 1.6-COMFORT     2.993.100 SIT
(4 x zračna vreča, ABS. servo volan, avtomatska klima naprava ...)
Na zalogi NOVA ALMERAi i Ponudba rabljenih vozil
PRIMERA 1.6SLX.4v(KUMA)....................................................................L95
PRIMERA1.6SLX,5v(A/C,ABS)....................................................................L97
SUNNY 1.4 SLX, 4v...................................................................................................L93
SUNNY1.6SLX.4v...................................................................................................L88
OPEL ASTRA 5v...................................................................................................L 92
Ugoden kredit - uredite ga pri nas
C. heroja Vas je 8, 1251 Moravče, Tel/fax: 061/731-14.? delovni čas vsak dan od H-IHh, sobota H-12h
KLEPARSTVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS
ANDREJ VRTAČIČ
Fortunata Berganta 3,1240 Kamnik Telefon/Fax: 061 83 12 355, GSM 041 689 750
Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine:
- BRAMAC
- OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH)
- ESAL (SALONIT ANHOVO)
- TEGOLA CANADESE
- TRIMO TREBNJE        ^o ,
KRONA VSAKE HIŠE JE DOBRA KRITINA