Na zadnji seji obeh zborov ObLO Kočevje sta bila po zelo šibki razpravi sprejeta družbeni plan in-proračun občine. Plan predvideva, da bo družbeni proizvod narastel za 11,6 %, narodni dohodek pa za 11,3 %. Tako naj bi družbeni bruto proizvod narastel na 9,3 milijarde dinarjev, družbeni proizvod na 4,9 milijarde dinarjev in narodni dohodek na 4,4 milijarde dinarjev.
Svet za finance in družbeni plan je na seji predlagal nekatere spremembe predloga plana in proračuna. Te dopolnitve oz. pripombe so predlagali volivci in posamezni sveti. Razprava o predlogu plana in proračuna, ki je bila zelo šibka, se je začela s tem, kako bi razdelili sredstva in komu bi dali višjo oz. nižjo dotacijo. To napravi na nepristranskega poslušalca vtis, kot da se razpravljale! ne zavedajo, da je tret«, sredstva najprej ustvariti in da se jih šele potem lahko deli. Če nekaj nimaš, tudi ne moreš dati. Sredstva pa se lahko ustvari samo v proizvodnji — torej bi morali (če bi želeli razpravljati o delitvi) razpravljati najprej o proizvodnji, o planu proizvodnje, o ukrepih za doseganje in preseganje plana itd.
Odborniki so predlagali še:
—	naj bi na eni prihodnjih sej pregledali delovanje novih pravilnikov in še posebno, če niso proizvodni stroški in osebni dohodki morda v nepravilnem sorazmerju (namreč, če se niso osebni dohodki bolj dvignili, kot so se znižali proizvodni stroški, oz. kot se je povečala proizvodnja,
—	naj bi sredstva, namenjena za izgradnjo spomenika v Banja loki, porabili za popravilo šole, na kateri bi vzidali tudi spominsko ploščo,
—	da bi ugotovili, če podjetja ne povečujejo proizvodnjo na račun zvišanja cen,
—	da bi začeli ugotavljati tudi za zemljo, če daje toliko, kot bi lahko,
—	da naj bi zaostrili izterjavo
dolžnikov,
—	da naj bi volivcem razlaga-li probleme komune z gledišča podjetja, ker jih bodo tako najbolj razumeli,
—	da bi ObLO večkrat razpravljal tudi o skladih in njihovi porabi,
—	da naj bi dodeljevali dotacije po delavnosti društev in organizacij.
Ob zaključku razprave o planu in proračunu so bili sprejeti naslednji sklepi:
— Svet za finance in družbeni plan je zadolžen za stalno spremljanje realizacije plana in za
ukrepanje na podlagi ugotovitev. Z enakimi nalogami so zadolženi tudi vsi ostali sveti. Na vseh področjih je potrebna skrajna štednja.
— Čimprej analizirati realizacijo v prvem tromesečju. Na sejo, kjer bo podana analiza, povabiti tudi zastopnike gospodarskih organizacij. Ugotoviti šibke točke in napraviti vse za dosego plana. Posebno temeljito je treba analizirati gospodarske organizacije, ki bi lahko nastopale na zunanjem trgu.
— Pri občinskem odboru SZDL naj bi ustanovili posebno komisijo, ki naj bi pregledala predloge dohodkov in izdatkov organizacij in društev. Ta komisija naj bi o ugotovitvah poročala Svetu za finance in družbeni plan, ki bi ta mnenja upošteval pri zviševanju oz. zniževanju dotacij.
Čuvajmo vid - preprečujmo slepoto!
Odvzeto 218 litrov krvi
S tem geslom je obeležen letošnji »Svetovni dan zdravja«. Svetovna zdravstvena organizacija si je v tem letu postavila za cilj zmanjšati število očesnih obolenj ter poškodb, še posebno tistih, ki vodijo v gotovo slepoto in invalidnost. Da je ta akcija Svetovne zdravstvene organizacije utemeljena nam dokazujejo statistični podatki. Cenijo, da je danes na svetu okoli 10 milijonov ljudi popolnoma slepih. Vendar pa moramo upoštevati, da ti statistični podatki gotovo niso popolni, ker iz mnogih dežel glede števila slepih in očesnih bolnikov nimamo točnih poročil.
Nekateri strokovnjaki pravijo, da imamo danes na svetu najmanj 15 milijonov popolnoma slepih. Največ žrtev v tem pogledu zahteva še vedno trahom. To je nalezljivo očesno obolenje, zelo kužno še posebno v nehigienskih in slabih ekonomskih razmerah. Se vedno je na svetu okoli 500 milijonov ljudi okuženih s to boleznijo. Številka pa je živa ih bi bila vsak dan večja, če ne bi bili podvzeti energični ukrepi. Ob tej številki se mora-
Mladina iz naših krajev ponesla pozdrave Tilu
V	torek, 17. aprila jc sprejelo okoli 2000 ljudi pri spomeniku v Kočevju 3 stranske in glavno štafeto. Glavna štafeta je prinesla pozdrave za tovariša Tita iz Novega mesta, stranske štafete pa iz Baze 20, Podpreske in Kočevske Reke. Kljub slabemu vremenu so prsipele štafete v Kočevje ob 9.30 uri, se pravi brez zamude.
Štafete je sprejel in pozdravil predsednik občinskega odbora SZDL Janez Merhar, za njim pa je govoril zbranim tudi predstavnik mladine Milan Rus. Po zborovanju, ki se ga je udeležila mladina, delovni kolektivi in ostali občani, je štafeta nadaljevala pot proti Ribnici.
V	Ribnici je bila štafeta prisrčno sprejeta. Pozdravilo jo je okoli 1000 ljudi. Na slavnostnem zborovanju, k je bilo okoli 11. ure, je
se je zbralo v torek 10. aprila malo pred 10. uro v Sodražici precej ljudi, predvsem mladine. Ob 10. uri so toplo pozdravili nosilce lokalne štafete, ki je prispela iz Loškega potoka. Predstavnik kraj. org. SZDL tov. Cuderman je v pozdravnem nagovoru orisal lik tov. Tita in mu v imenu prebivalcev Sodražke doline izrazil najboljše želje ob njegovi 70. letnici. Za tem je prebrala pozdravno pismo mladinka iz Osn. šole Sodražica. Šolska mladina je potem prispevala krajši kulturni program, nato pa je Titova štafeta nadaljevala pot v Ribnico, kjer so izročili štafetno palico nosilcem štafete, ki je prispela iz Kočevja v smeri proti Ljubljani. Mladina je bila kljub slabemu vremenu zelo požrtvovalna. Po-
govoril predsednik občinskega od- vsod je z veseljam čakala na šta-bora SZDL Ribnica Bogo Abra- fetno palico in s pozdravi za ljub-
hamsberg.
Kljub zelo slabemu vremenu,
Čim
več
Nalogam, ki se nanašajo na izvoz, je potrebno dati močan poudarek. Današnja situacija nam postavlja nalogo — povečati naš izvoz. To je bila osrednja misel nedavnega posvetovanja predstavnikov nekaterih podjetij, ki se bavijo z izvozom blaga ter predstavniki Obč. komiteja ZK in ObLO, v Sodražici.
Podjetje »Lesna galanterija« v Sodražici izvaža nad 90 odstotkov svojih izdelkov v dežele tako imenovane trdne valute — v zahodne dežele. Tako prispeva ta kolektiv lep delež pri ustvarjanju potrebnih deviznih sredstev. "rugo podjetje, ki se bavi z iz-vozom poleg domačega trga je
ljenega Maršala kljub dežju in snegu hitela od naselja do naselja.
za izvoz
tudi Trgovsko podjetje »Suha roba«. Podjetje ima že doslej zaključeno za izvoz za okrog 40 milijonov raznih kuhalnic. Računajo, da bodo to številko še povečali.
»Galanterija« pa bi proizvodnjo in izvoz (povpraševanje po njihovem blagu pri inozemskih kupcih je precejšnje) še povečala, če bi imeli nekaj strojev — avtomatov ter če ne bi imeli težav z razrezom bukovine.
Napeli bodo vse sile, da bi čimprej prišli do potrebnih avtomatov. Podjetju je zelo potrebna žaga, ki bo v stanju razrezati dovolj lesa za nemoteno proizvodnjo. Vsekakor bo treba
mo resno zamisliti, saj je vsak 6. zemljan trahomaš in bodoči kandidat za slepca, kajti nezdravljena bolezen vodi v slepoto.
Trahom je večinoma razširjen v ekonomsko slabo razvitih afriških in azijskih deželah, kjer že stoletja terja svoj kruti davek.
Napoleonova armada je v prejšnjem stoletju s svojih vojnih pohodov v Egiptu to bolezen prinesla s seboj tudi v Evropo, kjer še danes ni popolnoma izkoreninjena. Tudi v Jugoslaviji imamo žarišča te bolezni posebno v južnih krajih.
V Sloveniji smo to bolezen skoraj popolnoma zatrli, zahvaljujoč energičnim ukrepom in delu antitrahomskih dispanzerjev, ki so delovali predvsem prva leta po vojni v predelih Prekmurja. Danes ta bolezen pri nas ni več problem zaradi katerega bi morali biti zaskrbljeni. Še vedno pa moramo biti pozorni, da se bolezen ne bi ponovno razmahnila.
Glede trahoma so razmere v nekaterih predelih sveta naravnost grozljive. V nekaterih predelih Gane so naselja, kjer je 90 odstotkov prebivalstva okužena s to boleznijo. Na neki cesti v Severni Rodeziji stoji tabla z napisom: »Vozite previdno — slepi.« Mestece Kano v severni Nigeriji se imenuje naselje »slepih«, saj živi v njem kar 700 slepcev s svojimi družinami. V Keniji imajo 70.000 slepih od tega 22.000 otrok in mladih ljudi. Indija ima preko 2 milijona slepih. Teh nekaj številk zgovorno govori, kakšno je stanje po svetu glede števila slepih in očesnih obolenj.
Mesti, kot sta Tokio in Rim bi lahko danes naselili s samimi slepci — toliko jih je danes. Ali si lahko zamislimo dve taki mesti, kjer bi živelo skupaj 15 milijonov samih slepcev?
Medicinska znanost je v zadnjih desetletjih zelo napredovala posebno z odkritjem učinkovitih antibiotikov (penicilin in drugi) in z razvojem kirurške tehnike, vendar sama brez po-
tudi to vprašanje čimprej rešiti na nek način.
Na posvetovanju so govorili tudi o kadrovski službi. Na enem prihodnjih posvetovanjih z odgovornimi predstavniki podjetij, se bodo podrobneje pogovorili o načinu in organizaciji kadrovske službe v občini.
3„ 4., 5. in 6. aprila so oddajali kot je bilo predvideno. Do za-kri krvodajalci iz kočevske obči- ključka krvodajalske akcije bo ne. Akciji se je odzval 801 krvo- po predvidevanju Občinskega od-dajalec, kri pa je oddalo 711 kr- bora Rdečega križ« plan 838 kr-
moči drugih forumov in brez sodelovanja samega ljudstva tem problemom ne bo nikoli kos. Šele takrat, kadar bodo ljudje sami sodelovali v borbi za zmanjševanje obolenj, šele takrat bo tudi sama medicina dosegla za-željene rezultate. Poškodbo lahko prepreči le človek posameznik ob zadostni pazljivosti.
Zdravnik nikoli ne more več vrniti tistega, kar je izgubljeno, temveč nastalo škodo samo omili ali prepreči, da ne bi nastala še težja posledica.
Glede poškodb, ki so vedno bolj v porastu, si moramo biti svestni, da se le-ta da preprečiti in to veliko lažje, kot marsikatero drugo obolenje. V današnji vedno hitreje se razvijajoči industriji je vedno več poškodb in od tega ne majhen del očesnih.
Vedeti pa moramo, da mnogokrat prva neznatna poškodba na očeh vodi do izredno hudih posledic, neredko do slepote. Majhen drobec, ki prileti v oko, lahko poškoduje samo povrhnje očesne dele, ali pa oko prebije v vsej njegovi strukturi; je pač odvisno, s kakšno silo je priletel tujek v oko.
Še nekaj je značilno za očesne poškodbe, kar jih razlikuje od drugih poškodb. Zelo pogosto namreč oboli tudi zdravo oko zaradi poškodbe na drugem očesu. Za vzrok temu pojavu še ne vemo natančno, so pa ti pojavi zelo pogostni. Sorazmeroma majhna poškodba očesa ogroža vid v celoti, če upoštevamo, da zaradi poškodbe mnogokrat oboli tudi drugo oko.	'
Očesna obolenja spadajo pre- vodajalcev — ostali so bili odklo- vodajalcev dosežen. Podrobneje tezno v delokrog zdravnika m njeni, skupno so krvodajalcem bomo o akciji poročali v nasled-speciahsta okulista S proble- 0aVZeli 218,880 litra krvi. Jutri, se nji številki. (Na slikah od zgoraj mom poškodb pa bi se morali pravj v soboto, 14. aprila, bodo navzdol krvodajalci pred in med ukvarjati predvsem nemedicinci, torej najširše ljudske množice, ker ljudje sami lahko največ doprinesejo k zmanjšanju števila poškodb, najsi bo to na delovnem mestu v prometu, ali športu in razvedrilu, skratka povsod, kjer človek živi in dela.
Zdravje je naša največja dobrina, zato bi se moral vsakdo zavestno čuvati vseh škodljivih vplivov na zdravje, predvsem pa poškodb, ki največkrat nastanejo zaradi nezadostne zaščite delovnih mest, nezadostne poučenosti delavcev ali zaradi premajhne pazljivosti pri delu.
Naša zakonodaja zahteva optimalne delovne pogoje ter tehnično zaščito pri delu. Še vedno pa se dogaja, da kolektivi, še večkrat pa delavec sam, ne upoštevajo teh zakonskih določb.
Letošnji »Svetovni dan zdravja« naj nam bo s svojim geslom,
»Čuvajmo vid - preprečujmo slepoto« resnični pobudnik, da se
bomo temu problemu posvetili odvzemali kri še v Kočevski Reki. odvzemom krvi ter na malici po z vso pozornostjo v vsem letu Zaradi slabega vremna in snega odvzemu krvi 6. aprila 1962 v 1962 in tudi v prihodnje.	ekipa za odvzem krvi ni mogla Vajenskem domu v Kočevju.)
Dr. Imenšek Ivan priti v Kočevsko Reko 10. aprila,
Plan sprejet
15. APRIL —
DAN ŽELEZNIČARJEV
15. april je proglašen za praznik železničarjev Jugoslavije. Ta dan spominja na generalni štrajk železničarjev, ki je bil leta 1920. Začel se je 15. aprila in je trajal 14 dni. V teh dneh je stal ves železniški promet v celi državi.
