Celje - skladišče D-Per
III 5/1982
iiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiii
11198206197
5RIINJSKI
k. OBČIN
»Savinjski občan« izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec.
Ureja uredniški odbor: Jože Jan (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Lojze Trstenjak, Elza Golob, Franci Ježovnik, Marjan Vidmar, Zdenko Puncer, Kristian Markovič, Franc Izlakar, Irena Terglav, Cveta Mikuž, Milan Žolnir, Nevenka Žohar.
Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710-671 Grafična priprava: Savinjski občan, Tisk: ČGP VEČER Maribor Naklada: 10.500 izvodov
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421 -1 /72 je časnik »Savinjski občan« oproščen prometnega davka.
JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ O HMELJARSTVU
Žalec je bil 23. in 24. junija gostitelj, skupščina občine Žalec pa pokrovitelj
V.	jugoslovanskega simpozija o hmeljarstvu..
Zbrani strokovnjaki so v dveh dneh z zanimanjem spremljali vrsto koristnih predavanj ter izmenjali bogate izkušnje, ogledali pa so si tudi hmeljišča v Savinjski dolini ter bili gostje pri predsedniku skupščine občine Žalec Viljemu Petku. Lahko zapišemo, da je simpozij v celoti dosegel svoj namen, saj je sprejel, vrsto zakjučkov. ki bodo koristili hmeljarjem in njihovim or: ganizacijam. tako na področju proizvodnje kot uspešnega plasmana hmelja na zahtevnih inozemskih tržiščih.
Ko so obravnavali položaj hmelja na svetovnih tržiščih so se soočili s proizvodnjo hmelja in prodaje v preteklih dveh letih. Nenormalno visoke ceneje dosegla prodaja letnika 1980. ki pa je že v naslednjem letu močno padla. kar sicer ni bil odraz dejanske ponudbe in povpraševanja.
Vzrok za padec cen v letu 1981 naj bi bila recesija, ki pesti zapadni svet. visoke obresti za obratne kredite, ki ne dopuščajo dosedanjih za-
log.	pa tudi pomanjkanja deviz za nakup hmelja na zapadnem trgu.
Svetovni pridelek hmelja v letu 1981 je znašal cca 130.015 ton. kar je za 10 odstotkov več kot predlanskim. Pri lanski boljši letini sta bili najbolj prizadeti Nemčija in ZDA. torej. tam. kjer so površine s hmeljem najbolj razširili in kjer so zaradi večjega pridelka hmelja za prodajo na voljo večje količine po nizkih dnevnih cenah. Gospodarski uspeh zadrug in trgovcev je izostal, saj je prodaja izkazala celo negativno bilanco.
V ZDA ni bilo več mesecev opaziti nobenega povpraševanja in.šele potlej, ko
seje pri njih porušil sistem cen. so lahko prodali velik pridelek hmelja. Razmere v ZDA so bile vzrok, da so cene hmelja padle tudi na evropskem trgu. kar je hkrati pripomoglo k poslabšanju cen pri zaključkih za naslednja leta.
Pesimizem, ki seje zadnje mesece razširil med pridelovalci hmelja zaradi preobsežnih hmeljskih površin in obilnih pridelkov, spremlja tudi obnašanje pivovarn glede nakupa hmelja do leta
1984.	Pivovarne v svetu lahko v naslednjih letih pričakujejo zagotovljeno preskrbo s hmeljem na podlagi srednjeročnih pogodb.
Za našo slovensko proizvod njo hmelja in njeno prodajo bo treba upoštevati inse podrediti temu. da letno pridelamo okrog 3 % svetovne proizvodnje, in da ob pridelku 3.800 do 3.900 ton prodamo do 35 % hmelja domačim pivovarnam, ostanek — 65 % — pa izvozimo na tuje. Zunaj pa je treba vnaprej prodajati 80 do 90 % hmelja za dobo 3 do 5 let. če nočemo prevzeti rizika, da pridelka v normalnih in zelo dobrih letih ne bo možno prodati. Zato mora Poslovna skupnost za hmeljarstvo temeljito poznati tržne navade in zakonitosti, ko odobrava preprodaje za izvoz in domače potrebe.
Poseben poudarek zasluži sortna problematika, ki je pravzaprav prisotna vsa leta. od kar prodajamo sorte hmelja programa A. Reči smemo, da so se te vrste hmelja, posebno še durara. dobro obnesle in dosegle dober plasman na zunanjem irgli. Aurora kvalitetno in količinsko dominira v naših vrstah hmelja in je v svetu zelo priljubljena.-'Kupci jo iščejo zaradi arome in bogatih alfa smol. Za hmeljenje piva z naravnim hmeljem pa še \edno zahtevajo predvsem gold ing (povzetek iz referata Miša Bobovnika)
Tk.
J
Ì7MT
be
Žetev je tudi v naši dolini v polnem razmahu. Pod kombajni pada zlato rumeno klasje. Komaj smo poželi ječmen, že je dozorela pšenica. S pomočjo kombajnov bo-možno žetev pravočasno opraviti.
Čeprav je za celovito oceno pridelka še prezgodaj, so napovedi kljub nedavni toči. kije v žalski občini zajela in. prizadela 250 ha pšenice, še kar obetavne.
Minulo jesen smo posejali pšenico na znatno večjih površinah kot v prejšnjih letih in smo po skrbno opravljeni setvi ter drugih agrotehničnih ukrepih dočakali dobro žetev. Odkupna cena za pšenico je znana in tako se hkrati z žetvijo .začenja odkup viškov pšenice. Kako pomembno je. da z odkupom zajamemo vse razpoložljive viške pšenice po dogovorjenih cenah, lahko sklepamo po najnovejših ukrepih ZIS. kije za morebitne prekupčevalce in verižnike napovedal ostre kazni.
Res ne gre. da bi ob dobrem pridelku pšenice še naprej reševali vprašanje preskrbe z uvozom pšenice, doma pa z njo krmili,živino, kot seje to dogajalo prejšnja leta.
Kmetje kooperanti v žalski občini so že ob jesenski setvi z zadrugo sklenili pogodbe za odkup viškov pšenice na površini 174 ha. vendar je bilo dejansko posejane pšenice precej več. Z družbenim sek-
torjem. ki bo pospravil pšenico z 244 ha. računajo lahko s 500 ha. pšenice. Kmetje v obrobnih krajih sicer pšenice (razen posameznih primerov), ne bodo prodali, ker jo bodo potrebovali za lastno prehrano. vendar ob tem ne bodo kupovali kruha.
Po prvih napovedih naj bi znašal poprečni hektarski donos rodnejših sort pšenice 50 mtc na hektar, ponekod pa tudi več. To pa pomeni, da tudi v naših razmerah, kjer pšenica ni glavna poljska kul-
tura. lahko računamo z izdatnimi viški. Omeniti velja tudi, da bomo na 60 ha pridelali semensko pšenico.
Škoda, daje letošnji obetavni pridelek pšenice precej oskubila toča. Po sedanjih ocenah bo družbeni sektor pospravil za 300 ton manjši pridelek pšenice, celotni izpad v žalski občini pa cenijo na 500 ton.
Ob letošnjem dobrem pridelku (kjer ni bilo toče) niso odveč pravočasne priprave na jesensko setev. Čeprav bomo
še naprej dajali prednost proizvodnji hmelja in krmnim rastlinam za potrebe živinoreje. bo v kmetijskem kolobarju tudi pšenica zavzemala pomembno mesto. V proizvodni plan kaže zajeti tudi obrobne kmetije, skratka vsa tista kmetijska območja, kjer pšenica dobro uspeva in daje povprečni pridelek.
V sedanjih pogojih pridelati kar največ pšenice za potrebe lastne prehrane je dolgoročna naloga, ki jo kaže dosledno uresničevati. L. Trstenjak
20. praznovanje hmeljarjev
Od 6. do 8. avgusta se bodo v Žalcu in Braslovčah zvrstile prireditve v okviru praznovanja dneva hmeljarjev. To bo že dvajseto praznovanje, ki bo privabilo hmeljarje in druge goste iz vseh krajev Slovenije. Osrednje praznovanje bo v nedeljo, 8. avgusta, na prireditvenem prostoru v Braslovčah.
Že v petek, 6. avgusta, bodo odprli razstavo inovacij, ki bo prikazala iznajdbe in izboljšave na področju hmeljarstva in kmetijstva v zadnjih letih, s poudarkom na tistih inovacijah, ki še niso bile prikazane. Ta dan bo tudi posvet hmeljarskih tehnologov Slovenije. Po posvetu si bodo udeleženci ogledali razstavo inovacij, zavrteli pa jim bodo
tudi film s prikazom dosedanjih hmeljarskih praznikov.
V soboto, 7. avgusta, bodo odprli razstavo starega orodja in razstavo likovnih del domačih umetnikov, zvečer pa bo na prireditvenem prostoru kulturni program s prikazom starih običajev, za zaključek pa še zabavni program.
Na sam praznik, to je v nedeljo dopoldne, bo tekmovanje mladih hmeljarjev v različnih veščinah. Pripravljajo ga mladi zadružniki iz širšega področja. Zvečer pred osrednjim praznikom bo v Žalcu že tradicionalno srečanje slovenskih hmeljarjev, na katerem bodo med drugim podelili priznanja najuspešnejšim proizva-. jalcem hmelja — hmeljarjem v minuli sezoni. ,
Po končanem tekmovanju mladih v hmeljarskih veščinah pa bo v nedeljo ob 14. uri krenila skozi Braslovče pisana povorka voz s prikazom nekdanjih hmeljarskih opravil. Povorke naj bi krenile iz Pariželj ali celo iz Polzele in se zaustavile na osrednjem prireditvenem prostoru v Braslovčah.
Tu bosta zbrane pozdravila predstavnik Hmezada in Poslovne skupnosti. Sledila bo predaja starešinstva in razglasitev spremljevalke (hmeljske princese) in izida tekmovanj ter proglasitev najlepšega voza, ki je sodeloval v povorki. Praznovanje bodo sklenili s kulturnim programom z nastopom folklore in pevcev in s sproščeno ljudsko zabavo.	Tk. L.
Pogin
rib
V juniju so se v ribniku Presarje pojavile mrtye ribe. Ribiška družina je takoj postala pozorna in na pomoč poklicala Republiški zavod za ribištvo. Ugotovljeno je namreč bilo. da so se na ribje škrge prisesali drobni zajedavci. kar je pogost pojav v a ku-mulacijskih vodah. Z dvakratno razkužitvijo jezera so preprečili pogin rib. tako seje sedaj stanje popolnoma normaliziralo.
Naj še povemo, daje od 20. junija dalje dovoljen športni ribolov, ki privablja veno več ljubiteljev tega športa. Ribiška družina pa opozarja ribiče. da so dolžni markirano pod ust takoj vrniti v vodo in o tem obvestiti vodstvo družine.
NEURJE S TOČO NAD ŽALSKO OBČINO
29. junija naši občani zlepa ne bodo pozabili. Tega dne je namreč ob 16.45 zajelo širšo območje žalske občine hudo neurje s kot orehi debelo točo. ki je temeljito oklestila letos obetajoče pridelke pšenice, hmelja, povrtnin in krmnih rastlin. V krajih, kjer seje toča najhuje razdivjala in v celoti uničila pridelke, so med tem že preorali zemljišča in posejali nove kulture. Vse druge poškodovane kulture pa so poškropili, skratka, storjenoje bilo vse za ublažitev nesreče.
Po najnovejših, sicer še neuradnih podatkih je toča povzročila gospodarstvu žalske občine 210 milijonov dinarjev — Podvzeti so vsi možni ukrepi za ublažitev škode.
Po najnovejših podatkih, ki so nàm jih posredovale službe skupščine občine Žaleč, znaša nastala škoda okrog 210 milijonov dinarjev. Kot ugotavljajo. je toča zajela 255 ha pšeničnih polj in uničila 739 ton pridelka. Hmelja bo na 407 ha tudi za 473 ton manj. kot so obetala hmeljišča; na 142 ha s povrtninami ocenu-jejo škodo na uničenih 579 ton pridelka. Na 1147 ha travnikov in koruznih polj je toča stolkla 7.897 ton krmnih rastlin. Uničenih je 74.400
Takole je ledena ujma oklestila nasade koruze v Savinjski dolini. (T. Tavčar)
hmeljskih ukoreninjencev. v sadovnjakih bo za 1533 ton manj sadja, velika škoda je tudi na vinski trti. saj je toča zajela 61 ha vinogradov.
Tako znaša skupna škoda, na kmetijski proizvodnji 183
milijonov dinarjev. Posledice poškodb na večletnih oziroma dolgoletnih nasadih se bodo nedvomno poznale tudi naslednja leta.
Skupščina občine Žalec si prizadeva po svojih močeh
pomagati prizadetim kmetijskim proizvajalcem, polne roke dela pa ima tudi kmetijska strokovna služba.'O nadaljnjih ukrepih bomo poročali v naslednji številki.
Tk. Le.
POTRES V NAŠ! DOLINI
Najstarejši prebivalci naše občine ne pomnijo, da bi se kdaj tako tresla tla kot tisto prvo soboto v juliju. Ni bilo rebivalca Prebolda. Polzele, alca in še posebno Šempetra, ki ne bi nekaj minut pred petnajsto uro zapustil stanovanja in se umaknil na prosto ter ugibal, kaj se sploh dogaja.
Vendar je bilo takrat, ob 14. 42. že vsega konec. Seizmološki instrumenti na Golovcu so zabeležili potres šeste stopnje po Mercallijevi lestvici z epicentrom v naselju Šempeter.
Tam je sunek spremljala še močna eksplozija, kije vnesla med prebivalstvo negotovost in veliko preplaha. Sprva so mislili, da je eksplodiral kakšen objekt in šele po nekaj urah so izvedeli, za kaj je sploh šlo. Takoj po dogodkih seje po navodilu občinskega štaba CZ sestal krajevni štab v Šempetru, ki je začel nemudoma ukrepati. Na srečo poškodovancev niso odkrili, zabeležili pa so precejšnjo škodo. Predvidevajo, da je poškodovanih preko 100 zgradb, od katerih so štiri močno, in sicer: zgradba pošte, gostilna Cvenk. Kuharjeva zgradba in zgradba hišne številke 10.
Frane Strmecki, ki stanuje v
hiši štev. 10, nam je ob našem obisku povedal:
—	S svojo štiričlansko družino sem bil na obisku pri sorodnikih na Bizeljskem in za potres sploh nisem vedel. Povedali so mi šele v Žalcu, vendar takrat še slutil nisem, kaj me bo čakalo doma. Po posteljah je ležal omet, v steni edine sobe pa velika razpoka, ki se je še povečevala. Tudi kopalnica je bila popolnoma uničena. Ni nam preostalo drugega, kot da se za nekaj dni preselimo k sestri. Tudi ostali stanovalci niso dosti na boljšem. Že deset let čakamo na stanovanje.
V gostilni Cvenk je močno poškodovanih pet sob. Gospodinja Marjana nam je pripovedovala:
—	Mislila sem. da se podira gospodarsko poslopje, ko mi je pri spravilu sena naenkrat zmanjkalo tal pod nogami. Ne vem. kako sem prišla na dvorišče. spominjam pa se. da je nekdo zahteval ključ od hladilnice. ker so gostje in mama Ana. kije bila takrat v gostilni, domnevali, daje eksplodirala bomba v hladilnici. Ne vem. kje bomo najprej pričeli s popravili. ali pri dimniku ali v razmajanih sobah.
Potresni sunek ni povzročil le vznemirjenja med ljudmi, temveč je poškodoval tudi več objektov. (E. Masnec)
SIS POD ENO STREHO AKCIJA NNNP 82
Poletje je čas dopustov, čas ko ponavadi nekoliko zamre delo v družbenopolitičnih indrugih organizacijah. Trenutne razmere v našem gospodarstvu pa nam narekujejo stalno aktivnost in ne dovoljujejo počitka. Kaže. da se tega zaveda tudi predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov, kije na svoji zadnji seji zelo živahno in kritično obravnavalo nekatera najaktualnejša vprašanja.
V	ospredju je bilo vprašanje, kako organizirali skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Problem je bil obravnavan že v lanskem letu. prav tako je bila izvedena javna razprava in maja letos podpisan samoupravni sporazum o organiziranosti. Že od vsega začetka je predvideno, da se delo opravlja skupno preko strokovnih in planskih služb ter računovodstva; komunalne, stanovanjske in druge podobne dejavnosti pa naj bi prevzele izvajalske organizacije, zlasti Komunalno in Cestno podjetje. Nesprejemljivo je namreč dejstvo, »da se v eni skupnosti zbira in deli denar, le-ta naj gre tja. kjer se delo res izvaja.« so menili člani predsedstva. Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti pod eno streho bi prihranile marsikatero pot ne le samim delavcem, temveč tudi uporabnikom, čemur se zaradi dosedanje razdrobljenosti ni bilo moč izogniti.
Načelno so stvari jasne, kaže pa. da seje zataknilo v praksi. Sindikat seje odločno zavzel za to. da se reorganizacija izvede do oktobra, hkrati pa mora sprememba zagotoviti kvalitetnejše delo in preprečiti, da bi v prazno odhajala velika družbena sredstva.
V	nadaljevanju so člani predsedstva spregovorili o ukrepih in aktivnostih na področju proizvodnje, izvoza in uvoza, preskrbe in vseh oblik porabe v žalski občini. Gre bolj za navodila, kako naj ravnajo delovne organizacije inse prilagodijo spremenjenemu gospodarskemu položaju. Med prvimi, ki so že sprejeli takšne ukrepe, je SOZD Agros. ki se zavzema za dogovore zzdruženimi organizacijami o izmenjavi surovin, različnem delovnem času glede na količino materiala in podobno. Sicer pa ne gre za stališča in sklepe, ki so povsem jasni, važnejše je dosledno izvrševanje že sprejetih predpisov. Pri tem pa bodo Odigrale najpomembnejšo vlogo delovne organizacije in sindikalne organizacije znotraj njih.
1. Jelen
Letos bomo v Sloveniji že tretjič zapored izvedli akcijo NNNP. Samozaščitne in obrambne akcije, ki naj s politično mobilizacijo ljudi krepijo zavest, pripravljenost in sposobnost članov družbe za uresničevanje pravic in dolžnosti na tem področju, so v preteklih letih veliko prispevale k podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Tokrat bo večji del samozaščitnih priprav namenjen usposabljanju in osveščanju delavcev na področju prometa, požarne varnosti, organiziranju in usposabljanju narodne in civilne zaščite. Neposredni cilji letošnje akcije so preprečevanje materialne škode zaradi požarov, avtomobilskih in drugih nesreč, nesreč pri delu. naravnih nesreč in uspešnejše odpravljanje posledic nesreč.
Dolgoročnejši cilji akcije, ki bo trajala vse leto. pa So spodbujanje k spoštovanju predpisov, varnostnih ukrepov oz. zaostrovanje odgovornosti.
Strokovni nosilci akcije za posamezno področje so sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, skupnosti varstva pred požari, milica, štabi civilne zaščite, upravni organi za LO in štabi za TO. Politično pa vodi in povezuje akcijo Socialistična zveza oziroma njen koordinacijski odbor, ki je moral načrte za akcijo izdelati do konca februarja. Izdelani so t-udi akcijski programi osnovnih organizacij. ki vsebujejo naloge s področja prometne varnosti, požarne varnosti in usposabljanja civilne in narodne zaščite. Komite za SLO m družbeno samozaščito je dolžan program dopolniti z roki in nosilci nalog. Neposredni nosilci nalog s tega področja pa so delavski sveti in drugi samoupravni organi.
Kdaj boljša ponudba mesa? y
Junij je bil suit mesec glede založenosti s svežim mesom. Gospodinje so nejevoljne ugotavljale, da je mesa v mesnicah prekmalu zmanjkalo in v takšni situaciji je bilo slišati bodice tudi na račun živinorejcev. ki za trg niso pripravili dovolj mesnate živine.
Z novimi cenami naj bi se založenost z mesom nekoliko izboljšala in nadaljnje napovedi glede preskrbe z mesom niso črnoglede. Ko smo se o »mesni« situaciji te dni pogovarjali z direktorjem Mesnin v Celju. Andijem Gorškom, smo ugotavljali, da živina v hlevihje. le dasojoživinorejci zaradi pričakovanih višjih cen. zadrževali in takoje prišlo na trgu do slabše ponudbe z mesom.
Pa jim tega ni zameriti, saj že dolgo nazaj na trgu vladajo neurejene cenovne razmere, živinorejci se pritožujejo zaradi hudo dragih močnih krmil (koruze), ki spodkopavajo rentabilnost pitanja živine, zaradi občasnih podražitev, s katerimi se otepamo mesnih kriz. pa so nejevoljni tudi potrošniki. da stanja v klavniški industriji posebej ne omenjamo.
Na širšem celjskem območju (regiji) imamo tržne viške govedine (pitanci) in piščanec'.. Lntičro pa je glede preskrbe s svinino. Z lastno prirejo prašičev pokrivamo le 3 do 5 odstotkov potreb, ostalo svinino pa je treba nabavljati na ostalih področjih Jugoslavije. kar pa v sedanji tržni situaciji in ob različnih odkupnih cenah v posameznih republikah ni lahko naloga.
Smo pa tudi sredi nove turistične sezone in tako je bilo treba pravočasno poskrbeti za potrebne zaloge svežega mesa. Obisk inozemskih turistov na Jadranu in na sploh v Jugoslaviji je obetaven in razumljivo je. da se tujci kaj malo menijo za naše »mesne«
tegobe. Za svoj denar zahtevajo pester jedilnik; skratka, turistični kraji ne smejo čutiti pomanjkanja mesa.
Da imamo d o vpij živine v hlevih, bi sklepali tudi po številu privezanih telet za pitanje. Pomeni, da v naslednjih mesecih na trgu ne bi smelo primanjkovati svežega mesa in lo še posebej velja Za mlado govedino in perutnino.
Da bi živinorejcem zagotovili obljubljeno stimulacijo pri pogodbenem pitanju živine, bo prispevala svoj delež širša družbena skupnost. Za vsako pridobljeno živinče v pogodbenem pitanju znaša stimulacija po 4000 diaarjev. Premije imajo namen spodbujati živinorejce k večji proizvodnji za trg.
Če bomo dosledno uresničevali novo politiko stimuliranja živinorejcev, si bomo zagotovili nemoteno preskrbo ssvežim mesom: računati paje tudi na večji izvoz živine na inozemska tržišča. Vsaka svoj delež so dolžne primakniti tudi občine in sicer po ključu obsega potrošnje mesa. Namen ne bi bil dosežen, če bi tak delež plačevale tudi tiste občine. ki imajo izdatne viške živine oziroma mesa. marveč bodo to dolžna tista področja, v katereje to meso namenjeno.
Ob vseh teh prizadevanjih za boljšo preskrbo trga s svežim mesom se vsiljuje vprašanje. ki smo ga zastavili v naslovu: NAM BODO NOVE CENE ZAGOTOVILE BOLJŠO PRESKRBO Z MESOM? V naslednjih mesecih vsekakor, dolgoročno gledano pa bo založenost odvisna od tega. kako bomo usklajevali cenovne odnose med proizvajalci krmil (koruze), živinorejci, klavniško industrijo in potrošniki. To je žal problem, ki ga do danes nismo uspeli zadovoljivo razrešiti.
Lojze Trstenjak
PRIZNANJA
SAMOUPRAVLJALCEV
Na slavnostni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Žalcu so ob dnevu samoupravljavcev podelili priznanja samoupravljavcem in srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije. Plakete samoupravljavcev so prejeli: IGO CIZEJ iz krajevne skupnosti Gemi lsko za dolgoletno uspešno delo v organih krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah. STANKO DOLAR iz krajevne skupnosti Gotovlje — za uspešno in dolgoletno delo v organih krajevne skupnosti in pri združenju samostojnih obrtnikov občine Žalec. MAKSIMILJAN GORŠEK iz TT Juteks Žalec Za aktivno delo v organih samoupravljanja. interesnih skupnostih in društvih. ANICAJOŠOVCiz Tovarne nogavic Polzela — za aktivno delo v organih upravljanja v TOZD in interesnih skupnostih. MILAN KONDIČ iz Gradnje Žalec za aktivno delo v organih upravljanja OZD. družbenopolitičnih skupnostih, še zlasti pri delu v mladinski organizaciji. MARIJA MASNEC iz Aera. TOZD Kemija Šempeter — za več kot 20 let aktivnega dela na področju samouprave. NEDELJKO IGNAC iz Keramične industrije Liboje — za aktivno in uspešno delo v organih samoupravljanja, za delu v skupščini ter za aktivno mentorstvo učencev v gospodarstvu v oddelku strugarne. VERA PREBIL iz OŠ Ljube Mik uš Žalec — za aktivno delo na področju samoupravljanja v okviru temelje organizacije in VIO Žalec. EMIL PINTAR iz Hmezad Exportimport Žalec za dolgoletno
aktivno delo v organih samoupravljanja delovne organizacije. za delo vodje delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine in za aktivnost v osnovni organizaciji sindikata. FRANC ZUPANC iz Hmezada — Kmetijstvo TOZD Petrovče. DE Vrbje — za aktivno delo v organih samoupravljanja in za razvoj delegatskega sistema.
Srebrne znake so prejeli: ALOJZIJA BREKALO iz KIL Liboje — za dolgoletno delo v osnovni organizaciji, KONRAD GRADIČ iz Garant Polzela — za dolgoletno delo v raznih komisijah in odborih OOZS. MARJAN LUBEJ iz TT Prebold — za vsestransko delo v samoupravnih organih in družbenih organizacijah. RAFKO MLAKAR iz Medobčiaskega sindikalnega sveta Celje — za uspešno vodenje občinskega sindikalnega sveta Žalec v letih 1978—82. HILDA PREMIK iz OŠ Griže — za dolgoletno in vestno delo v OOS OŠ Grizle. JANEZ PINTAR iz SIP Šempeter — za aktivno delo na področju športne rekreacije. ANTON RODE. izGG Celje — TOZD Gozdnik Žalec — za dolgoletno delo v OOS v TOZD Gozdnik Žalec. FRANC ROVŠNIK in TN Polzela — za dolgoletno delo v organih republiškega sveta Zveze sindikatov. osnovna organizacija Zveze sindikatov — delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Žalec — za učinkovito delo osnovna organizacija ZSS Slovin-Slove-nijavino TOZD Žalec — za vzorno delo.
TON E TAVČAR
KAKO SMO PRAZNOVALI LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK
S slavnostno sejo vseh treh zborov,občinske skupščine v novem domu krajanov v Vrbju smo zaključili praznovanje letošnjega občinskega praznika. V lepo urejenih in slavnostno okrašenih prostorih so se poleg delegatov zbrali tudi prvoborci in nosilci partizanske spomenice 1941. delegaciji pobratenih občin Kruševac in Bačka Palanka ter predstavniki občine Varaždin, dosedanji nagrajenci občine Žalec, zastopniki sosednjih občin in medobčinskih organov. Po otvoritvi slavnostne seje in prisrčnem pozdravu pionirjev so položili venec pred spomenik padlim borcem in se poklonili spominu vseh tistih, ki so žrtvovali življenja za naš lepši jutri.
V nadaljevanju je udeležencem spregovoril predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Ervin Janežič. Med drugim je dejal: »Enaindvajseti zapovrstjo praznujemo občinski praznik, letos pa smo se zbrali v naši najmlajši kra-jevniskupnosti. Tukaj zato. ker so v Vrbju že vse od prejšnjega občinskega praznika potekale priprave in prireditve, da bi olepšali svoj kraj in prispevali k njegovemu nadaljnjemu razvoju.«
Koje govoril o položaju in razmerah v našem gospodarstvu. je menil, da je v preteklem letu porasla fizična produktivnost dela, vendarjemoč opaziti nižjo rast dohodka v primerjavi s celotnim prihodkom in z rezultati v preteklih letih.Posebej je izpostavil potrebo po združevanju sredstev. kar naj bi odpravilo razdrobljeno naložbeno dejavnost in prispevalo k pre-
strukturiranju gospodarstva. Le-to mora postati močnejše in usmerjeno v izvozno dejavnost., »Ob tem ne smemo pozabiti na kmetijstvo, z raz-
V imenu domačinov je udeležence pozdravil Janez Uplaznik, predsednik sveta Vrbje (E. Masnec)
nimi ukrepi je treba spodbuditi interes proizvajalcev za še boljše rezultate.« je opozoril Ervin Janežič. Ob koncu je nekaj besed namenil tudi
nadaljnjemu razvoju žalske občine, pri čemer je treba upoštevati realne možnosti našega napredka. »Ne želimo, da bi se sedanjim težavam organizacij zruženega dela pridružile še nove. ki bi izvirale iz nepravilnih razvojnih usmeritev.« je zaključil slavnostni govornik.
Po podelitvi letošnjih priznanj žalske občine je zbranim spregovoril še Janez Uplaznik. predsednik sveta krajevne skupnosti Vrbje. Prisotne je seznanil z dosedanjimi pridobitvami krajevne skupnosti in z njenimi načrti v prihodnjih letih.