Kapitalisti in reakcionarna vlada stare Jugoslavije so se zavedali, kakšno škodo jim bo povzročil prekinjen železniški promet v državi. Kljub temu niso hoteli uslišati prošenj. Nad zbrane železničarje na Zaloški cesti so poslali 24. aprila 1920 do zob oborožene žandarje. Prišlo je do krvavega obračuna. Prelita je bila nedolžna kri. Tu je izgubilo življenje 15 železničarjev, a 15
jih je bilo ranjenih. Strajk je bil v krvi zadušen. S tem pa ni bila končana borba železničarjev za svoje pravice, temveč se je nadaljevala do propada stare Jugoslavije. Železničarji so skupaj z vsemi delovnimi ljudmi Jugoslavije čutili krivice, ki so se jim godile v tistem času. Zato so šli v odločno borbo proti izkoriščevalcem. Vedno so stali ob strani tistih, ki so se borili za pravice delovnega ljudstva. Tudi generalni štrajk železničarjev je bil borba vsega delovnega ljudstva pod vodstvom KPJ.
V NOB je sodelovalo mnogo železničarjev. Borili so se v partizanskih vrstah ali v ilegali in tako dali svoj delež pri zmagi
Z denarjem bo treba varčevati!
Seja izvršnega odbora Občinskega odbora SZDL Ribnica, ki je bila 6. aprila, je bila posvečena predvsem razpravi o osnutku občinskega proračuna za leto 1962. Za uresničitev postavk občinskega proračuna bo potrebno najmanj 242 milijonov dinarjev sredstev. Letos bo treba napeti vse sile in iskati dodatna sredstva, da bo proračun, ki je sicer minimalen, uresničen. Za njegovo uresničitev so soodgovorni tako posamezniki kot celota, ker le tako bo lahko nemoteno potekalo delo občinskih institucij, ki so za vse občane v večji ali manjši meri nujne.
V času, ko to poročamo, so v teku zbori volivcev. Volivci bodo seznanjeni s podrobnostim osnutka proračuna, dajali bodo svoje predloge itd. Vsega kar bo predlagano, zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ne bo mogoče sresničiti, kar pa ne trdimo, da se ne bodo pametni in sprejemljivi predlogi upoštevali, seveda v mejah možnosti.
Za orientacijo bomo navedli nekaj številk za nekatere postavke občinskega proračuna. Seveda niso to še dokončne številke. Za kulturo in prosveto je namenjeno 5,450.000 din. Potrebe so sicer večje, vendar, žal, se verjetno omenjena številka ne bo bistveno ali pa nič spremenila. Kot smo že zapisali: primanjkuje denarja. Socialnemu skubstvu je predvideno 14 milijonov dinarjev, za zdravstveno zaščito pa 18,510.000 din. Tudi tu se bodo verjetno pokazale večje potrebe, kot pa jih bo zmogel občinski proračun.
Za državno upravo je potrebno 39,500.000 din. Izdatki so minimalni in jih ni mogoče znižati.
Kot vemo je precej poslov iz okraja bilo prenešeno na občinske ljudske odbore. Razumljivo, da so se tako povečali tudi stroški. Poleg tega pa mora občina prispevati del sredstev tudi za druge institucije v drugih krajih, tako n. pr. za okrajno sodišče itd.
Izdatki za komunalo bodo predvidoma znašali 18.420.000 dinarjev, za negospodarske investicije pa je predvidenih 13 milijonov dinarjev.
Šolski sklad naj bi letos raz-
polagal z 62 milijoni dinarji. To je več kot lani, vendar bodo ta sredstva verjetno komaj zadoščala. Okrog 10 milijonov din je predvideno za dotacije organizacijam in društvom. Le-te bodo morale s temi sredstvi zelo skrbno gospodariti, da bodo lahko prišla »skozi«. Sredstva so minimalna, tako kot za ostale potrebe, za katere mora skrbeti občina. Zato bo treba vsak dinar proračuna dobro obrniti in ga uporabiti tako, da bo največ has-nil.
Občina bo letos določila manj sredstev za štipendije. V prejšnjih letih je občina zaradi splošnih potreb štipendirala mlade ljudi v večjem obsegu. Sedaj bo drugače. Štipendirali bodo samo tiste, ki so jim potrebni. Podjetja in ostali naj za svoje potrebe sami štipendirajo študente in absolvente ostalih šol.
Poleg teh stvari so na seji govorili tudi o tem, da naj bi Obč. LO dodatno obdavčil tiste posestnike, ki so prodali večje količine rezanega lesa, ki jim je bil odobren za domačo porabo. Namesto za porabo doma, so les po raznih kanalih prodali.
Razpravljali so tudi o kadrovski politiki in kadrovski službi.
Imenovali so festivalski odbor, ki šteje 9 članov. Za predsednika odbora je bil imenovan Milan Češarek iz Ribnice, ki je uspešno opravljal to odgovorno funkcijo tudi na lanskem ribniškem festivalu. Osrednji del festivalskih prireditev bo v Sodražici. II. ribniški festival bo predvidoma v prvih dneh septembra.
-m
Prehodne težave
V soboto 7. aprila je imela občni zbor sindikalna podružnica podjetja Oprema iz Kočevja. Na njem so obravnavali predvsem težave podjetja, ki so se pojavile ob prehodu iz pavšala na redni obračun in o novih prostorih podjetja.
Kolektiv si namerava čimprej urediti nove prostore, kjer bo lahko uvedel industrijsko proizvodnjo. Ta dokončna ureditev bi veljala še 15 milijonov dinarjev, ki pa jih podjetje nima zagotovljenih. Upajo, da jih bo s kreditom podprl Okrajni ljudski odbor. S prehodom iz sedanje obrtne na industrijsko proizvodnjo, s preselitvijo iz sedanjih sedmih različnih delavnic v en prostor,
SEMINAR ZA MLADINO V RIBNICI
Novi občinski komite mladine v Ribnici je kmalu začutil, da je mladina odtrgana od družbenega dogajanja v svojem ožjem kraju. Zato je v preteklem tednu s pomočjo DU organiziral 4-dnevni seminar za vodstva vseh mladinskih aktivov v komuni. Vsak dan so obravnavali novo temo, in to komunalni sistem, družb, upravljanje v podjetjih, nova ustava in vloga mladih v novi socialistični ureditvi.
Na seminarju se je spoznalo, da si mladina želi izobraževanja, ker se je dnevno udeležilo vseh 40 prijavljencev. Prišli so do sledečih važnih sklepov:
1.	Mladinci so imeli v večini do sedaj vtis, da vodstva delovnih kolektivov do sedaj niso posvečala dovolj pozornosti, da bi mladino vključevala v sodelovanje pri upravljanju. Prišli so do zaključka, da mora mladina, ki je zaposlena v delovnih kolektivih, nujno sodelovati pri upravljanju v podjetjih.
2.	Vaški aktivi morajo poživiti politično delo.
3.	Med vaškimi aktivi in občinskim komitejem mladine mora priti do tesnejšega sodelovanja.
se bo lahko proizvodno boljše organiziralo in znižalo režijske stroške, hkrati pa odpravilo težave, ki so nastale ob prehodu na redni obračun. Tudi delo organizacij podjetja (mladine, ZK, sindikata itd.) se bo lahko izboljšalo.
Razpravljali so tudi o politični, strokovni in kulturni vzgoji članov kolektiva. Tako bodo imeli že ta mesec štiri predavanja (o gospodarjenju podjetja, ustvarjanju in delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov itd.), ki bodo namenjena vsemu kolektivu predvsem pa članom organov upravljanja. Menili so tudi, naj bi sindikalna organizacija poskrbela za svoje člane, da bi šli lahko med letnim dopu-
delovnega ljudstva in socialistične revolucije. Po končani revoluciji smo vložili vse sile za obnovo porušene domovine in za normalizacijo železniškega prometa. Dosegli smo lepe uspehe. Naše delo še vedno izpopolnjujemo. Trudimo se za uspešno izpolnjevanje gospodarskih nalog, za povečanje obsega in kvalitete dela ter za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja.
Rožič Leopold, Kolodvorska 14, Kočevje
Novi odloki in drugo
S seje ObLO Kočevje ODKLONJEN ODLOK
Predlog odloka o določitvi cest četrtega reda je bil na seji Obč. LO že drugič odklonjen, medtem ko je bil odlok o ustanovitvi cestnega sklada občine sprejet.
ŠE NEKATERI NOVI ODLOKI
Na zadnji seji ObLO so bili sprejeti še: Odlok o kategorizaciji šol na območju občine Kočevje, odločba o ustanovitvi skupnega zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana, odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sistematizaciji delovnih mest v upravi občinskega ljudskega odbora, odlok o položajnih plačah in dodatkih uslužbencev in tehničnega osebja upravnih in drugih organov ObLO, odlok o sistemizaciji delovnih mest Zavoda za izmero in kataster zemljišč Kočevje, odlok o določitvi položajnih plač uslužbencev Okr. sodišča Kočevje ter odlok o uvedbi občinskega dopolnilnega prometnega davka na žagan les, ki ga dajejo v promet zasebniki. Na seji so obravnavali še nekaj imovinsko pravnih zadev, dali nekaj garancijskih izjav ter izvolili upravna odbora cestnega sklada in sklada za pospeševanje kmetijstva.
DOKLADA NA DOHODKE
Občinski ljudski odbor je na zadnji seji sprejel odlok o občinski dokladi na dohodke iz kmetijstva. Tako si bo občinski ljudski odbor zbral okoli 1,8 milijona novih dohodkov.
Kovinarji so imeli občni zbor
V soboto 31. marca je imela sindikalna podružnica Kovinskega podjetja Ribnica svoj občni zbor. Ze udeležba na zboru, saj je bilo navzočih 87 odstotkov vseh članov, čeprav je bil zbor v popoldanskih urah, je pokazala, da člane zanima delo organizacije.
Kovinsko podjetje je v preteklem letu preseglo svoj plan za 2,7 odstotkov po realizaciji ali za 12 odstotkov po proizvodnji. Sindikalna podružnica je organizirala za svoje člane 3 izlete in ekskurzije, ki se jih je udeležilo nad 70 odstotkov članov. Graje vredna pa je nepazljivost delavcev pri delu, tako da je bilo v preteklem letu 41 nesreč pri delu, od tega 7 težjih. Podjetje je imelo zaradi teh nesreč nad 3 milijone dinarjev izgube. V preteklem letu se je utrdilo tudi delavsko samoupravljanje, z delom so začele tudi komisije DS, ki prej niso delale, izvedene pa so bile tudi nadomestne volitve v DS in UO, ker so štirje člani odšli na drugo delo, predsednik DS tov. Ruparčič Franc pa se je v maju preteklega leta ponesrečil. Njegov spomin so navzoči počastili z enominutnim molkom. Sindikat je organiziral tudi več predavanj in razprav o novem gospodarskem sistemu, o varnosti pri delu, o tarifni politiki itd., člani pa so vključeni v društveno življenje pri TVD »Partizan«, udejstvujejo se v dramski skupini »Svobode« ter v ostalih množičnih organizacijah in društvih.
Diskusija po poročilih je bila zelo živahna. Člani so iznašali svoje probleme, zanimali so se za stanje podjetja, možnosti raz-
PRIPOJITEV KLAVNICE IN MESARIJE H KGP
Delavska sveta Klavnice in mesarije ter KGP, sta sprejela sklep o združitvi obeh gospodarskih organizacij. Z združitvijo bi se povečala možnost, da bi se v bližnji bodočnosti zbrala sredstva za gradnjo nove klavnice. KGP pa bi lahko del svojih proizvodov (se pravi del živine) prodal v predelanem stanju.
Tri iz Ortneka in Velikih Poljan
Pred kratkim so člani sindikalne podružnice železniške postaje Ortnek pregledali svoje delo. Na podlagi celotnega pregleda in poročil so ugotovili, da je bilo delo te organizacije uspešno na vseh področjih javnega življenja, posebno pa v okviru njihovega delovnega kolektiva in železniškega podjetja. Decentralizacijo delavskega samoupravljanja pri železniških podjetjih so ocenili zadovoljivo. Glede delitve dohodka med železniško transportnimi podjetji so bili mnenja, da bo potrebno zadevo urediti tako, da ne bodo tista podjetja in kolektivi na slabšem, ki delajo v takih krajih, kjer so gorske proge in zra-
stom letovat. Sami namreč nimajo svojega počitniškega doma, zato naj bi sindikat poskrbel, da bi šli člani kolektiva na oddih v dom kakšne druge sindikalne organizacije. Razpravljali so še o mladinski organizaciji in drugem ter na koncu izvolili nov 11-članski izvršni odbor sindikalne podružnice. Občni zbor so imeli že v novih prostorih.
Prav tako 7. aprila so v Opremi izvolili tudi nov delavski svet, ki šteje 19 članov.
Ko se bo Oprema selila v nove prostore, namerava obdržati še enega od sedanjih prostorov, v katerem bi imela steklarsko delavnico. Ker želijo strankam čimbolj ustreči, hočejo imeti ste-klasko delavnico v središču mesta, da ne bi bilo treba hoditi strankam predaleč. Zaradi tega nameravajo obdržati prostore sedanje steklarske ali pa tapetniške delavnice.
Sekcije začele z delom
Pri Krajevni organizaciji Ko-čevje-mesto, ki zajema področje mesta, Trate, Mahovnika in Mestnega loga deluje osem sekcij SZDL. Nedavno posvetovanje o delu sekcij, ki so se ga udeležili člani sekretariatov sekcij, se je pokazalo, da stoji pred temi organi vrsta vprašanj, ki jih bo treba načrtno in vsestransko obravnavati. Tako si je sekcija za klubsko življenje resno zavzela za to, da dobi SZDL v Kočevju čimprej primeren prostor, kjer se naj bi uredil klub in obenem bili prostori za krajevno organizacijo SZDL. Prireditvena sekcija je že pripravila proslavo za mednarodni praznik žena, sedaj pa so v teku priprave za proslavo delavskega praznika — 1. maja. Sekcija za socialna in vzgojna vprašanja pa bo predvsem obravnavala vrsto social-
nih in vzgojnih vprašanj otrok in ostalih članov SZDL ter ostale probleme iz področja tega dela. Zunanje politična sekcija pa bo vključila v svoje vrste predvsem tiste člane, ki se zanimajo za zunanje politična vprašanja in bo prirejala razgovore in predavanja. Ostale sekcije kot je za zdravstvo, rekreacijo in oddih ter prostovoljno delo in ureditev mesta ter sekcija za pomoč hišnim svetom, bodo tudi vsestransko delale in razpravljale o delu svojega področja. Pričakovati je, da bo z ustanovitvijo dela sekcij SZDL delo v Kočevju postalo plodnejše, kajti člani SZDL se bodo lahko vključevali v delo v tiste sekcije, v katerih imajo največji interes. Te dni so bile prve seje sekcij SZDL in sekretariati sekcij so že izdelali okvirne programe svojega dela.
ven tega še v slabem stanju. To izrazito velja za kočevsko progo, ki je bila med drugo svetovno vojno porušena in uničena. V povojnih letih pa toliko obnovljena, da je bila sposobna za promet. Zavzeli so se, da je potrebno ob sodelovanju vseh organov storiti potreben korak, da se tudi železniška proga na relaciji Kočevje—Grosuplje obnovi in uredi tako, da bo možna hitrejša in udobnejša vožnja.