Ob koncu so udeleženci soglasno sprejeli 'sklep, da se naslednje leto srečajo v Grižah. kraju, ki je dal številne borce in žrtve v času naše revolucije. po vojni pa se je uspešno razvijal na vseh podrčjih družbenega, političnega in gospodarskega življenja
Irena Jelen
»Kruševac iskreno čestita svoji pobrateni občini Žalec ob njenem prazniku,« je dejal kruševski delegat Džokica Radmanovič. (E. Masnec)
Tomšičevei na Ponikvi
Tistega lepega poletnega popoldneva, tretjega julija, se je Ponikva kopala v soncu. Močno je pripekalo in na bližnjih poljih ni bilo videti nikogar. Pa ne zaradi pripeke. Sonce je sijalo drugače, kot so ga vajeni ljudje s Ponikve in bližnjih zaselkov. Sonce je grelo vsa srca, ki so odprtih rok pričakala številne borce Tomšičeve brigade. Tako odprtih rok in src so jih pričakali tudi v tistih težkih časih, ko so ti dobri in skromni ljudje sprejeli medse borce za svobodo. S Tomšičevci je prihajal vonj po svobodi, 3. julija 1982 pa je s Tomšičevci kraj postal bogatejši še za eno pridobitev. V Studencah so namreč dobili vodo. Petdeset domačij !
Voda! Kako sama po sebi umevna stvar za večino prebivalcev naše doline in kako težko dosegljivo bogastvo za ljudi v tem predelu. Pljunili so v roke, če so hoteli dobiti vodo. Udarniško so delali, zbirali prostovoljne prispevke v, denarju in druge in tudi družba jim je priskočila na pomoč.
S krajani Studenc in Ponikve so se veselili tudi mnogi borci I. SPUB Toneta Tomšiča, pripadniki teritorialne obrambe in številni gostje. Dolgo v noč je trajalo veselje. Se pred tem so podelili plakete komandnemu kadru brigade in bataljonov ter čet in vodov s področja občine Žalec. Plakete je prejelo štirideset ljudi. Devetdeset pa so jih podelili vsem tistim, ki so darovali prispevke za razvitje prapora žalskega pododbora Tomšičeve brigade in vsem, ki so se izkazali pri gradnji vodovoda.
Na popoldanski slovesnosti je zbranim najprej spregovoril prvoborec in predsednik občinske organizacije ZZB NOV Anton Kotnik, generalpolkovnik Ivan Doiničar pa ie govoril o Tomšičevi brigadi in njenih bojih na območju žalske občine. Govoril je tudi o trenutnem gospodarskem položaju pri nas in o minulem, dvanajstem kongresu jugoslovanskih komuni-
stov, „Stabilizacija je stvar slehernega člana naše družbe. In prav borci morajo znova biti vzor. Predvsem mlajšim rodovom. Tako kot je bilo že doslej,” je menil Dolničar.
Na slovesnosti so sprejeli med pripadnike teritorialne obrambe tudi petdeset mladih iz vse občine, ki so zaprisegli, da so moč, na katero smo lahko ponosni.
-ez
Jože Šalej podeljuje plakete komandnemu kadru brigade, bataljonov, čet in vodov na področju žalske občine. (T. Tavčar)
Generalpolkovnik Ivan Dolničar razvija prapor žalskega pododbora I. proletarske udarne brigade Toneta Tomšiča. (T. Tavčar)
OBČINSKA PRIZNANJA ZA LETOŠNJE LETO SO
Na slavnostni seji vseh zborov občinske skupščine sq v domu krajanov v Vrbju podelili priznanja najzaslužnejšim organizacijam, društvom h posameznikom. Dobitnika ZLATEGA GRBA občine Žalec za letošnje leto sta Hmezad-Delovna organizacija Kmetijstvo in Ivo Robič, dolgoletni družbenopolitični delavec.
DELOVNA ORGANIZACIJA KMETIJSTVO ŽALEC si je najvišje občinsko priznanje zaslužila predvsem z doseženimi rezultati na področju kmetijske dejavnosti. V času. koje kmetijstvo kot gospodarska panoga vedno pomembnejše v našem družbenoekonomskem razvoju in pridobivanju hrane, si je organizacija neprenehoma prizadevala za povečanje proizvodnje. Z uvajanjem sodobne tehnologije pridelovanja in spravila se je proizvodnja hmelja iz leta v leto večala, v lanskem letu pa je dosegla največje uspehe, saj je znašal skupni pridelek hmelja kar 1.698 ton. Nič manjši niso bili uspehi v proizvodnji mleka, skupno 5.890.000 litrov mleka.
Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine je zlati grb podelila tudi IVU ROBIČU, udeležencu NOB in dolgoletnemu aktivistu. Vsa leta po osvoboditvi je v občini opravljal odgovorne naloge kot tajnik občine, načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe, nazadnje pa je opravljal funkcijo sekretarja in predsednika občinske konference SZDL. Njegovo prisotnost je bilo čutiti tudi na področju zdravstvene dejavnosti. v družbenopolitičnih dejavnostih in raznih društvih. Kljub upokojitvi še vedno ostaja aktiven družbenopolitičen delavec.
SREBRNI GRB so podelili:	POHIŠTVENI	INDU-
STRIJI GARANT POLZELA za uspešen gospodarki razvoj. GLASBENI ŠOLI RISTO SAVIN ob 25-letnici uspešnega glasbenega delovanja inJANKU PETRIČU iz Žalca za življenjsko delo na področju hmeljarstva in pivovarstva.
BRONASTI GRB pa so prejeji:	PROIZVODNO
PODJETJE MIK PREBOLD ob 25-letnici uspešnega gospodarskega razvoja. VINKO JANIČ iz Šempetra za družbenopolitično delo in JELI-SAVETA PODGORNIK iz
'Zlati grb je v imenu Hmezada sprejel Franc Verstovšek. (E. Masnec)
Prebolda za uspešno vodenje TOZD Kemija Šempeter in za družbenopolitično delo.
Letošnji dobitniki PLAKETE občine Žalec pa so naslednji:	SMUČARSKO
DRUŠTVO BRASLOVČE za dosežene športne uspehe. KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO VINSKA GORA za kulturno dejavnost PLANINSKO DRUŠTVO PREBOLD za športno rekreativno dejavnost. MARJAN
JUTRŠEK iz Gotovelj za društveno in družbenopolitično delo. MATEVŽ BABIČ iz Griž za dolgoletno družbenopolitično delo.' PAVLINA GLUŠIČ iz Vrbja za družbenopolitično delo. ALBIN STEPIŠNIK iz Trnave za delo na področju kmetijstva in ANTON U PL AZNIK iz Kasaz za delo v organizacijah in društvih.
Zlate in srebrne značke so prejeli nekateri predsedniki skupščin in svetov krajevnih skupnosti ter predsedniki krajevnih konferenc SZDL, ki so eno ali več mandatnih obdobij skrbno, vestno in požrtvovalno delovali in prispevali k razvoju celotne občine. ZLATO ZNAČKO so prejeli: ANTON ŽGAN K iz Gotovelj. SREČKO PIŽORN iz Andraža. FRANC TURK iz Trnave. JOŽE DRČA iz Dolenje vasi. DANIEL BRIŠNIK z Gomilskega. IVAN KOŠAN iz Zgornje Čmove. FRANC RADIŠEK iz Žalca. FRANC ŠKRUBA iz Letuša. RUDI ZUPANC iz Šempetra in JANEZ UPLAZNIK iz Vrbja.
Dobitniki SREBRNE ZNAČKE pa so naslednji: JOŽE AVSEC iz Kasaz. STANE RUDOLF iz Migoj-nic, IGO CIZEJ iz Šmatevža, MILAN VASLE iz Podkraja. SLAVKO VRHOVNIK iz Galicije in MILAN ZUPANC iz Migojnic.
Zlati grb Ivu Robiču v zahvalo za dolgoletno družbenopolitično delo (E.
Masnec)
PRIZNANJA INOVATORJEM
Na slavnostni seji vseh treh zborov občinske skupščine v Vrbju so podelili tudi nagrade in priznanja Inovator Žalec 1981. Na razpis je letos prispelo za množično inventivno dejavnost 16 prijav iz šestih organizacij združenega dela, za uvajanje nove proizvodnje in poslovanja ni bilo prijav, za raziskovalno delo pa so prispele tri prijave iz dveh delovnih organizacij.
V množični inventivni dejavnosti je prvo nagrado prejel Edi HROVAT iz AERA, Tozd Kemija Šempeter za inovacijo zamenjava sulvent premaza z vodnim premazom in je v prvem letu prihranek 1.56.118,50 din. Drugo nagrado je prejel Franc KALŠEK iz Tekstilne tovarne Prebold za inovacijo regulacija napetosti tkanine, vrednost prihranka pa znaša 1.200,000 din. Tretjo nagrado je prejel Franc VASLE iz tovarne nogavic Polzela za inovacijo mehanične zavore za lycro na pletilnem stroju. Četrto Jože ZUPANC iz tekstilne tovarne Prebold za inovacijo povezave dozirnih črpal, vrednost prihranka pa je 560.000 din. Peto nagrado je prejel Jože RAZBORŠEK iz Tekstilne tovarne Prebold za inovacijo izboljšava sistema za zbiranje in vračanje kondenzata, vrednost prihranka v prvem letu pa znaša 912.000 din. Priznanja pa so prejeli še naslednji inovatorji:	Simon
Plavčak in Anton Cilenšek oba iz Tekstilne tovarne Prebold za izboljšan sistem vpenjanja cevk pri previjanju preje, Franc Pečnik iz CP Celje, TOZD Asfalt kamnolom Velika Pirešica za univerzalno sto-
jalo za popravilo delov na demper-jih — Belaz in za izboljšavo hladilnega sistema pri Belaz; RAFKO OCVIRK iz AERA, TOZD Kemija Šempeter za inovacijo sistem ravnanja matric na Pavemi, Miloš RADELIČ iz AERA, TOZD Kemija Šempeter za inovacijo redčenje lepila za montažo matric in Bojan VOH iz SIP Šempetra za inovacijo spremembe izvedbe puše.
Za raziskovalno delo je prvo nagrado prejel Milan GOSTEČNIK iz SIP Šempeter za inovacijo
W
raziskava in razvoj dvorednega obi-ralnika koruze, drugo in tretjo nagrado si delita inovaciji Otona MUCKA in Ivana JELENA, oba iz SIP Šempetra, za raziskavo optimalne tehnologije in ustreznih strojev za spravilo sena in travne silaže na družbenih posestvih, in skupina inovatorjev Rudi JANEŽIČ, Vinko PAVLIC in Milan VERONEK iz Hmezada in Inštituta za hmeljarstvo in pivovarništvo Žalec za inovacijo strojno sajenje hmelja.	T. Tavčar
Nada Lukman-Flis, predsednica skupščine raziskovalne skupnosti, podeljuje drugo nagrado Francu Kalšku. (T. Tavčar)
(Ukradeni otroci )
NAŠI OBČANI
70 LET SPOMENIČARJA VILIJA REBERŠAKA
(Nadaljevanje iz 5. številke)
V času bivanja otrok v zbirnem taborišču za Avstrijo (Frohleiten) sta se po tihem borili organizaciji VOMÌ in Lebensborn, da ugrabita čim več otrok za svoje posebne namene, vendar sta se jeseni 1942 sporazumeli, da bo Lebensborn sprejel zaradi pomanjkanja prostora le do tri leta stare otroke. Nameni obeh organizacij so bili znani. Otroke, ki bi jih prevzela organizacija Lebensborn in ki so bili rasno sprejemljivi, naj bi posvojili člani esesovskih družin, ki sami niso imeli potomstva. Seveda bi te družine nikdar ne zvedele, čigavi otroci so bili. Iz zbirnega taborišča Fronhnleiten so otroke septembra 1942 razdelili v glavnem na osem otroških taborišč. V ta taborišča, ki še niso bila dokončna za določene skupine otrok, so naprej delili otroke — dekleta posebej. fantje posebej, pred tem pa so bili že tako razvrščeni po abecedi. Kasneje so delili v glavnem po spolu in starosti. Vsi. ki so bili za delo sposobni od 14. leta starosti naprej, so prišli v taborišča, kjer so bila zanje pripravljena delovna mesta v industriji, obrti in tudi na kmetijah.
Akcije izseljevanja družin so se nadaljevale in najbolj so bila prizadeta področja Savinjske doline. Kozjanskega. Šaleške doline in Zagorja ob Savi.
Življenje otrok v taboriščih je bilo neznosno. Še danes so ostali neizbrisani grenki spomini in verjetno jih bodo otroci, ki so danes matere in očetje, nosili s seboj do konca
Delegacija naše občine seje udeležila otvoritve velike kulturne in politične manifestacije. ki se vsako leto odvija v spomin na 1000 ustreljenih borcev in rodoljubov iz K ruševca in njegove okolice. Svečanost se je pričela s polaganjem venca pred spomenikom Kosovskim junakom v središču mesta, nato pa je povorka krenila k memorialnemu spominskemu parku »Slobodi-štu«. Na mestu, kjer je med vdjno stal okupatorski logor, se sedaj razprostira spominski park. eden najlepših v Jugoslaviji. Po svoji estetski in idejni zasnovi predstavlja park simbol smrti in življenja. Letno gledališče, ki sprejme tudi do 20.000 gledalcev: je bilo ob otvoritvi 18. svečanosti Svobode še posebej svečano. Otvoritev svečanosti je potekala po ustaljenem programu s prižiganjem ognja in polaganjem vencev. Predsednik občinske skupščine Vojislav Savič je prebral povelje »V imenu živih«, v katerem je
življenja. Vsi se spominjajo jutranjih apelov — zborov, ki -so bili zgodaj, obvezne telovadbe. pa naj je bil mraz, sneg ali dež. slabega zajtrka, če se prekuhani vodi lahko reče zajtrk, potem pa delo... Mnogim so ostale v spominu osebe Lagerfiihrerjev, ki so bili navadno strogi, da ne rečem sadistični ljudje, ki se jim ni omehčalo srce niti ob pogledu na otroka, ki umira od lakote. Ob vsem hudem, kar so morali prestajati, pa so sledila še sporočila o smrti matere, sestre, brata ... Tako so tekli dnevi in meseci do osvoboditve.
Repatriacija ukradenih otrok je potekala ob pomoči številnih služb ter meddržavnega sodelovanja. Države Belgija. Francija Luksemburg. Holandska in Jugoslavija so se zedinile v soglasju in s cilji dogovora z dne 9. novembra 1943. s katerim je bila ustanovljena UNRRA. Sklenile so. da bodo organizirale vrnitev izseljenih oseb ki pri-
poudacjena obljuba živih, da bodo branili pridobitve revolucije.
Svečanosti svobode so potekale ves teden, otvorili sojih člani kulturno-umetniškega društva Branko Krsmanovič iz Beograda s poezijo o svo-
padajo Združenim narodom in sicer čim hitreje in učinkoviteje po dobro usklajenem načrtu.
V Sloveniji šo ustanovili repatiacijske baze in karantenske postaje na Jesenicah, ki so bila najvažnejša obmejna postaja, v Kranju. Radovljici. Gozdu Martuljku. Preddvoru. Ljubljani. Mariboru. Slovenski Bistrici. Celju in drugod. Mnogo se jih je vrnilo, mnogo pa za vedno ostalo v tuji zemlji. Mnogi otroci, ki so se vrnili domov, niso našli nikogar več. Otroci, ki so bili izgnani in so ostali živi. se vsakp leto srečujejo na srečanjih. ki so vsako leto v drugem kraju. Leta 1972. ko je bilo prvo redno srečanje ob 30-letnice na izgon iz dvorišča okoliške šole. so izvolili tudi svoj organizacijski odbor, ki jih je medseboj povezoval. Letos bo tako že 10. zaporedno srečanje. Še vedno pa so za marsikoga žive besede Franca Šetinca, ki jih je spregovoril zbranim ukradenim otrokom 23. aprila 1977 v Mariboru, torej ob počastitvi 40-letnice ZKŠ. 85-obletnice rojstva maršala Tita, ob obletnici ugrabitve otrok staršem NOV IN USTRELJENIH TALCEV: slika 2 »Nekateri pravijo: pozabimo vendar že enkrat to preteklost! Potegnimo črto in zaživimo samo za danes in za jutri! Prav gotovo se ne bi toliko vračali v preteklost, če bi šlo le za časovne razsežnosti določenih pojavov, če bi šlo le za sence, blede odtenke nekega. čeprav strašnega časa. Vse to. o čemer govorimo, je žal tudi sedanjost, ki marsikje in v marsičem grozi, da bo prešla tudi v prihodnost. Ko smo pred tremi desetletji fašizem porazili in smo lahko prav kmalu spoznali, da smo ga uničili le vojaško, nam je bilo jasno, da ne smemo sprejeti pozabljenje. Plevel, ki smo ga takrat otrebili. je vzniknil na drugem koncu, v drugačnem okolju. Zato. ker žal še nismo zničili vsega tistega, kar pogojuje njegovo rast.«
bodi. Vsako leto sodelujejo na teh svečanostih najboljše kulturne skupine iz vseh republik in'pokrajin.
Delegacija naše občine je imela ob tej priliki vrsto delovnih razgovorov s predstavniki občine Kruševac. s ciljem. da bi se sodelovanje med pobratenima občinama še razširilo, še zlasti na gospodarskoj} področju.	jk
Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Žalec nasje opozorilo, da je prvoborec in spomeničar Vili Reberšak« s partizanskim imenom Rado. pred dnevi praznoval svoj 70. življenjski jubilej. Obiskal sem ga na njegovem domu v Žalcu. Ko sem mu pojasnil, zakaj sem prišel, in mu čestital. se je sprva branil razgovora. nato pa je le privolil in sedla sva v dnevno sobo. Zastavil sem mu nekaj vprašanj.' predvsem me je zanimala njegova življenjska pot. ki ni bila poslana z rožicami, nasprotno. bila je polna težkih življenjskih preizkušenj. Te so tudi oblikovale njegov značaj in osebnost, kakršna je značilna za borce, revolucionarjev, velike idealiste in humaniste, ki so vse svoje življenjske sile posvetili izgradnji samoupravne socialistične družbe.
Vili Reberšak se je rodil v Romuniji, v Bukarešti, oče je bil doma iz Kozjanskega, mati pa iz Šmartnega ob Paki. Oče je bil keramični delavec in ga je njegova življenjska pot zanesla v Romunijo in Sovjetsko zvezo. Koje bil oče ob izbruhu 1. svetovne vojne mobiliziran, seje mati s štirimi otroki preselila najprej v Liboje, nato pa v Zabukovico. Vili.se je v Slovenjskih Konjicah izučil za trgovca, čeprav je želel postati pilot. Po končani trgovski šoli je bil nekaj časa brez službe, nazadnje mu je le uspelo dobiti delo v rudniku v Zabu-kovici. Kmalu je spoznal tegobe tedanjih družbenih razmer in težak položaj delavca. Nato seje zaposlil v Zadrugi v Zabukovici. kjer je delal skupaj z Rudijem Cilenškom in Ivom Zupancem. Oba sta ga hitro navdušila in vključila v organiziran odpor proti tedanjim razmeram. V kulturnem društvu Zarja so se začeli kaliti revolucionarji in med njimi je bil tudi Vili Reberšak. Še dobro se spominjam, kako sta ga Betka in Rudi Cileašek sprejela leta 1938 v Komunistično partijo na kratkem sestanku celice v Zabukovici. Takoj je sprejel tudi partijsko
Bilo je vroče julijsko opoldne, ko sem se napotil v Stopnik pri Vran-ském. Skrbelo me je, če Ljubana Jakšeta ne bom našel doma, saj je ta čas večina ljudi na morju ali v planinah. Ko sem prišel do vikenda, sem zagledal odprta vrata, v kuhinji pa je nekdo ropotal s posodo. Takoj sem se spomnil, da je čas kosila, ki ga je pripravljala njegova žena. Ozrl sem se po prostranem sadovnjaku in med jablanami opazil Ljubana. Ker se že dalj časa poznava, je sledil stisk rok v pozdrav, obenem pa sem mu tudi čestital za njegovo 70-letnico, ki jo je pred kratkim proslavljal.
„Na morje z ženo ne greva, ker sva najraje v Stopniku, pa tudi časa nimava, saj je s sadovnjakom dela čez glavo,” mi je napol v šali dejal Ljuban. „Poglej, kako so letos polne jablane, pa tudi drugega sadja bo dovolj,” mi je ponosno razkazoval, nato pa si otrl pot s čela. Nato me je povabil, da sva sedla na klopco pod košatim borom, se za trenutek opravičil in se takoj vrnil s skodelico lepih malin in mi jih ponudil. Da ga ne bi prikrajšal za slastno kosilo, žena je namreč pripravila gobovo juho iz gob, ki jih je nabral Ljuban, sem mu takoj razložil namen obiska. Na prekrižanih nogah si je podprl glavo, zazrl seje vdolino in začel pripovedovati. Ko sem začel beležiti prve stavke, sem se spomnil, da sem se znašel pred človekom, ki ima v novinarstvu bogate izkušnje, saj je Ljuban dolga leta bil direktor in dopisnik TANJUGA, vendar je strah hitro minil, saj so njegove izkušnje pomagale tudi meni, da sem ta razgovor lahko tudi zapisal. Pa preberite, kaj mi je povedal:
„Rodil sem se na Vranskem v učiteljski družini. Po opravljeni klasični maturi v Mariboru sem nadaljeval študij na pravni fakulteti v Ljubljani. Tu sem se vključil v na-
zadolžitev; odgovarjal je za delo SKOJ-a v Zabukovici.
Čeprav se Vili Reberšak nerad spominja dogodkov iz narodno osvobodilne, vojne, pa sem ga nagovoril, da mije tudi o teh pripovedoval. Med tem ko sva pila kavo. je počasi, vendar zbrano in jedrnato orisal nekatere najpomembnejše dogodke.
» 17. junija 1941 so me aretirali. iz Žalca odpeljali v Maribor, nato pa me izselil^v Srbijo. Spominjam se. da sva se v Beogradu videla z Olgo Vrabič, ki je tudi bila v izseljeniškem vlaku. Že medpotjo sem skušal večkrat pobegniti, vendar mi ni uspelo. Ujeli so me in me vrnili na vlak. Misli na pobeg nisem niti za trenutek opustil. Po treh dneh bivanja v Srbiji sem pobegnil z nekim Ljubljančanom. Pred Zagrebom sem izstopil in se peš podal po levem bregu
Oplotnici.
predno študentsko gibanje, bil član akademskega kluba Triglav, v katerem so se zbirali levičarsko usmerjeni študentje. Leta 1932 sem postal član SKOJ-a. Začel sem se vključevati v organizirano partijsko delo, v letih 1933 in 1934 sem delal z Borisom Kidričem.
Ilegalna pisma je pisal v moji študentski sobi, zaupal mi je raznašanje letakov. Leta 1934 sem aktivno deloval v partiji, zato me je Boris Kidrič poslal v Celje, kjer sem se sestal s Petrom Stantetom. Ker je bila partija v Preboldu po aretaciji Šlandrov razbita, sem dobil nalogo, da organizacijo ponovno postavim na noge. V kantini pri tekstilni tovarni Prebold sem se sestal s štirimi delavci in jim govoril o politični situaciji. 25. novembra 1934 so me aretirali, ker je bila odkrita centralna tehni ka, ob obisku v Celju me je izdala neka natakarica iz Bele cerkve pri Vojniku. Tedaj se je začelo težko obdobje, polno trpljenja in življenjskih preizkušenj. Na sodišču v Beogradu sem bil obsojen na leto dni robije v Sremski Mitroviči. Ničesar nisem priznal. Tu sem se srečal s Šlandri, Vrunčem, Api-
Save do meje na Sotli. Že na slovenski strani sèm naletel na vojaško patruljo', ki meje ponovno vrnila na hrvaško stran. Nato sem se odločil, da bom preplaval Sotlo, kar mije tudi uspelo. Ko sem prišel na suho, sem naletel na neko neurejeno žensko, ki je ravno tako pobegnila iz Srbije. Zaradi stroge konspiracije nisem mogel zvedeti, kdo je. gotovo pa je bila partijka. Brez oklevanja sem se podal proti Zrdanem mostu in Rimskim Toplicam. kjer sem naletel na vojaško patruljo. Pognal sem se v hrib. patrulja pa za mano. Ušel sem jim. Bil sem namreč dober tekač, saj sem se pred vojno ukvarjal z atletiko in bil celo član državne reprezentance v maratonu, ki bi morala nastopiti na olimpijskih igrah v Grčiji. Domov sem se srečno vrnil 7. julija 1941, se javil materi, nato pa takoj dobil zvezo s Savinjsko četo.«
Iz pripovedovanj Iva Zupanca in opisanih dogodkov ob prvi frontalni bitki na Čreti se spominjam, da ste v tej bitki sodelovali tudi vi.
Kako se spominjate teh dogodkov?
»Da. to je bila velika preizkušnja za nas. dobro smo se držali. Takšnih preizkušenj je bilo že mnogo: napad na Šoštanj. Kozjanski pohod ...« »Vsi ti dohodki so se živo vrezali v njegovo kleno postavo. hkrati pa oblikovali trdnega in odločnega človeka.
Po vojni je Vili Reberšak opravljal vrsto pomembnih dolžnosti, kar osem let je bil tudi predsednik občinskega odbora ZZB NOV Žalec.
Nazadnje sva se pogovarjala o današnjem času, na katerega gleda z zaskrbljenostjo. »Posamezniki se vse premajo odgovorno obnašajo, mislim pa. da imajo preveč pooblastil pri odločanju o pomembnih zadevah. Če hočemo narediti več reda, se bo potrebno posluževati ostrejših ukrepov.« je menil. Za slovo sem mu stisnil roko in mu zaželel še mnogo zdravih let.
hom in drugimi revolucionarji. Leta 1935 sem bil sprejet v KP. Na to sem se zadrževal v Ljubljani in na Vranskem. Na Vranskem sem skupaj z naprednimi mladinci in Sokoli organiziral plesne vaje, ki pa so imele tudi politično ozadje. Učil sem jih plesati, skrivaj pa smo prepevali revolucionarne pesmi. V Šoštanju, se spominjam, smo skupaj z Luko Leskovškom in Slavkom Šlandrom organizirali sestanek in opozarjali na tedanje razmere.
V tem času sem bil predsednik okrožnega komiteja mladine, marca 1941 aretiran in transportiran v Parmo v Italiji. Tu sem se srečal z Rudijem Hribarjem iz Prebolda. Decembra 1943 sem bil poslan na prisilno delo v Vestfalijo, od koder sem skušal pobegniti s ponarejenimi dokumenti, vendar mi ni uspelo. Sledilo je najhujše. Odpeljali some v centralni nemški logor v Saksen-hausen, grozote tega logorja pa je težko opisati. Nikoli ne bom pozabil, ko so nas Nemci evakuirali pred ofenzivo Rusov, ko nas je od 50.000 ujetnikov ostalo živih le še 10.000, ostale so pobili na poti v štirinajstih dneh. Spomnim se tudi Matilde Kernovšek iz Žalca, ki sedaj živi v Črni gori. Ko so se Nemci razbežali, so nas sprejeli Amerikanci, preko Prage smo prišli na Dunaj, od koder sem prišel peš v Celje.”
Tudi po vojni je življenjska pot Ljubana Jakšeta zanimiva. To je pot politika, publicista, novinarja, leta 1950.*pa je postal tudi predsednik šahovske zveze Jugoslavije. Vseskozi je bil namreč njegov konjiček šah, lani je bil ponovno izvoljen za predsednika šahovske zveze Jugoslavije, sedaj pa je član predsedstva.
Najin razgovor sva zaključila z dogovorom, da bo spomine zbral in zapisal, saj so dragocen vir naše zgodovine.	jk
Vhod v spominski park, imenovan Sončna vrata, predstavlja simbol
svobode.
Naši otroci v repatriacijski bazi v Celju.
IZ POBRATENE OBČINE KRUŠEVAC
18. SVEČANOSTI SVOBODE
jk
LJUBAN JAKŠE
TURNŠKOVA KMETIJA V PODVRHu)
Mlada Turnška pred lepo urejeno domačijo
Ko se makadamska cesta od žovneške graščine povzpne proti Podvrhu. se pogled ustavi na urejeni Turnškovi kmetiji. Lepa lega in zaokroženost zemljišč pogojujeta usmerjeno proizvodnjo, ki daje izdatne viške mesa. mleka in hmelja. Zapišimo še. da imajo Turaški pridne roke in smisel za napredno gospodarjenje.
Poletnega dopoldneva, ko sem jih obiskal, seje kmetija kopala v vročem soncu. Ženski sta imeli dela na vrtu, oče Turnšek je bil zdoma, sin Janko, ki je nasledil kmetijo, pa je z obračalnikom grabil seno.
Med tem je pritekla mlada gospodinja. »Menila sem, da ste živinozdravnik. ki smo ga poklicali, da bi cepil prašiče,« je rekla in si obrisala potno čelo. »Če iščete moža, kar stopite na travnik ...«
Stopal sem po mrvi, ki seje sušila, in v zraku je že dehtelo po senu. »Nimam več veliko dela na travniku. Stopite k ženskam v hiši, takoj bom za vami,« je dejal mladi gospodar inše hitreje pognal traktor.
Dohitel meje sredi brega in potlej sva stopila v hlev. Tu je bilo še pred dnevi do 70 glav, v glavnem pitancev, ki pa sta jih med tem že prevzeli ljubljanska Gruda in Mesnine Celje. »Pitanci so dosegli pravšnjo težo, zato smo jih dali iz hleva. Sedaj, koje živine manj, sva z ženo ujela čas za teden dni dopusta na morju. Za živino bosta poskrbela oče in mati in ko se vrneva, bosta odšla starša v Dobrno. Se dobro, da smo za delo štirje pri hiši in tako vse poopravimosami,«je modroval Janko.