Občni zbor Turistično olepševalnega društva Ortnek-Velike Poljane je pokazal, da je društvo ob sodelovanju z drugimi, posebno pa člani tega društva, v minulem letu doseglo lep napredek za pospeševanje turizma v tem predelu ribniške občine. Med najuspešnejša dela sodi vsekakor ureditev turistične postojanke na Grmadi nad Velikimi Poljanami. Čeravno je minil kratek čas od njene otvoritve, je ta postala zelo priljubljena in jo vedno obiskuje večje število izletnikov in turistov ter ostalih obiskovalcev. Da zadnje čase obiskuje večje število ljudi ta predel ljubljanskega okraja, je nedvomno zasluga turističnih informacij, ki jih društvo posreduje vsem, ki se zanimajo za prelepe predele Ortneka, Velikih Poljan, Gregorja in ostalih krajev. Kljub doseženim uspehom v preteklem letu so si za letošnje leto izdelali obširen program dela, ki ga bodo uresničevali ob sodelovanju z vsemi člani in pomočjo ostalih organizacij in organov. Med najpomembnejša dela sodi vsekakor ureditev poti do turistične postojanke na Grmadi.
Šolski odbor šole na Velikih Poljanah se redno sestaja in na svojih sejah podrobneje razpravlja o številnih problemih šolstva na tej šoli. Zavzel se je, da je potrebno za izboljšanje pouka nabaviti več učil in učnih pripomočkov. Nabava teh je potrebna zaradi tega, ker po končanem štiriletnem šolanju odhajajo učenci te šole na šolanje na osemletke v druge kraje, posebno pa na osemletko v Ribnico, kjer pa imajo učenci tovrstnih razredov šol boljše in sodobnejše učne pripomočke kot pa na tej šoli. Prav zaradi tega učenci ne morejo slediti pouku tako zadovoljivo kot sledijo učenci, ki se šolajo v teh šolah. Ugotovili so, da kljub temu, da je šola v njihovem kraju bolj slabo opremljena z učili in učnimi pripomočki, dosegajo učenci te šole lepe uspehe. To pa predvsem po zaslugi upraviteljice šole, ki vlaga precej truda za vzgojo otrok, ki obiskujejo šolo.
širitve proizvodnje, osvojitve svojega proizvoda, za stanje na tržišču itd. Kritizirali pa so obrat družbene prehrane zaradi malic. Po mnenju članov bi morala menza sestaviti jedilnik za
daljšo dobo in ga javno razobesiti ter tako ne bi prišlo do prepirov pri odjavljanju malic, ker bi abonenti že naprej vedeli kaj bodo jedli.
Na koncu so izvolili upravni in nadzorni odbor. Za predsednika upravnega odbora podružnice je bil izvoljen Košmrlj Janez, za tajnika Dolšina Franc, za blagajnika pa Petek Marija. Sprejeli so še sklepe za delo v tekočem letu, nato pa je sledila majhna zakuska.
Kam po končani šoli?
KMETIJSTVO
KMETIJSTVU
IN POKLICI V
Kdor pozna kmetijsko proizvodnjo ve, da so že daleč za nami časi, ko se je smatralo, da za delo v kmetijstvu ni potrebno nikakršno znanje. Napačna in zgrešena je miselnost, da se more s kmetijstvom ukvarjati vsakdo že za drobnega individualnega proizvajalca in toliko bolj zgrešena je, če s to miselnostjo gledamo ali ocenjujemo današnje kmetijstvo na velikih družbenih ali zadružnih gospodarstvih.
Če se ozremo na razvoj in dosežke v našem kmetijstvu zadnjih 17 let, moramo kljub vsemu priznati, da se razvoj kmetijske proizvodnje lahko meri z razvojem katerekoli panoge našega gospodarstva. Značilno za ta razvoj pa je, da si je kmetijstvo vzporedno z razvojem na delovnih mestih izobraževalo svoje proizvajalce in upravljavce, še več, trditi smemo, da so iz kmetijskih vrst dobivale svoje proizvajalce druge panoge gospodarstva, kamor je zaradi ugodnejših pogojev često odhajal labilni del kmetij cev, kakor hitro je dobil osnoven razgled potreben vsakemu proizvajalcu.
Priti danes do potrebne izobrazbe in znanja ter se vključiti v kmetijsko proizvodnjo je veliko lažje. Pri vseh večjih gospodarstvih obstojajo izobraževalni centri, ki odraslemu, zaposlenemu v kmetijstvu omogočijo, da pride do potrebnega znanja na samem delovnem mestu, ali pa mu omogočijo z udeležbo na raznih tečajih izpopolnitev znanja in pridobitev kvalifikacije (n. pr. tečaji za traktoriste, mol-zače itd.).
Zavedajoč se tega, da napredujoča kmetijska proizvodnja zahteva proizvajalca, ki je strokovno podkovan, saj dela z živimi bitji, rastlino in živaljo in proizvajalca s smislom za tehniko, kajti pretežno število nekdaj ročnih del je zamenjal stroj in je bilo ustanovljenih v Slo-
LESNOPREDELOVALNA INDUSTRIJA — MEHANSKA PREDELAVA LESA
Glede na surovino, ki jo predeluje lesnopredelovalna industrija, je ta dejavnost vezana in odvisna od gozdnega gospodarstva. Naravno bogastvo, ki nam ga nudijo gozdovi s smotrnim in načrtnim gospodarjenjem, je vir surovine za to vrsto dejavnosti.
Glede na način predelave lesne surovine to dejavnost delimo v dve grupi in sicer: kemično in mehansko predelavo.
Kemično predelavo imenujemo tisto, katere proizvodi so kot celuloza, papir, lesonit plošče, iverice, derivati suhe destilacije lesa, tanin, eterična olja itd.
Mehansko predelavo pa imenujemo tisto, ki predeluje les mehanskim potom in ki za svoje proizvode ne uporablja nobenih kemijskih sredstev.
Ta predelava se dalje zopet deli v dve grupi in sicer: primarno in sekundarno. Pod prvo razumevamo žaganje in rezanje gozdnih sortimentov — hlodov. Pod drugo pa nadaljnjo predelavo proizvodov dobljenih iz prve drupe, kot so: vezane plošče, pohištvenogalanterijski proizvodi, lahke gradbene plošče, lesena embalaža itd.
V mehanski predelavi so naslednji kvalificirani poklici: pol-nojarmeničar, cirkularist, cepil-kar, sušilničar, upravljanje stroja za luščenje in rezanje ter sekanje furnirja, za razrezovanje furnirja pri Škarjah, pri rezkal -nih, poravnalnih in vrtalnih strojih, lakiranje, lužen je ter brusilnih strojih. (Krepkotiskane poklice lahko opravljajo tudi ženske).
Navedene poklice lahko dosežemo s triletnim šolanjem v šoli za učence v industriji za stopnjo kvalificiranih delavcev, ki je v Škofji Loki. Učenci letno obiskujejo tri mesece teoretični pouk v šoli, ostale mesece pa delajo praktično v svojih podjetjih po šolskem programu, vmes pa izdelujejo dopisne naloge za utrditev teoretičnega gradiva.
Pogoj za vpis v omenjeno šolo
veniji vrsta kmetijskih gospodarskih šol.
Kot so različne smeri proizvodnje v kmetijstvu: živinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo, mlekarstvo itd., so različne smeri poučevanja na teh šolah. Šolanje na teh vrstah šol se nadaljuje po končani 8. raz. osnovne šole. Šole so kot vidimo specializirane po kmetijskih strokah in se učenci na njih usposabljajo za eno ali več delovnih mest v proizvodnem procesu ene od kmetijskih strok. S praktičnim delom in z obvezno enoletno prakso na specializiranem obratu učenci dobijo potrebno rutino za opravljanje poklica, strokovno-teoretično znanje iz stroke pa dobi v dveh semestrih pouka. Absolventi teh šol dobijo naziv »kvalificirani delavec v kmetijstvu« — živinorejec, poljedelec itd.
Tudi kmečki mladini, ki ostane po končanem obveznem osnovnem šolanju na vasi, so namenjene slične šole. Njih učni smoter je, da dajo tej mladini strokovno kmetijsko znanje in jih obenem usmerjajo v zadružnem smislu. Z izboljšanjem strokovnega in splošnega znanja te mladine je omogočeno hitrejše prodiranje kmetijske tehnike na vas, utrjuje se zadružništvo in dviga kulturna raven naše vasi.
Iz te stopnje šole je možne nadaljevati šolanje po nekaj letni praksi na Srednji kmetijski šoli. Tudi tu se učni program razvija ločeno za vsako od kmetijskih strok in nam ta šola daje kmetijski tehnični kader, ki pa zopet lahko nadaljuje študij na agronomskem oddelku »Biotehnične fakultete«.
Šolanje in delo v kmetijstvu je zelo zanimivo in dinamično, saj se skozi študij in delo zasleduje reagiranje živih bitij na naravne ali zavestno povzročene pogoje in prav pestrost in dinamičnost v kmetijstvu je vzrok, da je sicer težak in včasih morda ne dovolj priznan kmetijski poklic lep.
je uspešno dokončana osemletka. S pridobitvijo te kvalifikacije je možnost napredovanja sledeča:
Vpis v šolo za industrijske delovodje — inštruktorje (doslej VK delavce), ki traja dve leti. Šolanje se izvaja na isti način kot zgoraj: letno štiri mesece strnjene teorije, ostalo praksa v lastnem podjetju po programu in izdelovanju dopisnih nalog in ob zaključku diplomsko delo iz področja, na katerem kandidat dela.
Za kandidate obeh vrst šolanja je oskrba internatska, šolnino pa plačujejo podjetja oz. kandidati sami, ki znaša 9.000—
10.000	din. Vprašanja stroškov šolanja bo v bodoče reševala za vsa podjetja skupaj Republiška industrjiska zbornica. Pri KGP Kočevje plača vse stroške tovrstnega šolanja podjetje.
Nadaljnja izobrazba v tej stroki je možna z vpisom v srednje tehnično šolo v lesnoindustrijski odsek, ki traja štiri leta, z nazivom tehnik. S to pridobitvijo je možen vpis v višjo lesnoindustrijsko šolo, ki traja dve leti — z nazivom (doslej višji tehnik) — pogonski inženir. Zadnje možno napredovanje pa je vpis na fakulteto za lesnoindustrijskega diplomiranega inženirja.
Srednje tehnična in višja lesnoindustrijska šola se nahajata v Ljubljani, a fakulteta v Zagrebu.
Predmeti, ki pridejo v poštev pri lesnoindustrijski dejavnosti so predvsem tehnični kot n. pr. mehanska in kemična predelava lesa, strojeslovje, elektrotehnika, tehnologija in anatomija lesa, spoznavanje drevesnih vrst, kemija, mehanska teorija, površinska obdelava lesa, matematika in nekaj splošno izobraževalnih predmetov.
Pogoji dela so zdravstveno neškodljivi, čeravno nastaja lesni prah in žaganje, ki pa se avtomatsko oz. pneumatsko po ceveh direktno izpod stroja odvaja v kurišče strojno-patnega oddelk.a
Možnost zaposlitve je vsestranska in možna z ozirom na potrebe po kvalificiranem kadru v tej mladi šele razvijajoči se dejavnosti.
ŽIVLJENJE IN PELO
Čez leto bodo organizirali lahkoatletsko tekmovanje z mladino iz Vasi in Fare.
ŠOLA V OSILNICI
V nižjih razredih šole v Osilnici je 41 otrok. Šola je lepa, samo njena ureditev je zelo slaba. Zgrajena je bila v prvih povojnih letih. Pred učilnicami je zelo lep in velik prostor, ki bi ze-
lo dobro ustrezal za telovadnico, če bi bil na drugem mestu. Druga slabost je tudi ta, da se sliši iz enega razreda v drugega. Stavba je res velika, prostori v njej so pa zelo slabo razporejeni. Tudi pri čiščenju so težave, ker so šipe na oknih tako visoke, da si jih snažilka ne upa očistiti. Za to morajo dobiti vedno druge moči.
ŠE NEKAJ PROBLEMOV
IZ OSILNICE
Pri proslavah so do sedaj pobirali vstopnino, da bi nabrali nekaj denarnih sredstev; sedaj je ne bodo več. Za 8. marec je proslava zelo lepo uspela, pa v Novice niso nič poročali, ker so nekako hudi glede tega, da Novice iz Osilnice nič ne pišejo. To je pa krivda njih samih, ker ne najdejo dopisnika za Novice.
Prosvetno društvo pripravlja za 1. maj igro »Poročil se bom s svojo ženo«. Društvo je v svojem delu kar aktivno, kakor tudi mladina v športni dejavnosti.
V	teh dneh, ko smo bili -v Osilnici, so se pripravljali za štafeto mladosti.
V	zadnjih zimskih dneh so preboleli gripo, ki je obiskala tudi ljudi ob Čabranki in Kolpi.
SZDL in krajevna skupnost ima precej velike težave glede denarnih sredstev. Glede elektrifikacije posameznih vasi v okolici in voda za samo Osilnico, vse to je na razpravi po vseh sestankih, denarja pa ni, da bi to uredili. Sedaj pravijo, da bo nekaj sredstev za ta dela.
Za vso Osilnico .je samo en studenec, in seveda še Kolpa, ki pa ni primerna za uživanje. Zato bi radi rešili tudi vprašanje vodovoda.
Krajevna babica je mnenja, da je letos leto nerodovitno. Vsega skupaj je bilo samo eno rojstvo. Temu se ni za čuditi, ker so po domovih povečini stari ljudje in otroci. Mladi rod iz doline odhaja v druge kraje, kjer najde delo in novo življenje.
Kmetijski obrat izvaja samo odkup, pa še ta pravijo, da je bolj slab. Največ je naprodaj živine in lesa. vse ostalo porabijo ljudje za lastno prehrano.
Ko smo zapuščali Osilnico, so bile ženske povsod pri svojem delu. Grede so že vse obdelane in posejane. Sedaj čistijo vrtove in okolice svojih hiš. Po bregovih se pripravljajo na oranje, dolina bo v kratkem posta' a kot cvetoči vrt. Pridne roke delovnih ljudi bodo obdelale vsako ped zemlje. Ko bo po dolini in bregovih pognalo prvo zelenje, bo postala dolina Kolpe kot gaj v devištvu prvih spomladanskih dni.
NA GRINTOVCU
HRANIJO MEDVEDA
Fotograf Janez Rugole, ki se je s svojim mopedom odpravljal proti hrvaški strani, nam je povedal, da na Grintovcu hranijo medveda kar s koruzo. Lovci pripeljejo tudi razno mrhovino za medveda, ki je postal že kar domač. Kosmatinca je hotel dopoldne slikati, pa jo je pobral čez grmovje v breg in ni hotel za njim.
Tudi mi smo se ustavili na Grintovcu. Prijazna gostilničarka in sosedje so nas vprašali, če smo prišli slikat medveda; če to želimo, naj gremo kar po stezi nad vasjo in bomo videli, kje mu puščajo hrano.
Ker ni imel nihče izmed nas lovske žilice in zaradi pomanjkanja časa, se nismo spustili na pot, kjer bi se srečali s kosmatincem. Sedli smo v fička in zapustili dobre ljudi na Grintovcu, in dolino, po kateri je tekla reka v širni in daljni svet.
Štiri bistre glavice med poukom v osilniški šoli
Po cesti ob Čabranki in Kolpi
Tiha in mirna je dolina Cabranke in Kolpe. Ta mir motijo tu in tam slapovi vode s svojim šumenjem, ki pada čez jezove in skale pa spet hiti dalje v širni svet. Iz sotesk in globač pritekajo studenci, ki polnijo Cabranko in Kolpo, da postaja vedno bolj močna in lepa kot mlado dekle, ki raste in se razvija v cvet svojih mladih dni. Tam gori pod Gabrom je Cabranka kot potoček, ki ob deževju in taljenju snega hitro naraste in z velikim šumenjem drvi in buči preko skalnatih stopnic proti Papežem in Osilnici, kjer se preimenuje v Kolpo. Med ozkimi livadami in polji, čez tesne soteske, mimo samotnih hiš in'vasi šumi po kanjonu dalje. Vrhovi slovenskih in hrvaških gora so kot njeni čuvaji, ki skrbijo za to, da njene lepote ne bi kdo motil ali pa uničil. Cabranka in Kolpa sta ostali res še naši deviški reki, ker sta še vedno tako čisti in naravni, kot jih je izoblikovala narava.
Od Gabra do Broda na Kolpi in tja dalje v Belo Krajino do Metlike je Cabranka in Kolpa naravna meja med Hrvaško in Slovenijo. Te meje pa popotnik ne občuti, ker ni nobenih razlik ne na eni in ne na drugi strani. Ljudje te meje sploh ne poznajo. Otroci iz slovenske strani hodijo v šolo na Hrvaško, iz hrvaške strani pa na Slovensko. V gospodarskem, kulturnem in zdravstvenem pogledu je isto; ljudje ne poznajo meje, vsi skupaj so kot ena družina, da med njimi ni nobenih razlik.
V času NOB ali takozvane
PO OZKI CESTI OD GABRA
DO OSILNICE
Ko smo se pripeljali v Čabar, je padlo samo še nekaj deževnih kapelj. Srečali smo več mopedistov, ki so vozili v Čabar. Nad Travo so se še videli črni oblaki.
Po slabi in ozki cesti smo bili kmalu mimo Pungrta in Črnega potoka v Papežih, kjer so v letu 1942 na tamkajšnji šoli italijanski fašisti križali ujete partizane.
Vas Žurge so zrle v dolino kot velika planinska ptica, ki bo vsak čas poletela na vrh strmih skal nad Taborsko steno. Žurge so bile v času NOB uničene do
V OSILNICI
Gostinski obrat pri Kovaču v Osilnici je znan vsem potnikom, ki potujejo po dolini Kolpe od Broda do Čabra. Skrbna gospodinja vedno hitro postreže goste
V Gostilni na Grintovcu ob Kolpi
že popraviti in zato plačali
27.000	din. Imeli so potem dve predstavi in motor je spet odpovedal.
Na občinski svet Svobod so napravili prošnjo, da bi jim priskočil na pomoč za ureditev tega problema, pa niso dobili nobenega odgovora. Kot so slišali, pravijo, da je na Rudniku Kočevje strokovnjak, ki zna popraviti take motorje. Pisali so tudi na Rudnik, pa spet niso dobili odgovora.
Z druge strani so spet slišali to, da se ta motor ne izplača popravljati, pač pa bi bilo morda boljše, če bi stopili v stik s Stanovanjsko skupnostjo v Kočevju, ki ima en tak motor, ali pa s Snežnikom v Kočevski Reki, ki ima tudi tak motor. Za ureditev tega problema potrebujejo 60.000 din.
To vprašanje bi radi rešili, ker ga zaradi pomanjkanja finančnih sredstev do sedaj niso mogli.
PROBLEMI MLADEGA
RODU
Mladina od četrtega razreda naprej se vozi z lepim novim avtobusom v šolo v Vas-Faro. Avtobus pobira učence na vsej poti od Osilnice do Broda.
Vsi mladinci, ki bodo letos končali osmi razred, so mnenja, da bodo študirali dalje. V domači dolini nimajo kaj pričakovati, zato želijo, da se izšolajo in bodo odšli v druge kraje.
Mladina se aktivno udejstvuje v raznih panogah športa. Sedaj igra 10 mladincev na šahovskem turnirju. Preteklo nedeljo so imeli tekmovanje v streljanju z malokalibrsko in zračno puško z mladino iz Pleše. Z zračno puško so zmagali mladinci iz Osilnice, drugo tekmovanje pa so morali zaradi slabega vremena odložiti. Tekmovalo je 20 mladincev.
Obkolpski motiv
zadržali precej časa. Povpraševali smo to in ono iz življenja tamkajšnjih ljudi. V vasi je krajevni urad, šola, pošta, trgovina, dva gostinska obrata, kino in fotograf. Tudi obrat KZ obstoja, ki odkupuje les in kmetijske pridelke.
DELO IN PROBLEMI LJUDI
V	območju KU Osilnica je okrog 700 ljudi. To so povečini starejši ljudje in otroci od Žurg do Srebotnika. V delovnem odnosu je okrog 200 ljudi, ki so zaposleni v Gabru, Cerovem, v Kočevski Reki in Kočevju, nekaj seveda tudi doma v Osilnici.
V	Gerovo se ljudje dnevno vozijo z avtomobilom tja in nazaj. V Kočevsko Reko se odpeljejo v ponedeljek zjutraj z avtobusom, vračajo pa se v soboto zvečer. Prav tako se vozijo v Kočevje.
V	dolini ne dobe zaposlitve, zato hodijo sposobne moči na delo v druge kraje.
Na pošti je slab promet. Ker ni v dolini večje dejavnosti, se to pozna tudi na pošti. Novic prejemajo 60 izvodov, Kmečkega glasu 40, Dela 5, Vestnika v sredo 5 in 1 izvod Dnevnika.
V	šolski stavbi se nahaja kino dvorana. Kino predstav pa nimajo že skoro pol leta, ker jim je pregorel motor, ki so ga dali
NEKAJ BESED O CESTAH
po želji. V pol ure pripravi okusnega piščanca na mizo. čeprav se je ob vašem prihodu še sprehajal po dvorišču.
Med ljudmi v Osilnici smo se
na Slovenski strani poleg trgovine.
Takoj Čez most sta ženska in mlad fant iz Zamosta s konjem orala malo njivo. Zemlja je izglodala še kar dobra za oranje, ker ni bil& preveč mokra. Po vrhovih planin so se še videle krpe snega po skalah in planotah.
»Je zemlja že dobra za oranje?« smo vprašali žensko.
»Tu v gornjem koncu je že, doli v Osilnici pa je še preveč mokra,« nam je odgovorila ženska.
Dalje proti Plešcam je bilo po njivah že vse polno gnoja, ljudje so čistili travnike in hiteli vsak po svojem delu. Po vseh vaseh na hrvaški strani so ljudje marljivo opravljali svoja dela, čistili so vrtove in prevažali na njive gnoj. Pod Plešcami se je pasla čreda ovac, ki so nas gledale malo začudeno, kot da so že pozabile na motorizacijo in zbežale na drugi konec travnika, ko smo se s fičkom ustavili v njihovi bližini.
Na vzpetinah in holmih ležijo male vasi. Zemje je v dolini Ča-branke bolj malo. Tu in tam se dolina razširi največ do nekaj sto metrov; vse ostalo pa je stisnjeno v kanjon, ki je toliko širok, da se skozi njega prebije reka in cesta.
Po vzpetinah bregov so si ljudje uredili male njivice in senožeti, na katere težko pridejo z vozovi. Delo na teh površinah v bregovih je trdo in naporno. Veliko je potrebno truda in znoja..
Zemlja ob reki je dobra in rodovitna, samo malo jo je. Strrha pobočja, ki segajo na vrh planin pokriva grmičevje in drevje, ki je bolj majhne rasti. Vse te po-
S fičkom smo se iz Trave spuščali v dolino Cabranke, potem ko smo v Loškem potoku pobegnili iz velikega snežnega viharja, ki nas je zajel ravno na Hribu.
»Bežimo, v Loškem potoku ni danes prav nič prijetno,« smo dejali, ko smo sedli spet v fička, ki nas je hitro pripeljal v dolino Drage, nad katero je sijalo spomladansko sonce; saj smo bili že 6. aprila.
Na Srednji vasi in Travi nas je spet zajelo desno krilo snežnega viharja, ki pa ni trajal dolgo. Ko smo se spustili v dolino Cabranke, je bilo samo še malo dežja.
Cesta od Trave do Cabranke je izredno slaba v teh prvih spomladanskih dneh. Poleg blata je Polno vzboklin in razorov, ker se je cesta dvignila kot kvas.
Kolpske brzice
V gostilni Kovač v Osilnici
je so bili pri svojem delu. Pri mostu, ki drži čez Cabranko, sta dve gostilni in trgovina. Ena gostilna je na hrvaški, druga pa
vršine zemlje prinašajo ljudem bolj nizke dohodke, ker je skoro več kot polovica skal in si je potrebno vse trdo priboriti.
Nezavisne države Hrvatske je Pavelič in njegovi ustaši hotel, da bi se ta meja uveljavila, pa v tem nikoli ni uspel. Ljudje z ene in z druge strani jo niso hoteli nikoli priznati, kakor tudi ne borci in aktivisti, ki so delali in se borili na tem območju. Ljudje in partizani so bili eno. Hrvaške brigade so se borile na slovenski strani, slovenske pa na hrvaški. Ljudje Gorskega Kotarja se še živo spominjajo XVIII. divizije NOV Slovenije, ki se je v letu 1943/44 borila na njihovem območju.
temeljev. Po vojni so ljudje obnovili svoje domove, ki sedaj izpod strmih sten zrejo v dolino.
Vas Papeži, ki leži nekaj sto metrov od ceste na malem hribčku, je izgledala samotna. Ljud-
Družinski tednik
»Gospodična Julija« je dosegla uspeh
Vsakoletna gledališka prireditev dijakov kočevske gimnazije je za naše mesto vedno kulturni dogodek. Njihovi nastopi so postali sinonim za dobro režirano in igralsko nadvse prizadevno izpeljano odrsko uprizoritev. Tej svoji tradiciji se gimnazijci tudi letos niso izneverili. V soboto, 7. aprila je bila na odru Šeškovega doma premiera Strindbergove naturalistične drame »Gospodična Julija«. Režiral je prof. Robert Puhar, igralci pa so bili dijaki višjih razredov gimnazije, ki so vključeni v MKIID »Matej Bor«.
ji je dobro poznavanje odra in nekajletno nastopanje na njem. Bržkone, da je Julija njena najboljša kreacija na našem odru. Jean je malce zaostajal za njo, zlasti v - drugem delu drame, ko bi moral rasti. Njegova telesna konstitucija ni odgovarjala robustnemu lakaju. Sicer pa je bila njegova igra tako uspešna, da te pomanjkljivosti nismo prehudo občutili. Kuharica Krista se je uspešno vključevala v igro trojice. S svojo igro je nakazala odrski talent, ki naj bi ne ostal neizkoriščen! Vsaj na našem odru.
Gasilski letni občni zbor ObGZ Ribnica
Prijetno presenečenje so bili glasbena predigra in muzikalni vložki v drami. Njihov izbor in
izvajanje, zlasti pa natančno sovpadanje v dogajanje na sceni, so dosti pripomogli k celovitosti in učinkovitosti igre. Glasbeni svetovalec in inspicient zaslužita za Svoj' prispevek pri tej predstavi posebno priznanje.
Zelo učinkovito sceno in razsvetljavo je zamislil in ostvaril Jože Požar. To je bila ena najboljših scen v zadnjih letih pri nas. Razposajeni, plešoči in rajajoči vaščani: A. Lavrič, S. Kosi, N. Derenda, F. Osterman, V. Bojc in P. Frangež so vrago-ljasti plesni direndaj opravili efektno. Samo konček več objestnosti ne bi škodilo. K uspešni uprizoritvi drame so dosti pripomogli: harmonikaš Vojko Švigelj, pomagači pri sceni in razsvetljavi: J. Arko, D. Rifelj, S. Kotar, C. Arko ter šepetalki Tatjana Bregant in Vilma Čolnar; s posebnim poudarkom omenjeno: nismo jih slišali.
Občinstvo, ki je skoraj napolnilo veliko dvorano, je bilo premiersko in je nastopajoče nagradilo z aplavzi.
France Cankar
Nagradno žrebanje
Novice pripravljajo veliko nagradno žrebanje, ki bo predvidoma v mesecu juliju letos. V njem bodo lahko sodelovali vsi naročniki, ki bodo imeli plačano naročnino do konca leta 1962. Predvideno je okoli 50 nagrad.
Nagradnega žrebanja se bodo lahko udeležili tudi vsi tisti, ki šele bodo naročili naš časopis in najkasneje do 30. junija poravnali naročnino do konca leta.
Razen tega razpisujejo Novice še akcijo za nabiranje novih naročnikov, v kateri lahko sodeluje vsak državljan. Predvsem vabimo k sodelovanju pismonoše in druge, ki imajo kaj več stika z ljudmi. Za nabiralce naročnikov se predvidene še posebne nagrade, in sicer:
—	za vsakega naročnika dobi zbiralec 100 din,
—	za 20 novih naročnikov dobi zbiralec še posebej 1000 dinarjev,
—	za vsakih nadaljnjih 10 novih naročnikov pa dobi zbiralec še po 1000 dinarjev.
Akcijo zbiranja novih naročnikov bomo zaključili 30. junija. Vsi nabrani naročniki morajo do takrat poravnati naročnino vsaj za pol leta: če hočejo sodelovati ,v nagradnem žrebanju pa od takrat, ko so naročili časopis pa do konca leta.
Nabirajte naročnike, ker si boste tako zlahka prislužili nekaj postranskih dohodkov!
Ce še nimate naročenih Novic, si jih naročite takoj, ker boste le tako lahko sodelovali v našem nagradnem žrebanju!
Spisek nagrad bomo objavljali v naslednjih številkah.
KATERI GOSPODINJSKI STROJI IN PRIPOMOČKI SO EKONOMIČNI?
Kakršen delavec, tako orodje! Tako pravi star pregovor. To velja tudi za stanovanje. Če si hočemo olajšati delo in skrajšati delovni čas, bomo pri nakupu pripomočkov in strojev temeljito premislili, kaj se najbolj splača nabaviti.
Sesalnik nam bo zelo olajšal delo pri tedenskem pospravljanju stanovanja, pri odstranjevanju prahu z ležišč, foteljev, knjig itd.