Poleg pitancev imajo v hlevu 10 krav molznic. Čeprav
veliko mleka porabijo za mlado živino (telet za privez v glavnem ne kupujejo), prodajo mlekarni letno 20 tisoč litrov mleka. S pitanjem ustvarijo 15 tisoč kilogramov viška mesa. nekaj pa jim vrže tudi hmelj. Letos ga imajo na. 1.8 ha. Lepo kaže. le da ne bi bilo toče. kije sicer že oklestila polja v okolici.
Na kmetiji ima vsak (v investicije vložen) dinar svoj namen. Ker na 14 ha velikem posestvu (pet haje gozda) ne pridelajo za tolikšno število živine dovolj mrve. so vzeli nekaj zemlje v najem. Travnike temeljito gnojijo z gnojevko pa tudi z umetnimi gnojili. Draga so. a se kljub temu izplača, saj letno štirikrat kosijo.
Za živino tako pripravijo veliko silaže. Za zdaj imajo na voljo 430 m3 silažne krme in sicer 280 m3 koruzne in 150 m3 travne silaže. Tako ima živina na voljo dovolj dobre silaže
skozi vse leto. Živina dobi tudi nekaj koruznega Šrota, vendar iz doma pridelane koruze.
Ko smo posedli za mizo v hiši. sta Turnška razgrnila svojo računico: »Če bi za pitance kupovali drago koruzo oziroma močna krmila, ne bi bilo računa s pitanjem. Koru-
za je namreč odločno predraga.« sta ugotavljala. S tem. ko bi preuredili stari hlev. bo možno povečati prirejo še za 50 pitancev. Zato potrebujejo novih 200 m3 silaže. Vse sta že naprej izračunala, predvidela.
V hiši vstajajo poleti ob petih.legajoob21. uri. Pozimi je več predaha.
Poprečna letna mlečnost krav v njihovem hlevu se giblje okrog 5000 litrov, pri govejih pitancih nad 400 kg teže znaša dnevni prirastek kilogram. pa tudi več.
Na rob naj zapišemo še to. da je kmetija strojno dobro opremeljena. Nekoč, kot se spominja oče Turnšek, pa so bili drugačni časi. Vse je bilo treba postoriti z voli in konji, traktorjev ni bilo. Ljudje so takrat veliko več delali, pa je bilo kljub temu življenje na kmetih bolj trdo. Bili so pač taki časi.
In še nekaj velja reči: obe stanovanjski hiši sta polni lepega cvetja. Kdo bi vedel, kdaj ženski najdeta čas. da ob obilici dela na polju in pri živini v hlevu, ujameta čas za evetje. Vsekakor lepo.
Lojze Trstenjak
Pogled na krave molznice v Tumškovem hlevu
Bila so leta. koso se za Smrekarjevo Barbko putili snubci. Kaj
bi se ne. ko pa je bila hči imovitih staršev, pa tudi po brhkosti ji zlepa rji bilo enake.
Smrekarjeva kmetija je bila največja v dolini; ob potoku je ropotal mlin in za hostoje pela žaga. Smrekar je na njivah pridelal največ hmelja in bil vrsto let župan.
»Smrekarji so rojeni pod srečno zvezdo, vse kar primejo, sejim v rokah spremeni v zlato,« so rekli sosedje in zavistno gledali na njihovo bogatijo.
Barbka je bila edinka in starša sta računala, da bosta zasnubila vsaj trški zdravnik ali sodnik. »Naša Barbka«. je govorila mati Smrekarica, »ima prenežne roke, da bi molzla krave in rila po zemlji. Gospa bo!« V mislih jo je že videla, kako se vozi v kočiji in stanuje v gosposki hiši.
Pa seje zgodilo, da je gospodarja Smrekarja ubilo drevo, ko so sekali les za žago. Tako ga je stisnilo v zemljo, da še pisni! ni in zdravnik, ki so ga pripeljali s konji, je lahko ugotovil le še smrt. Gospodinjo je moževa smrt hudo potrla, zlomila pa je ni. »Bo že kako.« si je rekla in prijela vajeti v svoje roke. Imela je več dekel in dva hlapca, od katerih je mlajši Tine začel naskrivaj pogledovati za Barbko.
Tine je bil postaven fant in domača hči ni ostala hladna ob njego vi h ognjevitih pogledih. Ko je naneslo, daje mati Smrekarica odšla po opravkih na sodnijo inje prišla Barbka v hlev pogledat, kaj dela Tine, se ji je fant približal, jo obljel in poljubil. Njuna ljubezen je trajala do jeseni, do tistega dne. ko ju je Smrekarica zalotila skupaj. »A tako,« je dejala in ošteta hčerko. »S hlapcem se boš specola, namesto da bi čakala na primernega ženina.« Barbka je jokala in se zanrla v kamro, mati Daje hlapcu velela, najgreodhiše. Naslednje jutro je Tine povezal culo in odšel brez slovesa. Tineta je zamenjat grbasti Miha. ki pa pri delu ni bil tako ročen kot prejšnji hlapec.
Naslednji snubec je bil Goričanov Pavle iz sosednje vasi. Vedelo se je. da je sin pridnega kmeta in bi bil kar primeren za mladega gospodarja na Smrekarjevi kmetiji. Ženski sta snubca povabiti v hišo in prinesli na mizo bokal vina. Nekaj časa so se pogovarjali o letini in podobnih zadevah, nazadnje pa se je fant ojunačil Smrekarico pobaral, če mu da hčer. Nič ni rekla, le smehljala se je in pogledala hči. Ker ta ni rekla nič, je besedo povzela mati in dala Pavletu vedeti, da se hči še ne misli poročiti. Pavleta je pogrelo, saj je vedel, da sta ga ženski zavrnili.
Ko je odšel, je mati dejala hčeri: »Veš, Pavle ni za nas. Jeclja in lahko bi se zgodilo, da bi jecljali vajini otroci. Pa tudi imeniten ni dovolj za našo hišo. se bo že našel kakšen boljši ženin zate.«
Še so prihajali snubci, a Smrekarica je vsaKega zavrnila. Eden je šepal, drugi je bil premajhen, tretji je imel predolgi nos...
Barb ki še ni bilo 40 let, ko je mater neke noči zadela kap. Pokopali so jo, in Barbka je ostala sama na kmetiji. Ker nikdar ni delala, so zemljo nekaj časa še obdelovali hlapci in dekle. Denar je začel usihati, pridelki so bili vse bolj skopi in slednjič so mlado gospodinjo zapustili vsi posli.
Da njive ne bi ostale neobdelane, so jih prevzeli v najem sosedje v vasi. Z denarjem, ki ga je prejemala od najemnine in sekanja boste, je sedaj životarila že ne več mlada Smrekarica. Vse bolj se je vdajala pijači in takšno neredno življenje ji je zarisalo ost re gube v nekoč brhko lice. Vse bolj se je zapirala v hišo, grunt pa je nazadoval Čas je storil svoje in ko so začele strehe natekati, ' ni bilo nikogar, ki hi jih popravil. Živine že dolgo ni bilo več, v hlevih, po stanovanju so se sprehajale miši in podgane.
»Kdo bi si mislil, kako hitro lahko propada grunt, če ni ljudi za delo pri hiši,« so modrovali sosedje.
Bila je pomlad in po vrtovih so že cvetele češnje, ko je prišel v vas krošnjar Jovo. Ljudem je prodajal glavnike, milo in podobne reči. In ta krošnjar se je na veliko začudenje vaščanov nastanil pri Smrekarici. Poletje se je že prevesilo v jesen, ko je krošnjar odšel. Čeprav se je Smrekarica tudi potlej zapirala v hišo, so sosedje kmalu opazili, da je noseča. »Ste jo videli, zanosila je s krošnja rjein!« so se pogovarjali sosedje.
Rodila je zdravega, krepkega fanta. Ker ni bila več sposobna vzgajati otroka, so ga vzeli v rejo sorodniki. Sekalaje les, kupovala pijačo in plačevala rejnino za sina. Videvala ga je bolj poredko. Raselje kot konoplja, odslužil vojake in odšel na tuje. »Tega ne bo več nazaj.« so menili sorodniki, a so se ušteli.
Bila je zgodnja pomlad in sneg j e komaj skopnel, ko je potrkal na vrata Smrekarjeve hiše lepo oblečen mlajši moški. »Kaj bi radi?« ga je nejeverno pogledala in pobarala gospodinj a, fant pa sejije na široko nasmehnil in dejal: »Mati. kaj me več ne poznate, vaš sin sem?!«
Ženica je bila vsa iz sefe, v zadregi si je gladila kuštrave lase in posadila sina za mizo. »Če ste pri volji, sem pripravljen ostati na gruntu. Veselje imam do zemlje.« jo je ogovoril sin. »Jaz sem zanič, če želiš, bo grunt tvoj,« mu je odvrnita mati.
Mladi Smrekar je držal besedo. S prihranki si je nabavil traktor, semena in drugo orodje, pa tudi štiri krave so prišle v hlev. Oral je. sejal, krpal strehe in plačeval dolgove, ki jih je naredila mati. Bilo je težko delo. a mladost vse premaga. Ko je na jesen mladi Smrekar pospravi! prve pridelke, je še pred zimo pripeljal v hišo nevesto. Naključje je hotelo, da je bila mlada hči nekdanjega Barbkinega snubca Pavleta, ki ga je zavrnila, ker je jecljal.
Sosedje so z veseljem opazovali mladega Smrekarja in njegovo ženo. kako obnavljata grunt.
V deželo je prišla nova vjgred in mlada sta na njivi sadila krompir ter pripravljala zemljo za setev koruze, ko se je primajala na polje stara Smrekarica. Zadnji čas ni več pila in prvič se ji je po tolikih letih obraz razlezel v nasmeh, ko je gledala mlada, kako delata na njihovi.
»Joj. tako sem vesela, ker grunt ni propadel. Se bo živel Smrekarjev rod!«
Mladima so dobro dele materine besede in še sama se nista zavedata, kdaj sta se prijela za roki in si ju črvsto stisnila . . .
L.	Tk
Kovač Franc Cestnik v svoji kovačnici
STARA KOVAČIJA KLJUBUJE ČASU
Težko kladivo v rokah ne več mladega preboldskega kovača Franca Cestnika je poskakovalo po nakovalu in oblikovalo kos razbeljenega železa. Nadušni meh je hropeč razpihoval žerjavico, da so iskre letele na vse strani.
Obstal sem sredi temačne kovačije, kladivo pa je pelo naprej: Kovač me je slednjič bežno ošinil z enim očesom. Nekaj hudomušnega je bilo v tem pogledu, kot bi hotel reči, da bela srajca in saje ne gredo skupaj.
Kovač je slednjič odložil kladivo na nakovalo, si s sajasto roko obrisal oznojeno čelo in dejal: „Tu, v kovačnici se ne bova stoje pogovarjala, stopiva v hišo!” Popeljal me je v stanovanje in sedla sva za kuhinjsko mizo. Bilo je očitno, da v hiši ni ženske roke, ki bi pospravljala stanovanje, a ga to he moti. Ko je lačen, si kaj malega skuha, grlo pa poplakne v gostilni čez cesto
Lepo je stekel pogovor in mož je dovtipno pripovedoval, kako je preboldskim kmetom domala pol stoletja podkoval konje, izdeloval različne vozove in podobne reči. Delali so od zore do mraka. Spomni se, da je za podkovanega konja dobil štiri do pet dinarjev, če pa je podkve tudi sam skoval, je stalo 15 dinarjev. Zaslužek ni bil tak, da bi človek obogatel, za življenje pä ga je bilo kar dovolj.
Danes konjskih vpreg ni več, ker so jih izpodrinili traktorji. Kovaču Cestniku je žal za konji, pa tudi leta so tu, saj jih ima že 71 na plečih. Drži pa, da ga leta niso upognila, njegove roke še vihtijo kladivo, pa tudi šegavost ga ni zapustila.
„Veste, predolgo sem imel kovaško obrt, da bi na stara leta kratko malo zaprl kovačijo. Obrti res nimam več, v kovačnico pa prihajam domala vsak dan, pa naj bo petek ali svetek. Sprehodim se po njej, prijemam v roke kladiva in drugo orodje, poženem meh pa tudi kak-
šno reč skujem. Brez tega ne morem. Ne dam se še, veste, pa čeprav sem v življenju marsikaj okusil. Imam svoje prijatelje in znance, s katerimi se dobivamo v bližnji gostilni. Rad zvrnem kozarec, dva, dobrega vina, ker z vinom pride dobra volja in zažive spomini. Večkrat se pogovarjamo o nekdanjem Preboldu in o ljudeh, ki so takrat krojili politiko. Veliko jih je že pomrlo, drugi pa so se umaknili za zapeček; Prebold pa napreduje.”
Franc Cestnik se je izučil kovaške obrti pri Ajdiču v Šeščah. „Joj, koliko konj je bilo treba podkovati. Delali smo od šestih do sedmih zvečer. Delo je bilo različno.” Ko je postal pomočnik, je odšel in se zaposlil v Trbovljah. Vojaščino je odslužil v Prilepu. Po končani podkovski šoli v Ljubljani, je prišel v Prebold in odprl kovačijo.
Prišla so leta okupacije. Z Nemci se ni „zastopil” in ko je zvedel, da ga nameravajo vtakniti v vojaško suknjo, jo je pobrisal v partizane. V Šlandrovi brigadi se je tepel z Nemci'ter nazadnje staknil hudo pljučnico, ki bi ga skoraj pokopala.
Po vojni je v njegovi kovačnici naprej pelo kladivo. Dela je bilo veliko. Imel je dva vajenca, pa kakšnega pomočnika, na stara leta pa je ostal sam. Tudi dela ni bilo več toliko kot nekoč.
Cestnik se rad spominja minulih časov, zlasti so mu pri srcu tovariši iz Slandrove brigade. Proslava 40-letnice Slandrove brigade bo priložnost, da se bo srečal z nekdanjimi borci.
„Zal mi je, da nekoč na Slovenskem cvetoče kovaške obrti kmalu ne bo več. Ni več mladih, ki bi se ogreli za ta poklic, stari pa smo odslužili in kovačije propadajo. Tako bo tudi z mojo kovačijo, vendar o tem ne premišljujem. Časi se spreminjajo in življenje teče svojo pot . . .” meni kovač Cestnik.	L. Trstenjak
Nafta za obiranje hmelja
Kljub počitnicam aktivnost komunistov v naši občini ne pojenja. Ena glavnih pokon-gresnih nalog je ta. da vse osnovne organizacije razpravljajo o občinskem operativnem načrtu, ki zajema vprašanja izvoza, uvoza, preskrbe, vse oblike porabe in ostalo.
Vse osnovne organizacije Zveze komunistov bodo mo-
normalen potek proizvodnje v naslednjih mesecih.