Če ima sesalnik tudi krtačo za loščenje, nam otroci lahko zlo-ščijo tla po celem stanovanju. Če je sesalnik in loščilnik nabavil hišni svet, bomo seveda premislili, ali se nam izdatek za sesalnik sploh izplača, ker si ga ob določenih dnevih lahko sposodimo za majhno odškodnino.
Prav zato je treba imeti planiran čas za čiščenje, da ne bomo pogrešali sesalnika ob vsakem času.
Tudi hladilnik nam bo prihranil marsikatero oz. še bolje dnevno pot v mesnico, mlekarno, zelenjavno trgovino, ker bomo živila nabavili lahko za nekaj dni naprej.
V stanovanju s tekočo vodo je grelec za toplo vodo nepogrešljiv aparat, zato ga bomo dali na prvo mesto, ko bomo sestavljali načrt za opremo.
Ko nabavljamo reči, ki so drage in za katere je treba nekaj časa varčevati, premislimo že prej dobro, kaj in kako bomo kupili. Vendar je treba s premislekom kupovati tudi drobne in manj drage pripomočke. Vedno moramo imeti pred očmi namen in način uporabe določenega
D
* reteklo nedeljo je bila v lepo okrašeni sejni dvorani ObLO Ribnica letna skupščina Občinske gasilske zveze Ribnica. Udeležba je bila 100 % ter ji je prisostvovalo 65 delegatov v zvezo včlanjenih društev. Godbeni odsek je za pričetek zaigral »Gasilsko moč«, predsednik tov. Ro-ber pa je v svojem uvodnem govoru pozdravil navzoče delegate, med njimi zastopnike OGZ tov. Čertanca in Šušteršiča ter predsednika ObLO tov. Franceta Ilca
Ker vam od pionirjev iz Sodražice nihče ne piše, sem se zato odločil jaz napisati, kako smo pri nas sprejeli Titovo štafeto.
Že zgodaj so otroci gazili sneg s šopki v rokah. V šoli smo se zbrali ob pol desetih. Nato srno odšli skupaj na trg. Kljub snegu, ki je še vedno naletaval, se je zbralo na trgu precej ljudi. Nestrpni smo čakali na slovesni trenutek.
Kmalu so pritekli učenci sedmega in učenke osmega razreda s Titovo štafeto. Najprej smo sli-
predmeta. Važno je, kako je oblikovana krtača za pomivanje posode, ali ima omelo dovolj dolg in gibljiv ročaj, da se nam pri pometanju ali brisanju tal pod omarami ni treba preveč sklanjati ali poklekati.
Kar zadeva pralni stroj v gospodinjstvu, je treba temeljito premisliti, če se ga res splača nabaviti. Majhen pralni stroj nam ne bo skrajšal časa pri pranju, ravno tega pa nam vedno manjka. Je pa že tako priporočljiv, ker s.pralnim strojem operejo perilo radi tudi drugi člani družine, v času, ko mati opravlja druga gospodinjska dela.
Če je v hiši strojna pralnica, je bolje oprati perilo v velikem stroju, ker bo delo hitreje končano. Če pri hiši ni pralnice, se nam bolj splača dajati perilo v servispo pralnico. Žehta v stanovanju pomeni velik nered, neprijeten vonj, da ne govorim o izredni sopari in močenju tal, kar ob nezadostni pažnji in zračenju gotovo ni majhen vzrok za vlažno stanovanje. Zato, kjer sta zaposlena oče in mati, izdatek za pranje v servisu gotovo ne bo več izgledal pretirano visok, če bomo upoštevali vse prej naštete neprijetnosti, zraven pa se bomo znebili še neprijetnega in utrudljivega dela.
K pripomočkom, ki jih potrebujemo v stanovanju, sodi tudi najnujnejše orodje, kot je kladivo, razne vrste klešč, ročna žaga za les, izvijači itd. Orodje naj bo vedno v redu in spravljeno na svojem določenem mestu.
PRIMERNA ČISTILNA SREDSTVA
To, kar velja za pripomočke v gospodinjstvu in orodje, velja tu-
ter delegate sektorja Loški potok, ki so prvič prisostvovali zaradi priključitve področja k ribniški komuni. V počastitev za preminulimi člani je godba zaigrala žalostinko. Vodstvo tričlanskega delovnega predsedstva je prevzel tov. Ilc Jože, ki je z uspehom vodil nadaljnji potek občnega zbora.
šali pozdravne besede tov. Cudermana. nato pa so pozdravili štafeto tudi pionirji in poslali tovarišu Titu tople čestitke za njegov 70. rojstni dan. Sledile so recitacije in nazadnje je zapel še naš pevski zbor pesem o tovarišu Titu.
Naše tople pozdrave smo odnesli proti Ribnici, kjer se je naša štafeta priključila štafeti mladosti, ki ima za seboj že dolgo pot po naši domovini..
Srečko Vesel učenec Osn. š. Sodražica
di za čistilna sredstva: nabaviti je treba najprimernejša in najučinkovitejša čistilna sredstva. V omari ali zaboju za čistila ne bi smel manjkati tekoči detergent (čet, Bis), detergent v prahu, emulzija za snažen j e in prema-zovanje plastičnih podov, par-ketov, dalje Vim in kromov prašek, preizkušeno sredstvo za hitro odstranjevanje madežev s tekstila itd. Posebno važno sredstvo je tekoči detergent, ki ga lahko uporabljamo v najrazličnejše namene: za pomivanje plastičnih podov, pleskanega pohištva, vrat in podbojev, šip, posode, porcelanastih ploščic itd. Važno je tudi, da imamo čistilna sredstva vedno na zalogi in pri roki.
VZDRŽEVANJE REDA V STANOVANJU ZAHTEVA REDNA POPRAVILA
Stanovanje, v katerem najdemo polomljene kljuke, razmajana električna stikala, razpokane in ubite šipe, pokvarjene vodovodne pipe, strgana tla iz plastičnih mas itd., priča o malomarnosti stanovalcev in ne o pomanjkanju ali drugih uslugah servisov za izvrševanje popravil. Take stvari nam povzročajo dosti nepotrebnega dela, zamude časa in jeze, pa vendar bi jih dostikrat z malo dobre volje lahko sami opravili.
Posebno se tu lahko izkažejo otroci. Če pa so potrebna večja popravila ali taka, ki jih sami ne zmoremo temeljito in strokovno opraviti, bomo nemudoma poiskali pomoč v servisu za popravila ali pri obrtniku. Nemalokrat so tudi stroški za takojšnje popravilo dosti nižji, ker se z odlašanjem veča tudi okvara.
Sledila so poročila posameznih funkcionarjev, Iz predsednikovega poročila, katero je podal tov. Rober, navajamo v izvlečku, da se je dotaknil najprej nekaterih političnih dogodkov, predvsem konference neblokov-skih držav, ki je prepričljivo dokazala, da je na svetovni oder stopila nova sila, ki s svojim konstruktivnim delom deluje za ohranitev miru, demokratičnih odnosov med narodi, ki je sprejela tudi deklaracijo, ki pravi »Nikoli vojna ni grozila človeštvu s hujšimi posledicami kakor danes in nikoli človeštvo ni imelo večjih sil za odpravo vojne kakor danes.« Demokratično obravnavanje svetovnih problemov ima neprecenljivo vrednost in uspehi konference so vsak dan vidnejši. Med Francijo in predstavniki začasne alžirske vlade je prišlo do sporazuma, do končanja dolgoletne sovražnosti, neodvisnosti in mirnega razvoja.
V svojem nadaljnjem govoru je podal pregled o delovanju ObGZ za preteklo leto, ki šteje s priključitvijo Loškega potoka 23 društev. Delo v ObGZ je bilo uspešno; ovirala pa so predvsem finančna vprašanja. Dotacija nekaj nad 700.000 din od ObLO za toliko društev ni bila zadovoljiva in upajmo, da bo sedanji ObLO imel več razumevanja za gasilstvo. Že sama zavarovalnina gasilskih domov in opreme znaša 141.605 din, kje je pa potem vzdrževanje opreme, avtomobilov, goriva in maziva, popravila in nabava novih cevi itd. Vsi si moramo biti na jasnem, da morajo biti društva do-voljno strokovno in tehnično usposobljena. Preteklo leto so bili tudi razni nepredvideni izdatki. Nesreča v Loškem potoku je zahtevala poleg mladih življenj tudi precejšnjo gmotno škodo, iz katere se polagoma dvigamo. Vsa pereča vprašanja glede dela in napredka ObGZ so se obravnavala na 13 sejah sekretariata in na dveh plenumih. Udeležba pri sejah je bila 90 %. Administracija pri nekate-
Zelo zahtevno Strindbergovo dramo, ki je nekoč vzbujala po svetu dosti občudovanja in tudi hude krvi, je režiser postavil na oder nadvse učinkovito. Igralci -mladinci, ki jih je besedilo drame visoko preraščalo in so jim za prenekatero sceno manjkale življenjske izkušnje, so prav po1 režiserjevi zaslugi lahko premostili premnoge trdote, ki bi se sicer v tej drami pokazale skoraj v vsakem prizoru. V zadnjih dveh gledaliških sezonah je bila ta uprizoritev igralsko in režisersko najbolj dognana. Z izrabo svetlobnih in zvočnih efektov, nekateri so bili na našem odru že kar novost, z zglednim naštudiranjem besedila, nadvse učinkujočo sceno, ki je režiserju velika opora za dobro uprizoritev, je režiser Puhar dosegel tisto, kar včasih manjka na našem odru: visoko kvaliteto. To je veliko, največ!
Trio, na katerem je slonela vsa teža igre — gospodična Julija (Anda Bastar), Jean, strežaj (Marjan Kastelic) in Krista, kuharica (Vida Novak) je svoje vloge odigral (še vedno pomnimo, da drama visoko prerašča mlade igralce!) zelo dobro. Bastar jeva je v tem triu močno izstopila, zlasti v prizorih, ko nas popelje v senčne soteske ženskega srca. Nastopa v prvi sceni pa ne bomo kmalu pozabili. V prid
rih društvih ne poteka redno in ObGZ ne prejema redno in pravočasno poročil, kar* povzroča zastoj in zamudo napram višjim forumom.
Delo v posameznih društvih je bilo razgibano. Pohvalno je omeniti društvo v Prigorici, ki je zgradilo svoj dom in razvilo prapor. S skupnim in požrtvovalnim delom so uspeli in dosegli nadvse hvalevredne uspehe. Gasilci ObGZ so sodelovali pri »Festivalu« v Ribnici ter skrbeli za varnostno in prometno službo. Društva sodražkega sektorja so zadolžena sodelovati na II. ribniškem festivalu, ki bo
letos v Sodražici. V ObGZ ima 10 društev prapore. Omenja tudi, da so se izvršili na območju ObGZ društveni občni zbori in Je bilo pritegnjeno precej novih
članov v upravne odbore. Upati je. da se bo delo še bolj poživilo.
Iz poveljniškega poročila, ki ga je podal tov. Sobar Anton,
posnemamo statistične podatke, da je v ObGZ od 21 prejšnjih društvih 559 operativnih članov, od tega 63 podčastnikov in 16 častnikov. Od tega je 19 absol-
ventov podčastniške šole v Medvodah. S priključitvijo Loškega potoka se bo število znatno zvišalo. Poleg takšnega števila ope-
rativnih članov, podčastnikov in častnikov mdra brezpogojno naša operativna služba teči v vseh primerih brezhibno, če bi vsaj polovica članov izvrševala svoje dolžnosti. Dosedanje delo je pokazalo, da lahko rešujemo najbolj pereča vprašanja požarne varnosti na vasi in v industrijskih centrih. Požarno varnostne komisije so izvrševale svoje naloge, saj so opravljeni letni pregledi pa vseh sektorjih v najtesnejšem sodelovanju občinske požarnovarnostne komisije. Operativni člani so imeli v tednu požarne varnosti predavanja po vseh šolah. Predvajan je bil tudi film »Požar na vasi in v mestu«. Po ugotovitvah štaba odreda je bil trud in vloženo delo od strani članov, ki so sodelovali bogato obrestovan ker v tem obdobju nismo imeli večjih požarov.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Med poukom v drugem razredu v šoli v Loškem potoku
Tekmovalci so se ogorčeno borili
Bil je lep sončni dan, ko so se mladinci in pionirji zbrali na šahovskem turnirju v hotelu Pugled v Kočevju. Tekmovali so mladinci iz Vasi-Fare in šole M. Bračič. Starejši pionirji iz šole J. Šeško, M. Bračič, Vas-Fara, Kočevske Reke in Strug. Mlajši pionirji iz šole J. Šeško, Vasi-Fare, Kočevske Reke in Strug.
Tekmovanje je otvoril tovariš Drago Mohar, ki je pozdravil tudi zastopnika SZDL tovariša
Ignaca Karničnika, ki je mladincem in pionirjem spregovoril tudi nekaj vzpodbudnih besed.
Vsi tekmovalci so se na turnirju ogorčeno borili. Zmagale so močnejše ekipe, ki bodo šle na sektorsko tekmovanje. Pri mladincih je zasedla 1. mesto ekipa šole M. Bračiča, izmed starejših pionirjev ekipa J. Šeško, pri mlajših pionirjih pa ekipa iz šole Kočevska Reka.
-an-
Naročam »NOVICE« Pošiljajte mi jih na naslov:		1 Znamka j za 15 din j
	NOVICE Kočevje poštni predal 39	
čftion irski kotiček
Titova štafeta v Sodražici
Delegati na letni konferenci ObGZ Ribnica
Veliko presenečenje v Ribnici
KEGLJANJE
V počastitev občinskega praznika je bil v Ribnici 27. marca odigran namiznoteniški turnir. Udeležba šestnajstih tekmovalcev je bila zadovoljiva, vendar kvaliteta igranja, ki so jo tekmovalci, razen nekaterih, prikazali, ni bila preveč razveseljiva. Še precej truda bo treba vložiti v mlade upe celuloidne žogice, da se bodo lahko spoprijeli s svojimi vrstniki za zeleno mizo.
Turnir je potekal po sistemu izpadanja in slabo kvaliteto sta nadomestili izredna požrtvovalnost in fair igra mladih tekmovalcev. Veliko presenečenje je pripravil mladi Bajde, ki je s požrtvovalno in precizno igro
KOČEVJE
Poročili so se: Raj šel Anton, »delavec iz Dolge vasi 13, star 32 let in Podlogar Marija iz Kočevja, Trg 3. oktobra 18, stara .26 let; Selšek Mirko iz Slovenske vasi 24, star 27 let in Zakrajšek Marija iz Mahovnika 31, stara 21 let; Pugelj Jože iz Po--tiskovca 9, star 30 let in Nose Jožefa iz Tisovca 12, stara 27 let; Komac Vladimir iz Kočevja, Roška c. 36, star 24 let in Vesel Vida iz Kočevja, Ljubljanska c. 9, stara 22 let; Strnad Anton iz Kočevja, Cankarjeva 6, star 26 let in Bartol Amalija iz Kočevja, Roška c. 57, stara 26 let; Pogačar Andrej iz Kamnika — Pot 27. julija 4, star 20 let in Koleta Matilda iz Kočevja, Roška 74, stara 19 let.
Rodile so: Pirnat Ana iz Poloma 5 — dečka; Petek Marija iz Gorenja 21 — dečka; Rac Regina iz Kočevja, Reška c. 7-b — dečka.
V Ljubljani so rodile: Poje Božena iz Šalke vasi 34 — deklico; Kisilak Martina iz Gorenjih Lo-žin 14 — dečka; Pogorelc Silva iz Slovenske vasi 22 — dečka.
Umrl je: Polajnar Martin iz Koblarjev 25, upokojenec, star 89 let.
RIBNICA
Umrli so: Pucelj Neža, gospodinja iz Žlebiča 5, stara 75 let; Šteblaj Marija iz Hrovače 3, stara 93 let; Marolt Anton iz Gorenje vasi 24, star 92 let; Šmalc Franc, kmet iz Dolenjih Lazov 2, star 72 let.
izločil rutiniranega Mateta, ki je bil nedvomno eden glavnih favoritov turnirja, in si s tem utrl pot v finale. V finalu sta se spoprijela nadarjena igralca, stara znanca ribniškega občinstva, Joras in Šilc. Tema se je pridružil še mnogo obetajoči Bajde, ki pa je navsezadnje le moral kloniti ostremu tempu igre, ki sta ga narekovala Joras in Šilc.
Rezultati turnirja:	1. Joras
Anton, 2. Šilc Jože, 3. Bajde Dušan.
Po končanem tekmovanju je odbor TVD »Partizan« podelil zmagovalcem spominske diplome in jim zaželel še mnogo uspehov pri igranju.
čestitajo k opravljeni diplomi na ekonomski fakulteti.
Sestra, žena Helena, brat Karol, sestri Angela in Marija z družinami.
PRODAM
Prodam kompletno spalnico — temno politirana hrastovina. Naslov na upravi »Novic«.
PRODAM
Ugodno prodam motorno kolo NSU — MAX 250 ccm. — Željne 16 pri Kočevju.
PRODAM
Poceni prodam štedilnik z manjšim popravilom. Naslov na upravi »Novic«.
PRODAM
Ugodno prodam kompletno spalnico. — Dečko Stanko, Precizna mehanika Kočevje, Trg Svobode 40.
PRODAM
Prodamo električni štedilnik, omare, korenje in peso za krmo, ter dobrega psa čuvaja (nemški ovčar).
Vajenski dom Kočevje.
PRODAM
Moped TMZ dobro ohrajen poceni prodam.
Tomše Ivan, Mlaka 24 pri Stari cerkvi.
RAZPIS
Komisija za delovna razmerja pri podjetju Apnenica, Dobrepolje, razpisuje delovna mesta za
KGP VODI
V petek, 6. IV. je bila odigrana tekma, ki je odločila prvo mesto. V nekoliko boljši igri je zmagalo moštvo KGP z minimalno razliko 42 kegljev. Tako vodi na lestvici KGP z 12 točkami, takoj za njim sta Komet in Zidar z 10 točkami.
Rezultati: KGP (4330) Kočevar (801), Pogorelc (746), Drobnič (656), Kosten (754), Krapež (679), Škufca (694), Komet (4288) Marinč (721), Smolej (717), Vidmar (771), Držek V. (671), Artač (674), Držek O. (734).
Lestvica VI. kola
KGP	6	6	0	0	25.780	12
Komet	6	5	0	1	25.372	10
Zidar	6	5	0	1	25.031	10
ObLO I.	6	3	0	3	24.989	6
Rog	6	3	0	3	24.746	6
Itas I.	6	3	0	3	24.192	6
Merkur	6	2	0	4	23.644	4
ObLO II.	6	2	0	4	22.525	4
Kovinar	6	1	0	5	23.903	2
Itas II.	6	0	0	6	22.155	0
KEGLJANJE ZA POKAL JUGOSLAVIJE
V četrtfinalu za pokal Jugoslavije so bili doseženi izredno dobri rezultati. KGP je premagal ObLO z rezultatom 4435 (Kosten 793, Krapež 757) proti 4276 (Henigman 763, Ocepek 747) podrtih kegljev. Presenečenje je pripravilo moštvo Itasa, ki je premagalo favorizirano ekipo Kometa za 10 kegljev z rezultatom 4423 (Klun 763, Tomšič 761)
22 nekvalificiranih delavcev
Nastop službe po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja nimamo.
Interesenti naj vložijo ponudbe na gornji naslov do 1. maja 1962.
OBVESTILO
Vse cenjene stranke obveščam, da ne posedujem več telefona. V zvezi naročil se prosim obrnite direktno. Strankam se priporočam.
Precizna mehanika Dečko Stanko, Kočevje.
ZAHVALA
Ob prerani smrti naše drage mame in sestre
Obranovič vdove Flak Ančke se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ji lajšali trpljenje v času njene bolezni in jo spremili na njeni zadnji poti.
Predvsem najlepša zahvala Občinskemu odboru ZB NOV in Krajevni organizaciji ZB NOV Kočevje, zdravniškemu osebju, predvsem dr. Janezu Klunu in sestri Jugoslavi Dimitrijevič, društvu upokojencev, godbi, vsem sosedom, ki so ji lajšali trpljenje, tovarišici Dušanki Švigelj za poslovilne besede in prav vsem, ki so nam izrazili sožalje,-
Hvala za ves trud in za podarjene vence:
Žalujoči: hčerka Vida z možem Viktorjem in sinčkom Romanom, brat Tone z družino, brat Ivan iz Zagreba, sestre Marija, in Francka iz Sušaka in ostalo sorodstvo.
proti 4413 (Držek V. 782, Vidmar 775) podrtih kegljev. Tako sta do sedaj znana že dva polfinalista KGP in Itas.
kegljaCice
PREMAGUJEJO VSE OVIRE!
Prijateljsko srečanje 5. aprila med žensko ekipo in upokojenci v disciplini 8 X 100 lučajev dvakrat, se je končalo z zmago ženske ekipe z razliko 191 kegljev. Skupaj je nastopilo 16 kegljačic, ki so skupaj podrle 4228 kegljev in 16 upokojencev z 4037 podrtimi keglji. Prvo moštvo upokojencev je premagalo ženske za 31 kegljev, druga ekipa kegljačic pa drugo vrsto upokojencev za 222 kegljev.
V nedeljo, 8. 4. so naše keglja-čice vrnile obisk kegljačicam iz Grosuplja. V disciplini 6 X100 lučajev je ženska ekipa KK Kočevje premagala ekipo domačink z rezultatom 1675 proti 1510 podrtih kegljev. Tako so naša dekleta zabeležila zopet eno zmago in obenem plačilo za vestno in vztrajno delo v tem športu. Organizacija tekmovanja je bila odlična in tudi številna publika je bila objektivna in je bodrila obe ekipi.
Rezultati posameznic: KK Kočevje (1675) Andolšek 278, Henigman 259, Popit 277, Jonke 262, Šercer 293, Potočnik 309. KK Grosuplje (1510) Zavodnik 237, Čelik 220, Ravnikar 249, Kralj 295, Markovič 229, Štru-belj 280.
ŠAH
Po občnem zboru ŠD Kočevje se je dejavnost društva zelo razmahnila. Kočevski šahisti so sodelovali pred dnevi na brzopo-teznem turnirju slovenskih mest v Žalcu in dosegli lep uspeh v svoji skupini. Premagali so Novo mesto in to je prvič, da so šahisti iz Kočevja premagali no-vomeščane. V končnem plasma-nu je manjkalo samo pol točke, da bi se uvrstili v finale. Najboljši v ekipi je bil Miha Klarič, ki je moštvu pridobil največ točk.
Vsak torek je organiziran br-zoturnir, ki je zelo važen za trening vseh igralcev. V igranju se vidi tudi uspeh mladincev, ki resno konkurirajo bolj rutiniranim igralcem. Potrebna jim je še teorija in uspeh pri mladih ne bo izostal. Pohvaliti je treba od mladincev Rudija Ostermana in Štefana Čimer j a, ki zelo resno igrata.
Na prvem brzopoteznem turnirju je zmagal Franc Lunder pred Ostrmanom, Moharjem in Liscem. Na drugem je zmagal kočevski prvak Franc Mestek.
Ekipa Kočevja se bo udeležila tudi turnirja za »Pokal maršala Tita«, ki bo 23. aprila v Ljubljani. Ob koncu aprila bo v Ljubljani tudi okrajno prvenstvo posameznikov. Kočevje bo zastopal prvak Kočevja Franc Mestek, ki se za to resno pripravlja.
NAŠ TRG
Uvajamo novo rubriko, v kateri bomo bralcem sporočali prodajne cene na trgu, v trgovinah, KŽ in drugod. Tokrat nam je dostavila cene le trgovina Sadje-zelenjava iz Kočevja, ki je imela od 1. do 11. aprila naslednje cene: sveže zelje 240, cvetača 240, kislo zelje 85, kisla repa 80, pomaranče 280, jabolka 100, Limone 320, čebula 280, Fižol suhi 160, banane 300, koleraba nova 45 in korenje rumeno 70 dinarjev za kilogram.
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni je dotrpel naš ljubljeni mož, oče, brat in stari oče
Jernej Otoničar
invalidski upokojenec, član zveze borcev NOB, dobro poznan borcem ribniške doline in Kočevja V prerani grob smo ga položili 9. aprila na pokopališču na
Žalah.
Vsem, ki se z nami sočustvovali in pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Posebna hvala organizaciji ZB Kočevje za venec, ter sosedom Brianu in Strunatu za njihovo naklonjenost. Žalujoči: žena Neža, sin Stane z družino, brat in sestra v Ameriki, ter ostalo sorodstvo.
Kočevje, 10. aprila 1962
' ■ ;
owtiiwcuUo
Qi&anie pce&ioatceo O&oestila Spetedi čestitke Mati oglasi
Upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Kočevje razpisuje na osnovi člena 5 in 43 Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ, št. 47/59), člena 3 in 23 Pravil sklada ter sklepa seje upravnega odbora z dne 26. marca 1962
I. NATEČAJ
za dajanje posojil hišnim svetom in družbenim pravnim osebam, ki neposredno upravljajo s stanovanjskimi hišami na področju mesta Kočevje do višini 8 milijonov din:
1.	Posojila se bodo odobravala do proračunske vrednosti samo večjih popravil;
2.	Najnižja obrestna mera znaša 2 odstotka;
3.	Najdaljši rok vračanja je 30 let;
4.	Prosilec je dolžan imeti zgradbo zavarovano pri DOZ;
5.	V ponudbi mora prosilec navesti pogoje v smislu člena 24 in predložiti dokumentacijo po členu 25, 26, 27 in 28 pravil sklada;
6.	Pravila so na vpogled na sedežu sklada na ObLO, soba 29/1;
7.	Ponudbe je treba vložiti najkasneje do 14. maja 1962 do 14. ure z vso dokumentacijo v zapečateni kuverti ali zavoju na Komunalno banko Kočevje. Na kuverti ali ovoju mora biti oznaka »Natečaj posojila hišnim svetom«;
8.	Prednost pri dajanju posojila bodo imeli ponudniki:
a)	ki prispevajo večji lastni delež;
b)	ki ponudijo krajši odplačilni rok,
c)	ki ponudijo višjo obrestno mero,
d)	katerih popravila so bolj nujna ali več vplivajo na zunanji izgled stavbe;
9.	O izidu natečaja bodo ponudniki obveščeni s pismenim sklepom upravnega odbora.
Kočevje, 26. marca 1962.
STANOVANJSKI SKLAD OBČINE KOČEVJE
Upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Kočevje razpisuje na osnovi člena 43 in 47 Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ, št. 47/59), člena 3, 13, 21 in 23 Pravil sklada in sklepa seje upravnega odbora z dne 26. marca 1962
I. NATEČAJ
za dajanje posojil obrtnim gospodarskim organizacijam za gradnjo oziroma modernizacijo njihovih poslovnih prostorov in lokalov do višine 8 milijonov dinarjev:
1.	Natečaja se lahko udeležijo vse obrtne gospodarske organizacije družbenega sektorja za področje Občine Kočevje.
2.	Posojila se bodo odobravala do največ v višini 70 % predračunske vrednosti.
3.	Najnižja obrestna mera znaša 6 %.
4.	Najdaljši rok vračanja je 15 let.
5.	Družbene pravne osebe, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do sklada, se na tem natečaju ne morejo potegovati za posojilo.
6.	Prosilec je dolžan položiti varščino 2 promil od zneska zaprošenega posojila na depozitni račun stanovanjskega sklada pri Narodni banki Kočevje št. 600-27-867 do 30. aprila 1962. V primeru, da prosilec odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist sklada.
7.	V ponudbi mora prosilec navesti pogoje v smislu člena 24 in predložiti dokumentacijo v smislu člena 25 in 26 Pravil sklada.
8.	Pravila so na vpogled na sedežu sklada na ObLO Kočevje, soba št. 29/1.
9.	Ponudbe je treba vložiti najkasneje do 30. aprila 1962 do 14. ure z vso dokumentacijo v zapečateni kuverti ali zavoju pri Komunalni banki Kočevje. Na kuverti ali ovoju mora biti oznaka »Natečaj za posojila poslovnih prostorov«.
10.	Prednost pri dodeljevanju posojil bodo imeli ponudniki:
a)	ki bodo zaprošena sredstva vložili čimbolj gospodar-nostno in čimprej dogradili oziroma obnovili poslovne prostore,
b)	ki prispevajo višji delež lastnih sredstev;
c)	ki ponudijo krajši odplačilni rok;
d)	ki ponudijo višjo obrestno mero.
11.	Izid natečaja bo objavljen na oglasni deski ObLO, prosilci pa bodo obveščeni še s pismenim sklepom.
12.	Lastno udeležbo bo treba plačati pred sklenitvijo kreditne pogodbe pri Komunalni banki v Kočevju.
Kočevje, 26. marca 1962.
STANOVANJSKI SKLAD OBČINE KOČEVJE
Turistično-olepševalno društvo Ribnica razpisuje delovno mesto
ČUVAJA IN OSKRBNIKA javnih nasadov in gradu v Ribnici Plača po dogovoru. Nastop službe takoj.
Intresenti naj oddajo pravilno kolltovane prošnje Turistično-olepševalnemu društvu v Ribnici.
Razpis traja do izpopolnitve delovnega mesta
SPORED RTV LJUBLJANA
SPORED ZA SOBOTO 14. APRILA
SODRAŽICA
Poročila sta se: Lunder Alojz, delavec iz Kračalov — Gora 6 in Radmilovič Radojka, gospodinja iz Dubrave pri Mostarju.
Umrla je: Lušin Frančiška iz .Zapotoka 30.