Drugi splet aktivnosti je zagotavljanje potrebnih energetskih surovin. Gre za preskrbo prebivalstva s premogom in kurilnim oljem. V zvezi z oskrbo velja zapisati, da so težave tudi z. mesom. Treba pa bo storiti tudi vse, da bo kmetijstvo imelo na voljo zadosti nafte. Sekretar OK
		
		fral
rale v vseh temeljnih in delovnih organizacijah ter,drugih delovnih skupnostih poskrbeti za pripravo akcijskih programov. v katerih se bo treba opredeliti, kaj vse storiti za
ZKS Ludvik Semprimožnik
ostaja optimist in meni. da bo nafte v času hmeljevega obiranja dovolj, kaže pa tudi. da ne bo kritična tudi oskrba z električno energijo.
NOVI SIPOVI STROJI
mn
KRSTIL JIH JE MILAN KNEŽEVIĆ
Ko so pred kratkim v tovarni kmetijskih strojev SIP v Šempetru praznovali praznik delovne organizacije seje slovesnosti udeležil tudi predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Knežević, ki je svečano krstil tudi tri nove stroje, ki so povsem rezultat lastnega znanja in inventivnega dela strokovnjakov te sodobne tovarne.
Vrtavkasti zgrabljalnik VZ 500. obiralnik za koruzo K K 55 in pobiralno silažna prikolica PSP 28 so sodobni stroji in zaradi svoje velikosti še zlasti primerni za večje obdelovalne površine. Ni torej naključje, če je za te stroje precej zanimanja v družbenem sektorju kmetijstva. Nekaj dni pred krstom so namreč blizu Polzele izvedli demonstracijo teh strojev in kmetijski strokovnjaki so bili z njimi izredno zadovoljni. To seveda ni naključje, saj so vsi trije novi kmetijski stroji pred tem že dobili medalje na novosadskem sejmu, precej pozornosti pa so vzbujali tudi na sejmu v Miinchnu. Kot vse kaže. bodo precej teh strojev izvozili tudi v Zvezno republiko Nemčijo in v Avstrijo, Seveda šele potem, ko jih bodo začeli serijsko proizvajati. To bo prihodnje leto. med
lem ko so letos izdelali le prototipne količine.
Vse pa je seveda odvisno od oskrbljenosti z materiali. Prav tu pa se zadnje čase močno zatika. Še zlasti je težaven položaj v zvezi z oskrbo s pločevino. Nedavna akcijska konferenca je bila v celoti posvečena temu. kako čim bolj izboljšati preskrbo.
Poudarili so. da je to skrb celotnega kolektiva oziroma slehernega delavca. Ena izmed nalog izdelanega akcijskega programa predvideva, da bo treba v primeru, če oskrba ne bo redna, delati tudi izven rednega delovnega časa oziroma ustaljene časovne razporeditve takrat, ko bona voljo dovolj materiala. Tako bo mogoče nadoknaditi morebitne izpade. Vse pa bo treba napraviti tudi za povečan izvoz. Tržišče na Poljskem se je sicer znova odprlo, skušali pa bodo še več prodati v Italijo. Zvezno republiko Nemčijo. Avstrijo in Španijo. V Sipu se zavedajo, da ta tržišča zahtevajo kakovostne izdelke in bodo morali vprašanju kakovosti posvetiti še več pozornosti.
Pri izvozu ne gre toliko za lastne potrebe po devizah, saj je v Sipovih izdelkih le dva
odstotka materialov neposredno iz uvoza, pač pa bo treba devize združevati z železarji. izdelovalci lakov in barv. Torej s tistimi, brez katerih si kmetijskih strojev ni mogoče zamišljati. Ti pa nujno potrebujejo devize. Le združevanje s temi proizvajalci bo omogočilo kolektivu Sipa. da bo dobro oskrbljen. To pa bo mogoče le pod pogojem, da bo Sip izvozil dvajset odstotkov svoje proizvodnje in da bo na tujem dosegel za svoje izdelke takšne cene kot na domačem tržišču.
Na vse te probleme so opozorili tudi ob nedavnem obisku predsednika slovenskega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milana Kneževića. Le-ta je delavcem Sipa izrekel vso pohvalo za najnovejše dosežke, poudaril pa je tudi. da so tudi takšni uspehi in takšna prizadevanja. kot so v Sipu. pomemben prispevek v borbi za proizvodnjo čim več hrane, kar je ena najpomembnejših strateških nalog našega gospodarstva.
Pred krstom so dolgoletnim delavcem Sipa podelili tudi priznanja za njihovo delo.
JANEZ VEDENIK
r Iz H Prebold %
V tekstilni tovarni v Preboldu že dolgo časa razmišljajo, kako bi olajšali delo delavcem v ople-menitilnici. Tam je pravzaprav še največ napornega fizičnega dela, ki je povezano z internim transportom. Delavci in delavke morajo sedaj prevažati vozičke, naložene s tkanino, ki niso niti najmanj lahki. Pa tudi sicer je interni transport v tej delovni organizaciji eden izmed osrednjih problemov. Ni namreč na takšnem tehnološkem nivoju, da bi bilo transporta čim manj in da bi potekal smiselno iz obrata v obrat ter bil tako učinkovit. Sedaj je treba težke vozičke, naložene z blagom, prevažati iz enega obrata v drugega, pa potem znova iz prvih dveh obratov v drugo smer. To povzroča tudi dokajšnjo izgubo časa.
Ena izmed pomembnih delovnih zmag ob letošnjem jubileju — 140 letnici — bo prav gotovo dokončna ureditev internega transporta, ki ga bodo prilagodili sodobnim zahtevam. Naloga na prvi pogled ne izgleda težka, dejstvo pa je, da bodo za ureditev internega transporta porabili kar precejšnja sredstva. Kolektiv tekstilne tovarné iz Prebolda bo moral v ta namen porabiti okrog petnajst milijonov dinarjev. Nabaviti bo namreč treba sodobne viličarje, obnoviti tla, saj sedanja ne ustrezajo, marsikje bo treba razširiti oziroma napraviti nova vrata in še bi lahko naštevali.
Sodobnejša ureditev internega transporta bo poleg že naštetih pomanjkljivosti odpravila še nekatere druge. Omogočena bo boljša evidenca blaga. Blago bo zvito v bale, težke od 500 do 5000. kilogramov, kar pomeni, da bo tudi manj možnosti, da se blago umaže.
Drugi splet prednosti pa zajema tudi drugačen odnos delavcev do njihovega dela. Blago bo treba sproti kontrolirati. To pomeni, da bo že potrebnega več umskega dela. Odpadlo bo ročno porivanje vozičkov in že našteto nam pove, da bo precej manj fizičnega dela, zato pa več umskega. To pomeni, da bo treba, denimo tudi v oplemenitil-nici, razmišljati o drugačnih kadrih. Spremenjena kadrovska struktura bo prav gotovo tudi vplivala, da bo za delo v oplemenitilnici več zanimanja, kot ga je bilo doslej. S takšnimi potezami kot je ta, pa si v Preboldu načrtno zagotavljajo kadre.	jv
VAJA CIVILNE ZAŠČITE
V programu NNNP naše občine za letošnje leto je bila predvidena 19. junija, za dan civilne zaščite, osrednja vaja enot CZ na Polzeli. Cilj vaje je bil preveriti opremljenost in usposobljenost enot in štabov civilne zaščite v namišljeni situaciji, ki bi lahko bila še kako resna. Predpostavka vaje je vključevala bombni napad na sosesko Center Polzele, rušenje stanovanjskih objektov, zlasti stopnišč v notranjosti, požar na črpalki goriva (na Tirškovem dvorišču). Zato je vaja CZ v glavnem vsebovala zaklan janje med časom alarma, RBK izvidništvo, dekontaminacijo terena, delo narodne zaščite, reševanje stanovalcev iz višjih nadstropij, postavitev postaje prve pomoči in prva pomoč ranjencem; praktično delo tehnične ekipe pa na usposobitvi poškodovanih elektroinštalacij, vodovoda in gašenje specialnega požara. Zelo zamotan splet aktivnosti, ki je zahteval natančnost predpostavke, dobre zveze, jasne odločitve in izurjene izvajalce, predvsem pa operativno vodstvo, ki bo imelo ves čas pregled nad situacijo.
Opazovalci vaje so lahko videli v glavnem ves potek vaje. Videli so veliko mero iznajdljivosti pripadnikov CZ, spretnost in usposobljenost za ravnanje z opremo in sredstvi, ki jih imajo. Videli so lahko, kako se v takšni akciji hitro združijo vsi tisti obrambni potenciali kraja, ki so nujno
potrebni. Spoznali so lahko, da vsaki organizaciji združenega dela ali krajevni skupnosti ni potrebno razvijati, opremljati in usposabljati vseh specialnih enot CZ, temveč le tiste, za katere se tako dogovorijo v krajevni skupnosti. Videli so tudi splošne enote pri delu, ki so opravile pomembno delo v stanovanjskih objektih, za katere so ustanovljene.
Učenci OS Vere Slander Polzela so ta dan prvič organizirano (sever da v času alarma) odšli v svoj zaklonilnik in v njem ostali do konca nevarnosti.
Po zaključku vaje je bila predstavnikom KS Polzela svečano izročena plaketa CZ, ki jo je krajevni skupnosti za dosežene rezultate pri razvoju CZ podelila predsednica ZIS — tov. Milka PLANINC. Po naporih in resnosti, s katero štab CZ v Polzeli pristopa k reševanju zahtevnih nalog, bi dejal, da je to priznanje v pravih rokah.
Za zaključek še tole: ne glede na kratek časovni potek vaje, je komisija za informativno in propagandno dejavnost KS Polzela uspela izdati posebno številko glasila za informiranje občanov, ki je bilo posvečeno vaji, zraven pa še tekoče obveščati opazovalce o poteku vaje.
Tekst: Franc Jelen
Foto: Tone Tavčar
Takole so udeleženci akcije pripravljali dekonlaminacijsko postajo.
ZVEZNO PRIZNANJE
KRAJEVNI PRAZNIKI
Gotovlje
V krajevni skupnosti Gotovlje so konec junija zaključili praznovanje krajevnega praznika. ki ga praznujejo 22. junija. ko se je okrožni partijski komite Celje s Franjem Vrunčem na čelu preselil iz Jošto-vega mlina r Medlogu v osnovno, šolo Gotovlje. V času krajevnega prznika so izvedli vrsto kulturnih srečanj: predstavo igre Grof Herman Celjski, kijo je uprizorilo kulturno društvo
da so glavne naloge srednjeročnega obdobja 1981—85 komunalno in stanovanjsko urejanje zaselkov, zdravstveno varstvo krajanov, razvoj SLO in DS. izboljšanje okolja, telefonsko omrežje, v zaselku Podvin bo potrebna gradnja nove traf o postaje in drugo. Podelili so tudi priznanja krajevne skupnosti. Zlato plaketo krajevne skupnosti sta prejela pokojna Stanko in Ida Vasle, r
Binca Verdnik sprejema zlato značko KS Gotovlje. (T. Tavčar)
iz Ljutomera, pripravili so srečanje starejših krajanov, starih sedemdeset in več let. lovsko strelsko tekmovanje ter športne prireditve. Zadnji dan praznovanja pa je bila slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. O pomenu praznovanja ter o nalogah v prihodnje je-govoril predsednik skupščine krajevne skupnosti Stanko Dolar in med drugim povedal.
njunem imenu so jo prejeli njuni svojci. Srebrno plaketo so prejeli Anton Žgank. Samoupravna komunalna skupnost in Kulturna skupnost občine Žalec, zlato značko pa je prejela Binca Verdnik. Ob zakjučku so pripraviti, program kjer sta nastopila otroški pevski zbor podružnične šole Coìto vij e. ki ga vodi Vlada Rode. in ženski pevski zbor. ki ga vodi Tanja Janič:
Andraž
5 krajevnim praznikom se v Andražu spominjajo prve partizanske bitke v zaselku Lov-če — 26. junija 1942. Lotos so pripravili več prireditev. Na slavnostni seji skupščine in družbenopolitičnih organizacij pa je o dosežkih v zadnjih letih in nalogah za prihodnje govori! predsednik sveta KS A ndraž
Srečko Pižorn. nato pa so podelili priznanje KS. ki ga je preje! Jože Sredenšek. trener andražkih smučarjev-skakal-cev. Priznanja OF pa so prejeli:
Rajko Zabukovnik. Anton Mešič: Milan Rebernik. Anton Sitar in Simon Ograjenšek.
T. TA VČA R
Tabor
V spomin na ustanovitev odbora OF praznuje krajevna skupnost Tabor svoj praznik v dneh od L do 8. avgusta. V ta namen se bodo zvrstile številne športne, kulturne prireditve, meddružinsko strelsko tekmo-
vanje. planinski pohod, na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti pa bodo podelili priznanja OF. Ob tej priložnosti bodo predali namenu tudi odsek ceste Podlog-Pandor.
Asfaltirana cesta v Pongracu
Od skupne doložine 2200 m ceste v Pongracu. krajevna skupnost Griže, je že asfaltiranih 750 m. Celotna investicijska vrednost znaša okrog 3 milijone din. Sodobno cestno povezavo je dobilo 23 gospodinjstev..
To je le nekaj podatkov, s tem zapisom pa smo želeli poudariti aktivnost občanov pri izgradnji ceste, saj brez njihovega deleža, predvsem pa delovne zagnanosti, ceste ne bi bilo. Režijski odbor za izgradnjo ceste je prizadevno
/
vodil Ivo Samardžija, ki ima skupaj z Jožetom Jurharjem največ zaslug za opravljeno delo. Omenimo naj še. da je Anton Cizej brazplačno opravil utrjevanje ceste. 650.000 dinarjev so prispevali občani, za asfaltiranje je sredstva zagotovila samoupravna komunalna interesna skupnost, ostalo, pa krajevna skupnost in delovne organizacije. Uradna otvoritev ceste bo ob praznovanju krajevnega praznika Griže, v mesecu avgustu.
Jk
Del nove cesie v Pongracu
Manj kol leto dni je minilo od takrat, ko smo z nemalo ponosa spremljali zaključna dela pri urejanju spominskega parka okrog spomenika žrtvam fašističnega nasilja na Polzeli in tudi sodelovali pri svečani otvoritvi. Nedvomno je z njim dobila Polzela bolj urejen, skoraj že mestni videz. Posebej lepo je sedaj, ko so že ozeleneli „napori” članov hortikulturnega društva in je ta kotiček že dobil izgled, kot je bil v ideji zamišljen.
Zato nikomur ne bi smelo biti vseeno, da si je nekaj mladih nadebudnih Polzelanov izbralo steze okrog spomenika, zlasti pa prostor proti Domu SVOBODE s pasažo pri blagovnici za preizkušanje kolesarskih in motorističnih spretnosti. Na prostoru, ki je bil namenjen izključno pešcem, lahko kdaj pa kdaj spremljamo vse vrste kolesarskih in motorističnih vragolij s posebej zanimivimi vložki, ko si pešci s skoki na zelenice rešujejo gola življenja. Spominski park nismo gradili zato, da bi bil komurkoli dirkališče, temveč z namenom, da bi se poklonili spominom in občudovali ustvarjalnost ljudi.
Ne verjamem, da to počnejo člani mladinskih organizacij, katerih predstavniki so se na otvoritvi svečano obvezali, da bodo skrbeli za urejenost parka. Vem, da so to mladi, ki jih razganja objestnost; med njimi tudi tako mladi, da bi najraje, povprašal njihove starše, če vedo, kaj počno njihovi ljubljenčki. Zato ni odveč vsak dan in vsak podoben pojav posebej preprečevati, storilca pa opozoriti. Prav tako ni odveč kdaj pa kdaj opozoriti otroke, kje vožnja kolesi in mopedi ni dovoljena. Za tiste najbolj trdo-bučne, ki si nikakor ne dajo dopovedati, kaj je red, pa bo treba poskrbeti drugače.
TEKMOVANJE V KOŠNJI
Med prireditve, za katere lahko napišemo, da so postale že kar tradicionalne, sodi prav gotovo tudi tekmovanje v košnji. V teh dneh se pripravljajo na takšno tekmovanje na Homu. Tako kot vsako leto, bo tekmovanje tudi letos organiziralo Planinsko društvo Zabu-kovica. Lanskega tekmovanja se je udeležilo 20 ekip, letos pa prireditelji pričakujejo še večjo udeležbo. Značilno za tekmovanje na Homu je, da so nekoliko zamenjali običajno delitev dela med moškimi in .j ženskami — moški poprimejo za grablje, ženske pa se pomerijo v košnji. Če vas zanima, kako izgleda takšno tekmovanje, pridite 8. avgusta ob 14. uri na Hom.
F. J.
PRVA
STANOVANJSKA ZADRUGA V OBČINI
Družbeno usmerjena zadružna gradnja je ob prizadevanjih stanovanjske zadruge Žalec in ob podpori vseh družbenih dejavnikov končno zaživela tudi v praksi. Lani je torej bila ustanovljena Stanovanjska zadruga Žalec, nosilca sla Juteks in Ferralit. Zadružni svet je doslej imel 29 sej, skupščina se je sestala petkrat, kar kaže, da je bilo delo v zvezi s pridobivanjem zemljišča, urbanističnem urejanju in s pripravo zazidalnega načrta, zahtevno. Predno so pred dnevi zasadili lopate nà Škafarjevem hribu, kjer bo stalo 60 individualnih hiš, je bilo potrebno sprejeti vrsto sporazumov, največ zapletov pa je bilo pri pridobivanju zemljišča. Sedaj je zemljišče že dano v upravljanje zadrugi, pričeli pa so tudi s komunalnimi deli.
V občini je možnih še vet družbeno usmerjenih stanovanjskih gradenj, preko stanovanjske zadruge pa je gradnja smotrnejša, cenejša, z njo pa lahko dosežemo tudi ustreznejšo zazidljivost prostora.
r
Postali smo prijatelji
Mnogo pikrih je bilo izrečenih na račun poraza Žalčanov proti Ljutomerčanom v oddaji Srečanja. Bodi tako ali drugače, nekdo mora potegniti krajSi konec. Tekmovalna mrzlica je minila, mi pa smo postali prijatelji. Sklenili smo dogovor o izmenjavi kulturnih skupin med obema občinama. Dramska skupina iz Vrbij je gostovala v Ljutomeru s komedijo Smešni preciozi v režiji Janeza Starine. Ljutomerčani pa so se v Gotovljah predstavili s Hermanom Celjskim.
Lepo je bilo v Ljutomeru, lepo je bilo v Žalcu. Pred številnim občinstvom sta obe skupini doživeli topel sprejem. Največji uspeh pa je prav gotovo v tem, da smo postali prijatelji.
J. Ocvirk

Tečajniki s svojimi vaditelji plavanja. (T. Tavčar)
Tečaj za neplavalce
Smučarsko društvo v Preboldu je že pričelo s tečaji za neplavalce. V prvi skupini ga je obiskovalo 38 malčkov, starih od 5 do 9 let. Ce bo vreme lepo, jih nameravajo pripraviti še pet.	-p Tavgar
PRIZNANJA
NAJZASLUŽNEJŠIM
Na krajši slovesnosti so pred dnevi v Preboldu najbolj zaslužnim športnikom, delavcem, trenerjem in mentorjem za leto 1981 podelili zlate, srebrne in bronaste Bloudkove značke in priznanja telesnokulturne skupnosti. Zaslužni športniki pa so dobili knjižne nagrade. V imenu družbenopolitičnih organizacij občine je zbrane pozdravil predsednik SZDL Janez Meglič ter dobitnikom čestital, značke pa je podelil predsednik komisije za priznanja TKS Žalec Dani Terglav.
Zlate Bloudkove značke: Kristjan Bobovnik (TKS Žalec), Jože Cerovšek (Partizan Žalec), Franc Ježovnik (PD Zabukovica), Alojz Žnidaršič (Partizan Šempeter) in Božo Jordan (TKS Žalec).
Srebrne Bloudkove značke: Jože Oblak (SK Braslovče), Marija Urankar (Partizan Tabor), Janez Pirnat (Partizan Griže), Janez Štorman (Partizan Šempeter), Jože Gračner (OSZ Žalec), Mitja Urisek (SK Žalec), Branko Povše (Partizan Andraž), Zoran Veber (SK Žalec), in devet šolskih športnih društev: Žalec, Griže, Šempeter, Polzela, Prebold, Vransko, Braslovče, Petrovče in OŠ Ljuba Mikuš Žalec. ■
Bronaste Bloudkove značke:
Darko Naraglav (Jamarski klub Prebold) in Jože Sredenšek (SK Andraž).
Zlate TKS značke: Partizan Šempeter, Partizan Griže in Tone Čulk ob 80-letnici.
Srebrne TKS značke:	Vito
Samardžič (Partizan Žalec), Alojz Ambrož (OZ tabornikov Žalec), Maks Veniger (SD Žalec), Jože Herič (Partizan Žalec), Ljubo Korber (Partizan Griže), Jože Pavlič (Partizan Žalec). Rado Rotar (SK Žalec), Niko Pražnikar (SSD
Ljuba Mikuš Žalec), Partizan Vinska gora, občinska strelska zveza Žalec, OZ tabornikov Žalec, Komisija za športno rekreacijo KS Prebold, PD Prebold, PD Zabukovica, SK Braslovče in SK Andraž.
Bronaste značke TKS: Iztok Hanžič (SK Braslovče), Milan Brišnik (Partizan Vransko), Franc Spegelj (Partizan Vinska gora), Karel Grešak (SD Griže), Marko Džudarič (SD Liboje), Rudi Kranjc (SD Prebold), Anton Plohl (SD Šempeter), Zmago Šoštar (PD Tabor), Vinko Cater (SSD Žalec), Ivan Vodušek (Partizan Vinska gora), Silvo Ramšak (Jamarski klub Prebold), Vlado Jager (Invalidi Žalec), Miran Blagotinšek (Partizan Polzela), Ivan Volk (Partizan Petrovče), Partizan Andraž. Bronaste značke TKS so dobile tudi vzgojiteljice iz vzgojno varstvenih ustanov, vendar so jim jih podelili na njihovi zaključni prireditvi. Prejele so jih: Marija Čulk, Martina Golob, Breda Vodovnik, Majda Palir, Alma Ješterle, Cveta Tržan, Milena Dosedla, Ivanka Oštir, Štefka Drev, Jana Kokotec, Milena Selišnik, Nada Ljubič, Tončka Trnovšek, Zdenka Pikelj, Breda Glavnik, Andreja Mrevlje, Martina Krašovic, Vida Stingel, Nuša Sribar, Breda Rovan, Štefka Popit, Julka Kučer, Barbka Urbanci in Marija Jager. Knjižne nagrade zd športne dosežke so dobili: karateist Pušnik; smučarski skakalci Jože Verdev, Franjo Ažman, in Janez Tanjšek; šahist Franc Brinovec ml. in Partizan Šempeter za 1. mesto v republiški odbojkarski ligi.
V imenu vseh, ki so prejeli priznanje se je zahvalil najstarejši — 80-letni Tone Culk.
Tone Tavčar
Niko Zupanc, član Konjeniškega kluba Gotovlje je zasedel 3. mesto v galopski dirki. (T. Tavčar)
4000 ljudi v Gotovljah
Konjeniški klub iz Gotovelj, ustanovljen je bil pred dnevi, je v nedeljo, 11. julija, organiziral veliko konjeniško prireditev, na kateri so sodelovali konjeniški klubi iz vse Slovenije. Prireditev, ki je bila odlično organizirana, je privabila več kot 4000 obiskovalcev, ki so z navdušenjem spremljali bogat spored. Tako so videli preskakovanje ovir, kjer so nastopili najboljši slovenski jezdeci, izkazal pa se je tudi domačin Ervin Cas. Žal se ni uvrstil v baraž (drugi del tekmovanja), vendar ne zaradi neznanja, pač pa bolj zaradi smole. Zanimive so bile tudi kmečke konjske dirke, kjer so prav tako sodelovali domačini iz Gotovelj. V galopski dirki je domačin Niko Zupanc zasedel odlično tretje mesto.
Kot nam je zatrdil predsednik Konjeniškega kluba iz Gotovelj Rudi Trobiš, bodo takšne prireditve odslej vsako leto. Gotovljani bodo veliko pozornost namenjali tudi vzgoji mladih jezdecev, skušali pa bodo sodelovati tudi na čim več tekmovanjih, saj bodo tako nabrali precej prepotrebnih izkušenj. Zani-
mivo je, da imajo v Gotovljah tudi dva ponija, tako da lahko na svoj račun pridejo tudi najmlajši.
Na nedeljski prireditvi je zbranim spregovoril predsednik konjeniškega kluba iz Gotovelj Rudi Trobiš. Tekmovalce in navzoče pa je v imenu DPO in skupščine občine Žalec pozdravil sekretar OK ZKS Žalec Ludvik Semprimožnik, ki je poudaril pomen kluba tudi z vidika SLO.
Svojevrsten je bil tudi komentar Toneta Fornezzija-Tofa, ki je med drugim povedal, da bi morali tudi naši gospodarstveniki, ki ne premagajo vseh ovir, dobiti kazenske točke in odstopiti. Saša Domanjko iz Celja, ki je tekmovala na uvoženem konju, pa je po Tofovem mnenju samo zato izpadla, ker je bil konj uvožen. Za Mišo Molk je povedal, da se najbolje počuti kar v gostilni Novak.
V Gotovljah pa je bilo veselo še po tekmi. KK je pripravil zabavno prireditev s srečolovom, za prijetno razpoloženje pa so skrbeli poleg Tofa še Miša Molk, Tatjana Dremelj in ansambel Amfore. -nik
Bicike! rally
Stara modrost pravi: kadar te najbolj pestijo težave, sedi, se od-počij in razmisli o stvari. Delavci Sigme pa v času, ko se ubadamo z vprašanji, kako čimprej pokriti primanjkljaj in vzpostaviti kontinuirani tok proizvodnje, nismo ravno sedli, kot svetuje modrost. Odločili smo se-, da na drugačen, boljši način umirimo živce in se za nekaj ur odtrgamo od vsakodnevnih težav, problemov in načrtov. Organizirali smo rally, ne avto rally, kot je to običajno, temveč bici-kel rally. Sliši se sicer manj zveneče. Povem vam pa, da je bilo prav zabavno in po mnenju vseh izvrstno.
Lepo junijsko vreme je pozdravilo naše vrle kolesarje, ki so se naj-
prej preizkusili v spretnostni vožnji. Nikar ne misjite, da je bilo enostavno. Le redkim je uspelo izvesti vaje povsem pravilno in brez spodrsljajev. Po prvem delu jih je čakala še vožnja, dolga približno 20 kilometrov, kjer so morali pokazati tudi znanje prometnih predpisov. Organi javne varnosti bi bili najbrž prijetno presenečeni, če bi videli, kako naši delavci poznajo pravila kolesarjenja in koliko vedo o prometu. Na pot smo krenili v Grižah in zaključili v Limbergu. Tu je vse sodelujoče čakala okusna malica in osvežilna pijača. Najboljšim ekipam smo podelili pokale. Sledilo je še družabno srečanje, ki smo ga popestrili s številnimi družabnimi igrami.
A. Trivan
Zmagovalna ekipa v spretnostni vožnji, ki je zasluženo osvojila prvo mesto.
.to BIc •<t| .o / ta' (	vije in „op jel tudi Božo Jordan
(na levi). Značko prejema iz rok predsednika komisije za odlikovanja in priznanja Danija Terglava. (T. Tavčar)
Zbiranje sredstev za vlečnico na Gozdniku
Že dalj časa potekajo razgovori v zvezi z izgradnjo smučarsko turističnega centra na Gozdniku; v zadnjih dveh letih pa tudi konkretne akcije za izvedbo določenih nalog za izgradnjo tega centra. Doslej so občani z območja Griž ter ostalih področij opravljenih v zvezi s posekom in zemeljskimi deli lepo število prostovoljnih delovnih ur. Opravljena so vsa buldožerska dela na celotni dolžini proge, izvedeno odvodnjavanje ter vse potrebno glede priprave zemljišča za postavitev vlečnice. Izvedena so bila določena dela na cesti od Matijevca do smučišča, ki služi tudi povezavi posameznih kmetij na tem območju Gozdnika.
Kljub prostovoljnemu delu so potrebna v naslednjih letih za pridobitev določenih naprav, predvsem pa vlečnice v letošnjem letu, ustrezna finančna.sredstva. Del teh sredstev naj bi v naslednjih treh letih prispevale posamezne samo-
upravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti, del sredstev pa določene organizacije združenega dela in občani Griž v obliki prostovoljnih prispevkov.
Ravno te dni poteka akcija zbiranja sredstev, ki jih bodo prispevale posamezne družine ž oblnočja krajevne skupnosti Griže. Prepričani smo, da se bodo občani s svojimi prispevki dobro odzvali, saj daje postavitev žičnice na Gozdniku slehernemu delavcu na našem širšem območju, zlasti pa še mladini, možnost te zdrave in vedno bolj razširjene rekreacije. Ob tem kaže poudariti tudi to, da vsaki naši družini pač ni mogoče oditi na nekajdnevno smučanje v Kranjsko goro ali kam drugam na bolj oddaljena smučišča, ali pa v tem stabilizacijskem obdobju celo preko meje v Italijo ali Avstrijo. To zmorejo predvsem tisti, ki imajo dovolj sredstev, pa tudi časa.
-an
Košarkarski klub Garant v slovenski košarkarski ligi
Košarkarski klub Garant, ki nastopa kot sekcija TVD Partizan Polzela, si je preko kvalifikacij zagotovil mesto v slovenski košarkarski ligi, in na ta način najlepše proslavil 10-letnico ustanovitve košarkarske sekcije na Polzeli.