KOSTEL
Rodile so: Grgorič Štefanija, gospodinja iz Planine 1 — deklico; Klarič Alojzija, gospodinja iz Krkova 6 — dečka.
Umrla je: Rauh Uršula iz Do-Tuša 5, stara 84 let.
ČESTITA
Predzadnjo soboto sta se poročila Marija Lavrič iz Loškega potoka, stara 61 let ter Jože Modic iz Prezida, star 65 let. Novo-poročencema želi obilo sreče in na mnoga leta!
Franc Košmrlj — Preska.
ČESTITAJO
Janezu Bojcu iz Prigorice 86
»NOVICE« — glasilo SZDL občin Kočevje in Ribnica. Izdaja In tiska CžP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Peter Sobar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14-a, telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo Je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 2.000 dinarjev oziroma 3 ameriške dolarje. Tek. rač. 600-27-1-265
»rt NB podružnica Kočevje
JADRAN KOČEVJE: 13. do 15. aprila francoski film »Moderate Contabile«, 15. aprila matineja »Čarobni mlin«, 16. in 17. aprila francoski film »Primer dr. Lavrenta«, 18. in 19. aprila amerški film »Sredi noči«, 20. in 22. aprila francoski barvni CS film »Ljubezen pod
nadzorstvom«.
SVOBODA RUDNIK: 14. in 15. aprila ameriški barvni film »Mačka na vroči pločevinasti strehi«, 21. in 22. aprila za-hodnonemški film »Roman ginekologa«.
SVOBODA STARA CERKEV: 14. in 15. aprila ameriški film »Puščava živi«, 21. in 22. aprila češki film »Na končni postaji«.
RIBNICA: 14. in 15. aprila bolgarski film »Prva ljubezen«, 21. do 22. aprila slovenski film »Nočni izlet«.
SODRAŽICA: 14. in 15. aprila indijski barvni film »Mati In-dije«, 21. in 22. aprila ameriški bar. CS film »Gola Maja«.
LOŠKI POTOK: 15. aprila ameriški barvni CS film »Slab dan v Bleck Rocku«, 22. aprila
gruzinski film »Beli sužnji«.
VELIKE. LAŠČE: 14. in 15. aprila ameriški CS film »Ulica Friderik št. 10«, 21. in 22. aprila sovjetski barvni film »Nebo kliče«.
DOBREPOLJE: 14. in 15. aprila ameriški barvni film »Človek, ki je vedel preveč«, 18. aprila jugoslovanski film »Prvi meščan malega mesta«, 21. in 22. aprila ruski barvni CS film »Maščevalec Kjor Ogli«.
PONIKVE: 19. «prila jugoslovanski film »Prvi meščan malega mesta«.
KOČEVSKA REKA: 14. in 15. aprila danski film »Igra mladosti«, 18. aprila italijanski film »Branim svojo ljubezen«,
21.	in 22. aprila sovjetski bar. film »Čarobni rubin«.
PREDGRAD: 14. in 15. aprila ameriški barvni VV film »Ponos in strast«, 21. in 22. aprila italijanski film »Siromašni, toda lepi« I. del.
BROD NA KOLPI: 14. in 15. aprila ameriški barvni film »Vitezi okrogle mize«, 21. in
22.	aprila ameriški barvni film »Luksuzna ladja«.
5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) — vmes ob 5.05, 6.00, 7.00 in 8.00 Poročila, 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji, 8.35 Glasba ob delu, 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Zakaj tako .. ., 9.25 Krsto Odak: Simfonija Jadrana, 10.00 Napoved časa in poročila, 10.15 Nekaj ameriških popevk, 11.15 Angleščina za mladino — 49. lekcija (ponovitev), 11.30 Pol ure pred dvanajsto, 12.00 Poročila,
12.05	Deset minut s Triom Slavka Avsenika, 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jelka Hočevar: Katera sredstva za zatiranje plevela uporabljamo ob setvi, 12.25 Melodije ob 12.25, 13.00 Poročila,
13.15	Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Radi bi vas zabavali,
14.05	Edvard Grieg, Simfonični plesi, 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila, 15.20 Napotki za turiste, 15.25 Ples, romanca in še kaj, 15.40 Ženski zbor »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja, 16.00 Vsak dan za vas, 17.00 Poročila,
17.05	Gremo v kino ..., 17.50 Orglice in harfa, 18.00 Poročila
— aktualnosti doma in v svetu, 18.10 Prizori iz Verdijevega »Othela«, 18.45 Okno v svet,
19.00	Obvestila, 19.05 Zdaj pa kar po domače, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Za prijeten konec tedna, 20.20 Radijska komedija: Jacques Perret — Jean Forest: Korporala se drži smola; 4. epi-zora: »Priprave na tretji pobeg«,
21.00	Plesni zvoki in popevke na tekočem traku, 22.00 Poročila,
22.15	Oddaja za naše izseljence,
23.00	Poročila, 23.05 Zaplešimo v sobotno noč, 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
SPORED ZA NEDELJO,
15. APRILA
6.00—8.00 Za dobro voljo in nedeljsko jutro — vmes ob 6.00 in 7.00 Poročila. 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva,
8.00	Mladinska radijska igra — Svetislav Ruškuc: Primi ga, če ga moreš, 8.31 Slavni mojstri pišejo za otroke, 8.46 Po črnih in belih tipkah, 9.00 Poročila, 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden, 9.47 »Pod brajdo« in druge pesmi Rada Simonitija, 10.00 Še pomnite, tovariši... Jože Simšič: Dvakrat v »Franjo« — I. del,
10.30	Uro pri dunajskih klasikih,
11.30	Nedeljska reportaža, 11.50 Nekaj melodij za dober tek,
12.00	Poročila, 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —
I.	del, 13.00 Poročila, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Za našo vas, 14.00 Poje Koroški akademski oktet, 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
II.	del, 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved,
15.15	Četrt ure ob glasbenem avtomatru, 15.30 Rapsodija in divertimento. 16.00 Humerska tega tedna — Olaf Herfeldt: Eva in morilec, 16.20 Zabavno popoldne ob radijskem sprejemniku, 17.00 Poročila, 17.05 Prisluhnimo češkemu orkestru Karla Vlacha, 17.15 Radijska igra — Eugene O’Neill: O divjina, 18.11 Tri Kitajske skladbe Abrama Chasinsa, 18.19 Sergej Prokofjev: Prvi in drugi stavek iz drove violinske sonate, 18.30 Športno popoldne, 19.00 Obvestila,
19.05	Glasbeno srečanje orkestra Roberta Rossija in zabavnega orkestra RTV Ljubljana, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Izberite melodijo tedna, 20.45 Iz albuma Eddie Barclay, 21.00 Glasovi od včeraj in danes — V. oddaja,
22.00	Poročila, 22.15 Orkestri in solisti RTV Zagreb, 23.00 Poročila, 23.05 Plesna glasba na valu 327,1 m, 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
Škoda zaradi divjadi
Divjad v naravi je krasota in bogastvo narave. Marsikateri državljan, ki ni ljubitelj narave si to drugače tolmači. Vendar je po zakonu divjad splošno ljudsko premoženje, katero je dano v upravljanje lovskim organizacijam. Vsa divjad ne glede na vrste se bori za svoj življenjski obstoj; zato se pripeti, da upada v razne kmetijske kulture. Vzrokov za upadanje divjadi v kmetijske kulture je več. Glavna značilnost je, da se zaradi kultiviranja gozda, prebiralne sečnje, dobi divjad v gozdu premalo potrebne hrane za svoj življenjski obstoj, zato jo njen lačni želodec privleče na njive, posejane z raznimi kmetijskimi kulturami, kjer včasih napravi veliko škode kmetijskim proizvajalcem. Zaradi tega kmetijski proizvajalci niso ljubitelji divjadi, ki jim napravi škodo v sadovnjaku, na njivah, na fižolu, repi, pesi, krompirju in še na ostalih gotovih posevkih. Zadržal se bom le pri divjadi, ki dela kmetijskemu proizvajalcu, kakor tudi lovcem največ preglavic, to so divje svinje in medvedi. Kajti pred tema dvema vrstama divjadi včasih skoro ne najdeš moči za obvarovanje kmetijske kulture.
Imenovani dve vrsti divjadi sta napravili po evidenci plačila škode v letu 1961 na teritoriju naše lovske zveze veliko, kar pa
nam naj pokažejo naslednje številke: divje svinje za 311.160 din, medvedi pa za 287.000 din, skupaj 598.160 din.
Višina plačane škode zaradi divjih svinj in medvedov je po točni evidenci v dobi treh let skoro enaka. Seveda je škode storjene gotovo več, kakor jo prikazuje evidenca. Zato pa je več subjektivnih ali pa tudi objektivnih vzrokov, katere nimam namena podrobno obravnavati, zadržal se bom le na dveh objektivnih vzrokih.
I.
Zaradi modernega gospodarjenja z našimi gozdovi dobi divjad premalo hrane v gozdu za svoj življenjski obstoj. Lovske organizacije, to so lovske družine so dolžne, da divjadi, kateri primanjkuje v gozdu hrane, nadomestijo s sajenjem kmetijskih kultur v samem gozdu ali pa v obronkih gozdov. S tem bi se škoda zaradi divjadi lahko veliko zmanjšala. Kmetijski proizvajalci bi pa morali na ugro-ženih krajih, kjer divjad upada in jim dela škodo, svoje kulture zavarovati na način, kakor predvideva zakon o lovu čl. 44, 2. odstavek.
Če bi obe prizadeti stranki storili, kar navajam v gornjem odstavku, se bi škoda zaradi divjadi občutno zmanjšala. Nočem zatrjevati, da nekatere lovske družine ali pa oškodovanci
Tomšič Andrei:
KURIR BRANKO
NADALJEVANJE
»Dve uri dobre hoje,« je odgovoril Branko skoro mehanično, ne zavedajoč se smisla odgovora. Ko se je zavedel, kaj ga je Marko vprašal, je še dodal: »Domov? Po kaj pa? Saj nimam nikogar. In če bi tudi bil kdo, bog ve, kje so!«
Obsedela sta molče, zatopljena vsak v svoje misli. Tudi Marko ni vedel za svoje. V Linzu je zbežal Iz transporta, ko so jih kakor živino gnali v taborišče. V vagone, na katerih je pisalo »40 ljudi ali 10 konj« so jih natlačili po stopetdeset. Ko so se v Linzu odprla vrata je z mrtvim padel iz vagona tudi Marko. Napravil se je kot da je mrtev in zvečer pobegnil. Ker je znal odlično nemško, se je prebijal počasi peš proti domu, čeprav so ga nekajkrat nemški kmetje in policaji gonili kot psa. Izmazal se je in po dolgem tavanju prišel do svoje domačije, nekje pri Brežicah. Doma ni bilo nikogar in ko je potrkal ponoči na okno svoje hiše, se je nekdo zadrl nanj v nemškem jeziku. Takoj je zbežal in se priključil partizanom. Boril se je po Štajerski in Koroški, končno pa je prišel še na Notranjsko. Toda tistega, ki je bil v njegovi hiši, je izplačal.
Neko noč se je priplazil domov skupaj z tovarišem. Potrkala sta na vrata in po nemško ukazala naj jima odpro. Neki naseljen Kočevar, ki je optiral za Nemčijo, pa so ga naselili tukaj, jima je odprl. Ker sta bila v nemški vojaški uniformi, sta začela poizvedovati za partizani in kočevski hlapec jima je začel pripovedovati, da se banditske tolpe večkrat potepajo tam okoli. On pa se jih ne boji, ker je oborožen. Pogostil ju je z gnjatjo in kruhom ter slivovko. Nekaj časa sta ga poslušala, ko pa je začel le preveč peti slavo »velikemu REICHU in njegovemu furcrju«, ki sta poskrbela zanj in mu dala to lepo kmetijo, se Marko ni mogel več krotiti. Zarohnel je nanj v pravi štajerski govorici in nameril nanj puško. »Dosti je tvojega prekletega hvalisanja, saj žreš kruh, ki ga je rodila moja zemlja!« Kočevar je začudeno strmel vanj in šele potem spoznal kdo je.
»Poberi svoje cape in če imaš kakšnega otroka, potem pa marš! Da te ne vidim nikoli več!«
S tovarišem sta pobrala nekaj obleke in obutve, vzela nekaj mesa in kruha, vse skupaj zbasala v nahrbtnik in med jokom ženske, ki se je pojavila na vratih segnala njega in njo iz hiše. Tovariš ju je stražil, on pa je nanesel slame in papirja v hišo, razbil petrolejko in vse skupaj polil z petrolejem ter zažgal. Čakala sta toliko časa dokler se niso poka-aali ognjeni zublji skozi okna in vrata, nato pa sta se vrnila ▼ četo.
»Glej, jaz sem celo sam zažgal svojo hišo, kje sta žena in sin pa nisem nikoli zvedel,« je sledeč svojim mislim povedal Marko. »Morda ju ne bom videl nikoli več. Upanja vsaj nimam nobenega. Tvoji pa so prav gotovo živi, saj so še pisali sosedovim iz Raba, kot si mi povedal. Upaj, Branko in videl boš, da bo še vse dobro!«
»Morda,« je odgovoril Branko. »Muči me silno domotožje in zdi se mi, kot bi me klicala mama domov. Takega občutka že dolgo nisem imel. Kar duši me.«
»Pustiva to, saj tak pogovor ne vodi nikamor. Pojdiva raje pogledat k Vinku. Mislim, da je tam na oni strani,« je rekel Marko in pokazal z roko na onostran požgane žage. »Saj boš pazil sam, kaj ne, dokler se ne vrnem?« se je obrnil vstajajoč k svojemu tovarišu v zasedi. Ko mu je ta potrdil, sta odšla z Brankom k Vinku.
Šla sta preko jase na kateri so spali borci. Ležali so vse navzkriž, kot so pač posedli ob prihodu. Sonce je že močno grelo in iz njihovih oblek se je dvigala sopara. Greli so se kot martinčki in če so sončni žarki le preradovedno pogledali v utrujeni obraz borca, ki se je zjutraj vlegel z obrazom proti soncu, se je obrnil in ga skril.
»Zbuditi bi morala Mileta. Naročil mi je naj ga zbudim čez eno uro, sedaj pa je že devet ura. Izmenjajva zasede, da se malo spočijejo še borci, ki so v zasedah, potem pa ga zbudiva. Se strinjaš?« Branko je pogledal Marka in ko je ta prikimal sta jela buditi borce, ki bodo odšli v zasede. Neradi so vstajali in se pridušali, da so šele zaspali, Rok pa je celo krepko zaklel: »Hudičeva vojska! Komaj sem se vlegel, že moraš spet v zasedo, kot bi nam bil nekdo stalno za ritjo!« vendar je moral kljub temu vstati.