Uspeh seveda ni prišel preko noči. ie namreč plod vztrajnega in načrtnega dela. Prvi rezultati takega dela je bila leta 1976 uvrstitev v zaključni del pionirskega festivala, kjer je ekipa OS Vera Šlander zasedla 4 mecto
V letih 1979 in 1980 pa sta ekipi KK Garant v kategoriji kadetov zasedli 7. oz. 13. mesto v republiki.
Načrtno delo z mladimi, nenehno selekcioniranje in povezovanje z ekipami iz celotne občine Žalec je moralo pripeljati do zastavljenega cilja: uvrstitev v slovensko košarkarsko ligo.
Ekipi KK Garant in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu uspehu, iskreno čestitamo!
Dani Terglav
• /
Najboljša obramba je znanje
Galicija, vas na obrobju žalske občine, je v začetku julija sprejela pod svoje okrilje 34 mladih fantov in deklet -4 prostovoljcev v enotah teritorialne obrambe. V prostorih podrfižnične šole so si mladi iz celotne občine nabirali strokovno, idejnopolitično in varnostno znanje.
Ko smo jih obiskali, so kljub zgodnjim jutranim uram zaključili strokovni del pouka. Zdaj je bilo treba spoznati še orožje, ki je prostovoljce že čakalo na dvorišču. Program usposabljanja je obsegal 21 ur, na koncu pa so se mladinci preizkusili še v streljanju z malo-kalibersko in zračno puško.
Življenje v taboru je bilo pestro in zanimivo. Prvi večer jih je obiskal komandant teritorialne obrambe Lojze Kampuš, ki jim je povedal nekaj več o njihovih nalogah in o vlogi v enotah teritorialne obrambe. V spominu bodo ohranili tudi večer ob tabornem ognju, kjer so skupaj s prvoborcem Ludvikom Zupancem-lvom obujali spomine.na revolucionarni boj v Savinjski dolini. Zadnji dan so krenili na pot proti Ponikvi, kjer so se srečali z borci Tomšičeve brigade. Tu so mladi obljubili, da bodo aktivno delovali v enotah teritorialne obrambe in branili svojo domovino.
Kaj menijo mladi prostovoljci:
SIMONA TKAVEC, Griže: ,,Na pripravàh sodelujem prvič in lahko rečem, da mi ni žal za mojo odločitev. Že dolgo časa sem si želela spoznati vojaško življenje, čeprav tu seveda ni čisto tako kot v pravi kasarni.”
GREGOR VOLAVŠEK, Gotovlje: „Kmalu bom moral obleči vojaško suknjo in zato se mi zdi prav, da že prej spoznam in vidim,
kako bo. Vem, da bo v vojski vse veliko strožje, pa bo kar šlo. Najbolj všeč mi je to, ker smo lahko pobliže spoznali vrste orožja.”
BRANKO PLOŠTAJNER, Šempeter: „V taboru sodelujem prvič in to mi je tudi prva priložnost, da spoznam vojaški način življenja. Všeč mi je in upam, da bom še kdaj sodeloval.”
VIOLETA ŠTOJS, Šempeter: „Življenje v taboru se mi zdi zelo zanimivo, pa ne samo zato, ker spoznavamo bojne veščine, orožje in malo drugačen način življenja. Všeč mi je, ker tu dobiš tudi nove prijatelje in nove znance. Možnosti za to pa je veliko, ker smo zbrani iz cele občine.”
ANA BABIC, Prebold: „Bila sem v službi, ko je predsednik mladine iskal prostovoljce. Takoj sem se odločila. Zakaj? Želela sem spoznati vojaško življenje in ker sem dekle, najbrž ne bom nikoli odšla na redno služenje. To je edina priložnost, da vidim, kakšno je vojaško življenje. Všeč mi je, ker vsi izpolnjujejo svoje obveznosti, kar sem tudi pričakovala.” -ij-
Mladi prostovoljci med svečano zaobljubo.
Branko Ploštajner
Violeta Slojs
Gregor Volavšek
Simona Tkavec
Da ne pozabimo

180-letnica hmeljarne
V rei rubriki smo že zaDisali. da so 5. decembra 1880 v G
V rej rubriki smo že zapisali, da so 5. decembra 1880 v Gradcu potrdili obstoj Južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu in da je bil ustanovljen občni zbor tega društva 21. maja 1881. leta. Danes bomo zavrteli kolo zgodovine v čas, ko je bila ustanovljena prva hmeljarna na našem območju in spregovorili o njenem delu, problemih in o življenju v takratnem obdobju.
' Hmeljarna je bita ustanovljena leta 1902 kot zadruga in kot eden izmed dveh zavodov Hmeljarskega društva. Na začetku ni šlo brez težav, ker je večina hmeljarjev dvomila v rentabilnost novega podjetja. Kljub temu se je zbralo preko 90 zadružnikov, ki so prispevali vsak svoj delež. Ob ustanovitvi je zadruga začela graditi svoje lastne prostore po načrtih hmeljarne v Mainbergu na Bavarskem. Kmalu se je pokazalo, da so bili prvotni dvomi odveč, podjetje je bilo čedalje bolj uspešno, prvotni prostori pa niso več zadoščali vsem potrebam hmeljarske proizvodnje. Zaradi tega so že leta 1907 prvič povečali prostore, kasneje pd še nekajkrat.
Anton Petriček deli glede na pridelovanje hmelja čas v tri obdobja: na goldinarsko — to je čas nekje do leta 1899, ko so pridelali 58.650 meterskih stotov hmelja. Po letu 1900 se začenja kronsko obdobje, v katerem so pridelali 179.230 stotov in pa dinarsko obdobje po letu 1923 s 111.900 metrskimi stoti hmelja. Podatki kažejo da je v zadnjem obdobju proizvodnja nekoliko manjša kot v prejšnjih letih. To je posledica številnih bolezni in škodljivcev, ki se pojavijo na hmeljskih nasadih v teh letih.
Ko prebiramo zgodovino Žalca in Savinjske doline, vedno naletimo na ista imena ponavadi ljudi, ki so pripomogli pri razvoju in napredku naše doline. Tudi pri hmeljarni je tako. A. Petriček meni v svojem govoru ob 50-letnici društva takole:
„Največjo zaslugo za ustanovitev Hmeljarne imata Josip Sirca in Franc Roblek, ki sta še sedaj uda njenega načelstva, prvi kot poslovodja in drugi kot njen predsednik.”
Za pospeševanje in okrepitev hmeljske kupčije je bila pomembna udeležba Hmeljarskega društva na raznih razstavah. Leta 1882 sodelujejo na razstavi v Trstu, 1888 v Furstenfeldu, 1889 na Dunaju, leta 1900 v Parizu, 1906 v Londonu, pa v Pragi, Berlinu, Brnu, Barceloni in leta 1913 v Žalcu.
Končajmo z mislijo A. Petrička: „Povpraševanje po južnoštajerskem hmelju je prav živahno, kar je posledica intenzivnega delovanja Hmeljarskega društva, Hmeljarne in Oznamovalnice za hmelj. Spodnještajerski hmeljarji so imeli vedno obilo priložnosti, da so se teoretično nadalje izobraževali o negovanju hmelja, obiskovali so hmeljarske okoliše in najvažnejša hmeljarska tržišča v Ntlmbergu in Žalcu.” Temu dodajmo: delo Hmeljarskega društva je pripomoglo k uveljavljanju slovenskih hmeljarjev, hkrati pa se je preko društva ohranjal in uveljavljal slovenski jezik.
Franci Ježovnik
Načelstvo Hmeljarne 1929: predsednik Franc Roblek, podpredsednik in poslovodja Josip Sirca, tajnik in blagajnik Anton Petriček, odbornika Nikolaj Kočevar in Franc Goričan.
j sedniK in poslovodja Josip sirca ” triček, odbornika Nikolaj Kočev:
800-letnica Žalea
V mesecu septembru bodo potekale zaključne prireditve ob praznovanju 800-letnice Žalca. Od 10. do 17. septembra se bodo zvrstile športne prireditve, med drugimi naj omenimo košarkarsko tekmo med Olimpijo in Cibono ter nogometno tekmo med Olimpijo in Ra-botničkim iz Skopja.
Kulturne prireditve se bodo pričele z otvoritvijo razstave „Žalec skozi čas”, z razstavo del udeležencev likovne kolonije, katere se bodo udeležili umetniki iz pobratenih občin, Koroške in žalske občine. Sledila bo otvoritev Titovega parka z zasaditvijo 88 dreves. Janez Hočevar-Rifle se bo predstavil z občinskim svetnikom Švejkom, delom Toneta Fornezzija-Tofa. V okviru Taborskih kulturnih dne-vov bodo pripravila program šolska kulturna društva, na posvetu se bodo ' sestali tudi zgodovinarji, na njem se bodo seznanili z zgodovino Žalca. Svoboda Žalec pripravlja pod vodstvom Bogomira Verasa in Francija Rizmala
ZALOŽENOST IN CENE NA TRŽNICAH V ŽALCU IN CELJU
Tržnici v Celju in Žalcu' sta v teh julijskih dneh dobro založeni s sadjem in povrtninami. Človek bi pričakoval, da bodo proizvajalci ob takšni živahni ponudbi blaga popustili v cenah, vendar se to ne dogaja. Kar precej je prodajalcev, ki redno prihajajo iz drugih republik, zlasti še iz Makedonije. Nekaj več prihaja
na tčžnico domačinov in to v glavnem s krompirjem in zelenjavo, manj pa s sadjem.
Po kakšnih cenah kupujejo sadje in zelenjavo naše gospodinje v teh dneh, kaže naslednja primerjava, ki smo jo naredili v ponedeljek, 12. julija, ob osmi uri zjutraj na tržnicah v Celju in Žalcu:
	Žalec	Celje
	kg din	kg din
paradižnik	60	30-60
solata, glav.	40	50
fižol, stročji	60-65	50-60
krompir, novi	35	25-40
jabolka, nova	60	50-60
breskve	60	50-60
marelice	80	80-100
hruške	80	80-90
ŠE VEČ TAKŠNIH PRIREDITEV
Velika prireditev v počastitev 800-letnice Žalca je v središče Savinjske doline pritegnila več kot 15.000 obiskovalcev. Pester in živahen program je privabil ljudi iz cele celjske regije. Tudi vreme je bilo organizatorjem več kot naklonjeno. Pa ne samo organizatorjem, temveč tudi gostincem, ki so imeli nemalo dela s tem, da so pogasili suha grla vseh obiskovalcev. Malokdo je pričakoval tako veliko udeležbo, zato ni nič čudnega, če je marsikdo zaman iskal prostor, kjer bi se lahko za trenutek odpočil in v miru spremljal prireditev. Gostinci obljubljajo, da bodo prihodnje leto poskrbeli za večje število stolov in miz ter še za boljšo ponudbo.
V Žalcu so na svoj račun prišli predstavniki vseh generacij. Za to so poskrbeli Turistično društvo in vse gostinske organizacije. Prav prijeten je bil pogled na množico ljudi, ki je hitela iz enega zabaviščnega prostora na druge. Nevsakdanji je bil miren sprehod po cesti, kjer drugače kar mrgoli avtomobilov. Zato ni bilo nič čudnega, če je kdo že iz navade pogledal na levo in desno in šele potem zakoračil na drugo stran. Nekaterim je bilo sredi zabaviščnih prostorov kar malce pretesno, pa so se odločili, da bodo zabavo nadaljevali za obloženo mizo kar sredi križišča. Res nevsakdanji prizor. Veselo razpoloženje je trajalo vse do jutranjih ur, kljub temu pa že v dopoldanskih urah ni bilo niti najmanjšega znaka, da je bilo mesto še pred nekaj urami eno samo zabavišče.
Žalska noč je pokazala, da se ljudje takšnih prireditev radi udeležujejo. Ob tem še v razmislek gostincem! Bi bilo treba preveč naporov, če bi ob koncu tedna ustavili promet na šlandrovem trgu ali pa kje drugje, postavili na prosto nekaj miz in stolov ter zavrteli kakšno prijetno glasbo? Prepričani smo, da bi zaradi tega v njihov žep kanil še kakšen dinar več.	Irena Jelen
Jajca so bila na celjski tržnici po 6,50 do 7,50 din kos, v Žalcu pa po 7,50 din.
Razlike niso velike. Le glavnata solata je bila na žalski tržnici za 10 dinarjev cenejša kot v Celju, Celjani pa so tega dne nekoliko ceneje kupovali stročji fižol. Drži pa, da je bila ponudba (izbi-
FOTOKRONIKA
opereto Radovana Gobca Planinska roža. Omenimo naj še koncert Koroškega partizanskega pevskega zbora, ki ima svoj sedež v Celovcu.
Zaključna manifestacija z zborovanjem delovnih ljudi in občanov občine Žalec bo v nedeljo, 26. septembra. Po žalskih Ulicah se bo zgrnila povorka, ki bo prikaz razvoja družbenih dejavnosti in nekaterih folklornih značilnosti preteklosti in sedanjosti. Zborovanje bo na stadionu, kjer bo v prvem delu Milo Trefalt s svojimi sodelavci uprizoril potek drugega slovenskega tabora, po slavnostnem govoru pa bodo nastopili združeni pevski zbori.
Sicer pa se v Žalcu zelo vestno pripravjajo na proslavljanje te pomembne obletnice. Urejujejo pročelja zgradb, izložbe trgovin so urejene s spominki 800-letnice. Med njimi naj še posebej omenimo Mladinsko knjigo, Savinjski magazin in Namo.
Avtobusi s turisti z Madžarske se vsakodnevno ustavljajo pred Namo v Žalcu za kratek počitek. Medtem turisti izkoristijo čas za manjše nakupe. Gotovo gre pohvaliti Namo, kije v izložbeni prostor namestila pano z dobrodošlico in ponudbo v madžarščini. Zgleden primer v bitki za devize.
jig ______
Ite., . .	feä&i
à,.	:
life-: if •' V- : J f àjLiiÀml.
Mladinska knjiga je bogato založena s spominki 800-letnice Žalca.
SHHHHBEHS000EBEBHHBB
ra) v Celju precej večja kot v Žalcu.
Če zapišemo še, da v mesnicah še vedno ni zaželene izbire svežega mesa in da kupce motijo razlike v cenah za isto blago po trgovinah (stare in novejše zaloge), smo v glavnem povedali vse.	Tft.
«
Žalska tržnica v teh dneh
Mladi najraje preživljajo počitnice ob Savinji, kjer je kopanje prijetno, pa tudi prostorske stiske ni takšne kot v bazenih. Prav pa bi bilo, da bi tudi gostinci našli interes za ponudbo osvežilne pijače, ki pa je, žal, vzdolž Savinje ni mogoče dobiti.
GOSPODARNO
ZNAMO
Prihranek na času in denarju vam omogoča nakujD v diskontu LEVŠKE NAME
novo središče nakupov prodajni center iesnlne in name leveč
vam na več kot 13.000 m2 pripravlja in nudi vse za vas in vaš dom
hvala za zaupanje
GOSPODARNO
Z