Kmalu so se začeli zbirati borci iz zased. Vinko, ki se je vrnil med prvimi je povedal, da so pri njih spali izmenoma vsak malo več kot uro in da je bedel en sam. Tako jim je bilo lažje in nekako lažje so prebili čas, ko so morali biti v zasedi. Z Markom sta ga hotela zaplesti v pogovor, vendar se jima ni dal. Zamahnil je z roko in legel pod smreko:
»Pustita me, preveč sem truden. Doma bodo pa že počakali, če se mi pogovarjamo o njih ali ne.« Kmalu je zaspal.
Zbudila sta Mileta in sama legla. Zaspala sta v mislih na dom in na svoje. Branko se je nekaj časa otepal spanja, vendar sta narava in njegova mladost zahtevala svoje. ..
NADALJEVANJE PRIHODNJIČ
tega ne delajo. V kolikor pa mi je stvar poznana pa eni in drugi storijo premalo, da bi preprečevali upadanje divjadi na polja. Kljub temu, da je v nekaterih primerih vse narejeno, se zgodi, da divjad vdere tudi tja, kjer jo nihče ne pričakuje.
II.
Druga bolj važna naloga obeh prizadetih strank je, da oškodovanec pravočasno prijavi povzročeno škodo zaradi divjadi lovski organizaciji tistega terena, kajti Zakon o lovu člen 45. prvi odstavek pravi, da mora oškodovanec prijaviti storjemu škodo zaradi divjadi v 8 dneh potem, ko je zanjo zvedel, najpozneje pa v 1 mesecu potem, ko je nastala. Če je oškodovanec storil vse potrebno po zakonskih predpisih, je lahko prepričan, da bo škodo dobil povrnjeno, oz. plačano, v denarnem znesku, ne pa, kakor postavljajo nekateri oškodovanci, da se jim povzročena škoda povrne v natural! j ah.
Vsaka lovska družina ima pooblaščene svoje člane, da cenijo povzročeno škodo zaradi divjadi. Ko cenilec in lovski strokovnjak ugotovita, da je bila škoda povzročena zaradi divjadi, jo ocenita, sestavita zapisnik o povzročeni Škodi zaradi divjadi. Pri odmeri višine storjene škode na določeni kulturi se upošteva ha donos, katerega dobijo lovske organizacije od kmetijskih zadrug in odkupne cene, pri čemer se odkupna cena zniža od 2—3 dinarje za spravilo določene kulture. Cene in tudi ha donos se dobijo od urada za kmetijstvo OLO, zato odkupne cene, kakor tudi povprečni ha donosi, niso v skladu z odkupnimi cenami ali ha donosi tistega kraja, kjer pa ne odstopa več kot 1—2 dinarja. Če se obe prizadeti stranki sporazumeta o višini storjene škode zaradi divjadi in višini zneska za povzročene škode, zapisnik podpišeta obe prizadeti stranki. Cenilec odda podpisani zapisnik svoji matični organizaciji, katera je dolžna, da ga preveri in potrdi in navedeni znesek izplača oškodovancu. Kajti edini plačnik povzročene škode zaradi divjadi je le lovska družina, ki ima v upravljanju lovišče. Ker pa lovske družine dostavljajo zapisnike o povzročeni škodi zaradi divjih svinj in
medvedov področni Lovski zvezi pri kateri je poseben fond za re-fondiranje finančnih primanjkljajev lovskih družin. Če se pa omenjeni fond izčrpa, se koristi isti fond Lovske zveze Slovenije, kamor mora področna Lovska zveza dostaviti zapisnike o povzročeni škodi zaradi divjih svinj in medvedov zaradi refon-diranja. Zato se stvar zavleče in oškodovanec čaka na plačilo pripadajoče odškodnine po več mesecev. Krivdo nosi le lovska družina tistega terena. Pripeti pa se tudi, da se oškodovanec ne strinja z ocenitvijo pooblaščenih članov lovske družine; potem oškodovanec postopa po 45. členu Zakona o lovu, ki pravi, da mora oškodovanec prijaviti povzročeno škodo zaradi divjadi ObLO, ki sestavi komisijo. Če se še v tem primeru ne sporazumeta obe stranki, ima oškodovanec pravico postopati po 46. členu Zakona o lovu, ki se glasi: za odločanje o odškodninskih sporih je pristojno sodišče. Tožba mora biti vložena najpozneje v 6 mesecih, od kar je škoda nastala. Večkrat se zgodi, da je. iz zapisnika razvidno, da oškodovanec ni zadostil vsem zakonskim predpisom, cenilec oz. lovska družina pa sta omenjeni zapisnik dostavila že imenovanim lovskim organizacijam zaradi re-fondiranja, da se ne bi oškodovancu zamerila. Komisija, katera odobrava refondiranje zneskov, nepopolne in netočne zapisnike vrne lovski družini v popravek ali zniža refondiranje določenega zneska. Kdo je temu kriv? Morda površno delo cenilca, morda sorodstvo cenilca do oškodovanca, morda premajhna odgovornost upravnega odbora lovske družine. Vse to se lahko pripeti. Največje nezadovoljstvo pa nastane med prizadetimi, ki niso dobili onega, kar jim po Zakonu pripada. Zato se priporoča, da vedno cenita povzročeno škodo zaradi divjadi dva cenilca, oz. pooblaščena člana skupaj, kar se pričakuje, da bodo zapisniki pravilno in vestno izpolnjeni. Če pa bomo od oškodovanca, cenilca, upravnega odbora lovske družine vestno izvrševali svojo dolžnost, se pridržavali vsi Zakonskih predpisov in danih navodil, bodo medsebojni odnosi dobri, kar se člani zelene bratovščine moramo zavedati, saj nam je poverjena velika in težka naloga — upravljati z naravo, kar pa ni tako lahko.
Za Lovsko zvezo Kočevje Jasenc Ciril
Upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Kočevje razpisuje na osnovi člena 10 in 53 Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ, št. 47/59) in sklepa upravnega odbora z dne 26. 3. 1962
L NATEČAJ
za dajanje posojil individualnim graditeljem stanovanj v letu 1962 na področju občine do višine 2 milijonov dinarjev:
1.	Natečaja se lahko udeležijo fizične osebe iz delovnega razmerja, ki individualno gradijo stanovanja na področju občine, v gradbenih okoliših.
2.	Posojila se bodo odobravala za četrto in peto fazo gradnje stanovanjskega objekta.
3.	Najdaljši rok vračanja je 10 let.
5.	Prosilec je dolžan položiti varščino 2 promil od zneska zaprošenega posojila na depozitni račun stanovanjskega sklada pri Narodni banki v Kočevju št. 600-27-867 do 30. aprila 1962. V primeru, da prosilec odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist sklada.
6.	Prosilec je dolžan zavarovati zgradbo pri DOZ.
7.	V ponudbi mora prosilec navesti pogoje v smislu člena 24 in predložiti dokumentacijo v smislu členov 25, 26 in 27 Pravil sklada.
8.	Pravila so na vpogled na sedežu sklada v stavbi Občinskega ljudskega odbora Kočevje, soba 29/1.
9.	Ponudbe je treba vložiti najkasneje do JO. aprila 1962 do 14. ure z vso dokumentacijo v zapečateni kuverti ali zavoju pri Komunalni banki v Kočevju. Na kuverti ali ovoju mora biti oznaka »Natečaj za posojilo individualne gradnje«.
10.	Prednost pri dodeljevanju posojil bodo imeli ponudniki:
a)	ki bodo čimprej dogradili stanovanje, najkasneje pa do 31. decembra 1962;
b)	ki prispevajo večji delež lastnih sredstev;
c)	ki ponujajo krajši odplačilni rok;
d)	ki ponujajo višjo obrestno mero;
e)	ki bodo dogradili stanovanje na področju mesta ali bližnji okolici.
11.	Izid natečaja bo objavljen na oglasni deski ObLO Kočevje, prosilci pa bodo obveščeni še s pismenim sklepom.
' Kočevje, 26. marca 1962.
STANOVANJSKI SKLAD OBČINE KOČEVJE
Goska - hišni čuvaj I
OB ROBU
V Slavskem lazu imajo lepo vzgojeno gospo bele barve s sivimi perutkami. Ta čudežna goska je že stara 12 let, torej jo imajo pri hiši že od 1950. leta.
Imenovana goska s svojim veselim gaganjem naznanja gospodarju odnosno družini prihod obiska znancev ali tujcev. Če je potrebno, razprostre perutnice in se spusti za človekom in se brani s svojim rjavim kljunčkom. Ta napravi v času, kadar ni nobenega od družine doma in hoče ona sama obvarovati hišo. Na splošno je zelo priljubljena in zvesta živalca svojemu gospodarju. Zanesljiva pa je veliko bolj kot kakšen pes in verjetno bo ostala pri hiši do konca za hišnega čuvaja.
Gospodarstveniki, kmetje, delavci, gospodinje, pionirji, športniki — vsak najde v Novicah svoj kotiček.
© Ste že naročili Novice? Ce jih še niste, jih dajte čimprej, ker boste le tako lahko sodelovali v nagradnem žrebanju
© Sorodniku v inozemstvu so Novice pismo iz domačega kraja.
MERA JE POLNA
Tako pravijo tam, kjer je vsega že dovolj. Tako je pri nas v Stari cerkvi. Imamo poštni urad z dvema uslužbencema. Do sedaj je bilo vse v redu — do nekih notranjih sprememb na upravi pošte v Kočevju. Če je kdo od uslužbencev zbolel ali pa imel dopust, da je bil odsoten, je uprava pošte iz Kočevja takoj poslala nadomestno moč — in vse je bilo v redu. Tudi vsako nedeljo zjutraj smo dobili časopise in ostalo pošto.
Zdaj ni več tega, ker se je vse spremenilo. Če kdo manjka — manjka! Pa konec! Nadomestila ni! Pošta je v nedeljo hermetično zaprta. Nihče pa nas-1000 (tisoč) prebivalcev ni vprašal, če smo s tem zadovoljni. Večkrat smo kritizirali in negodovali, pa je vse skupaj zaman. Tudi zbor volivcev je razpravljal o tem problemu — brezuspešno. Naše zahteve so znane in jih ne bomo ponavljali, želimo le, da se tudi uresničijo, ker s takim načinom samouprave nismo zadovoljni.
ODNOSI DO LJUDI V ZOBNi AMBULANTI RIBNICA
Začela sem hoditi k zobozdravniku, ker me pač bolijo zobje in imam slabe.
Rečeno je pridi zjutraj — grem ob 7. uri in čakam, čakam, ura je že devet. Prosim tov. Marijo, če bi mi dala za drugič točno uro, kdaj naj pridem, ker se nerada rinem, če nisem na vrsti. Ravno pred menoj je eno naročila, meni pa je rekla:
»Malo še počakajte, ker imamo še dvajset naročenih.«
Sem mati petih otrok od starosti 6 do 12 let. Sem delavka in moram ob 13. uri na delo, kjer sem do 21. ure.
Tako nisem čakala prvič, pač pa že drugič. Kdor je bolj priljubljen se mu napiše ura, kdor ni, naj pa čaka. Mnenja sem, da bi dali na taka delovna mesta malo bolj prijazne in uvidevne ljudi, kakor pa so v konkretnem primeru.	Begič
A,
Iliče Ryan, ki je stara 41 let in mati štirih hčera, je na new-yorškem sodišču 6. marca vložila tožbo proti katoliški cerkvi v ZDA, in še posebej proti kardinalu Francis Spellmanu, ki je nadškof, ter škofijam Brooklyn, Rockville Centre, Springfield,
Žena katoliškega duhovnika toži cerkev za 2,375.000 dolarjev
Mass, San Francisco in Los Angeles.
Navedena ženska zahteva odškodnino za sebe in za svoje hčere v znesku 2,375.000 dolarjev, ker so ji razbili zakon in vzeli sredstva za preživljanje
Iz žiiljenia rojakov v Ameriki
Po dolgi bolezni je umrl v Euclid Glenville bolnici Matija Abramovič, star 73 let. Rojen je bil na Brodu ob Kolpi, v ZDA je bival 56 let. Zapustil je ženo Frančiško roj. Juretič, doma iz Sela pri Kostelu, otroke Louiso Klaus, Emilia, Vilmo Neuman, Beti Vrh in 6 vnukov.
V Ameriki je umrl Alojz Levstek, doma iz Travnika, Loški potok, po domače Juresov. Rojen je bil 20. februarja 1890. Zapustil je sinove Louisa, Conrada, Freda, Rudolpha, Johna, Mirka, Maxa ter hčere Vido, Bertho in Loretto, brata Franka, 16 vnukov, dva pravnuka in ostalo so-
rodstvo v ZDA in pri nas v Jugoslaviji.
V Trauniku Mich. ZDA je umrl Alojz Vesel, samski, star 74 let. V ZDA zapušča brata Johna in Antona, v Jugoslaviji v Loškem potoku pa sestro Antonijo Lavrič. Na pogreb je prišel nečak L. Lavrič s svojo soprogo Frančiško iz Aurore, z njima tudi Louis Košmrlj ter nečakinja Mary in njen soprog.
© Ste že naročili sinu, bratu, možu, fantu, ki služi vojaški rok Novice? Novice so mu pošta, ki pride vsak teden in poroča o dogodkih doma.
njene družine. V tožbi pravi, da se je 13. novembra 1950 tajno poročila z Walter Ryanom, ki je bil pomožni župnik katoliške fare v Glen Cove, N. Y. Pred poroko sta se že del j časa ljubila. Po poroki je Ryan uvidel, da poroke ne bo mogel več skrivati. Pustil je duhovniško službo in postal prodajalec hiš in zemljišč.
Tožiteljica dalje navaja, da so pet let pozneje, to je 4. aprila 1955 prišli na njun dom zastopniki cerkve, ki so moža opili in s silo odpeljali. Poizvedovala je
♦ »OPRAVLJANJE«
NA FILMSKEM TRAKU
Scenarij za satirični film »Opravljanje« je napisan. Film bo režiral eden izmed piscev scenarija Ante Babaja (drugi pisec je Božidar Violič), Prikazoval bo vsakodnevne nezaželjene posledice govoričenja, obiranja in vsega, čemur se pravi opravljanje.
za njim vsepovsod. Zvedela je pa samo to, da so moža odpeljali v nek samostan in ga zaprli, ker katoliška cerkev grešne duhovnike rada kaznuje.
15. maja 1956 se je mož vrnil domov in po dvanajstih urah so ga njegovi zasledovalci spet ugrabili. Spet so ga odpeljali v samostan, cerkveni predstavniki pa niso hoteli povedati kam.
Žena je zgubila moževo podporo za preživljanje otrok in je odvisna od javne podpore. Otroci so stari od 5 do 10 let. Tožbo je sodišče sprejelo in če ne bo prej poravnana, bo obravnava zanimiva, ker se je v tem času, odkar je vložena tožba oglasil tudi Walter Ryan sam iz San Francisca, ki pravi, da njegova žena meče slabo luč na katoliško cerkev in da so njene trditve smešne. Pravi dalje, da je prišel pred 7 leti v Kalifornijo zaradi pijače, kjer je opojno razvado premagal in se ne misli več vrniti k družini. Ženo dolži, da četrti otrok ni njegov.