DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 98 • Maribor, sobota, dne 1. oktobra 1938 t Leto XIII »Čehi so v polni meri dokazali, da so vredni neodvisnosti" (Sodba britanskega diplomata o Čehih.) Britanski diplomat Lockbart Bruce, ki je š< an’ Predaval v Beogradu, je bil v iprve-m po v°jnem času pri angleškem poslaništvu v Pra- V svojih spominih, ki jih je izdal, obširno Popisuje svoje življenje v Pragi in vtise o Če-1 ’ Njegovi spomini so pisano izredno odkri-Srcno< kar bo zasluga njegoveiga škotskega *®ačaja in pa tega, da ni več aktivno v bri-nski diplomatski službi. Iz teh njegovih nad zanimivih memoarov naj priobčimo le ne-aJ odlomkov. Ceh, Prišel sem v Prago s simpatijami do ov« pripoveduje »in te moje simpatije so ®*l®le tudi še potem, ko sem zapustil to me-S^°' Sem prijatelj Čehov tudi danes, deloma Zftf i °i ker zastopam pravice malih narodov, de-_ a zaradi tega, ker so bili med toliko moji-1111 rojaki snobi, (snob je filister, ki »imenitno« ®asIopa ali se imenitnega, vzvišenega dela) ki *° kratkomalo Čehe zaničevali, ne da bi jih N>znal;_ Predvsem pa izvirajo moje simpatije ** občudovanja do čeških vodilnih mož, ^slorica od njih so možje z nenavadnimi *aslugami. To so: Masaryk, Beneš, dr. Švehla, r‘ Rašin, dr. Krama? in Tušar. Imel sem to •čo, da sem z vsemi njimi imel zaupne oddaje, /Cnkrat — radi prostora — ne moremo po-jJ'* Lockhartovih vtisov1, o vseh teh možeh. ®es, ko je v ospredju vseh Benet, ®ai povemo predvsem glavne vtise tega angle-e8a diplomata o Benešu, o katerem pravi: ‘Noben državnik v današnji Evropi ne razu-® tako dobro svojega posla kakor on. Spo-jajaan se njegovega prvega snidenja z g. Bald-'v’nom leta 1923. Lord Curzon je seznanil oba °*a. »Tu«, je dejal, »je mali mož, ki ga kli-j®’1'0 na pomoč vselej, kadar smo v zadregi. a’ Pri Jupitru, on nas vedno spravi na pravo Pot!« k ■ aJti resnica je, da je dr. Beneš za diploma- 1,0 mnogo bolje pripravljen kakor marsikateri J^tersjd minister v ,Doiwning Streetu ali na ai d Orsayu. Samo velesila si pač lahko pri-°^či luksus nevednosti. Diplomat malega na-pa mora vse vedeti, mora govoriti vse > lae in mora prav mojstrsko tipati razpolovi6 svojih prijateljev kakor nasprotnikov. ™6d diplomati srednje Evrope je dr. Beneš )bo!j izkušen in najbolj nadarjen. On pozna nsfero v vsakem evropskem velemestu. V l'A U zveze narodov je bolj doma kakor med °vi praškega parlamenta. V tem je dejan-n'e^ova 'm°č pa tudi slabost. Njegov uspeh lra iz prirojene nadarjenosti do neprestane-a dela. Noben še ni tako trdo delal. In no-Slovan še ni živel tako spartanskega živ-n n,a' • • V svoji mladosti velik nogometaš jea ae danes elastično in kot športno utr-Vo ^^OVeb' Vedno je skromen, skoro spoštlji-lia V'lu^en' miren, logičen in vedno se smeh-dob a smeBi)ai lahko zavede človeka. Je er prijatelj. More pa biti tudi strašen sodnik.« Na ^ as socialiste bo zanimalo, kako mnenje ima aiil^e*k* diplomat o pokojnem voditelju če-sucialne demokracije Tušarju, ki je igral ^astanku ČSR veliko vlogo. O njem pravi: če5kUSar ie bil .oh mojem prihodu v Prago Opis°~s!'0vaški ministrski predsednik. Tušarja ker .l€m nazadnje med temi šestimi možimi, iaejle B>1 v mnogo ozirih najdalekovidnejši iz-^ega j6*1 ^el,ovi če bi bil on deležen trdnej-u/,raV'a in m°čneišega telesa, bi on storil ko]| a '*ev srednje Evrooe več kakor kateri-®h»j j; ?.aS z'več'h. ... On se ni vdajal nobe-r**po| U’|am n‘H o trajnosti zmagoslavnega »•v« n'*‘ ° rednosti podpore s strani Vra|tv ov • ■ ■ Bil je človek brez čuvstev so-»ovraj,' 'ter ,e Bil mnenja, da je nacionalno da jjj Vo °®e vsch vojn, in ker ni imel želje, bodila 6 a,e,*ova domovina rabila za to, da bi a ®teroh.oIi velesilo po kostanj v žer- • • • Med Čehi je bil on — tu tudi Ma- Konfferenca štirih Sklepi izročeni Češkoslovaški O dločila e Češkoslovaški lici Konferenca štirih: Chamberlaina, Da-ladiera, Hitlerja in Mussolinija v Miin-chenu, je bila zaključena dne 30. septembra ob 1.30 zjutraj. Sklepi konference so ti-le: 1. Izpraznitev nemškega ozemlja v ČSR po češkoslovaški vojski in upravi se prične 1. oktobra in zaključi 10. oktobra. Izročitev vsega, kar je na tem ozemlju se izvrši v stanju v kakršnem se sedaj nahaja, torej l^akor stoji in leži. 2. Izpraznitev nadzira mednarodna komisija, ki sestoji iz angleških, francoskih, italijanskih, nemških in češkoslovaških delegatov. 3. Na posebnem zemljevidu je označeno ozemlje, ki ga izprazni ČSR 1. oktobra, potem ozemlje, ki ga izprazni 2. oktobra, nato ozemlje, ki ga izprazni v dneh 3., 4. in 5. oktobra in končno ozemlje, ki ga je treba izprazniti v dneh 6. in 7. oktobra ter preostanek ozemlja, s katerega se mora umakniti ČSR 8., 9. in 10. oktobra. 4. Komisija, ki je omenjena pod 2. bo določila točno razmejitev ozemlja. 5. V kolikor je za gotove pokrajine | danjih pogajanj, imamo pa pravico in predviden plebiscit se mora izvršiti do se tudi zavedamo svoje odgovornosti konca novembra t. 1. pod nadzorstvom kot del sveta do svojih sosedov. Odloč- mednarodne komisije. . 6. Češkoslovaška vlada mora odpustiti iz vojske vse krkonoške Nemce in izpustiti iz zaporov tudi vse Nemce, ki so zaprti zaradi političnih prestopkov. 7. Ureditev poljskega in madžarskega manjšinjskega vprašanja se prepušča sporazumu med prizadetimi državami. Ako do sporazuma ne bi prišlo, se sestane posebna mednarodna komisija, ki bo to vprašanje rešila. Čehoslovaški poslanik v Berlinu Mastny, ki je kot opazovalec prišel na konferenco, je sprejel vročene sklepe konference, ki jih je nato dostavil češkoslovaški vladi. Iz gornjih sklepov konference — v kolikor so povsem točni — je razvidno, da gre v bistvu za sprejem godesberških zahtev, ki jih je Češkoslovaška na nasvet Anglije in Francije zadnjič odklonila, -X- CeSkoslovaSka vlada se Se ni odloilla Češkoslovaška vlada še ni odgovorilana sklepe konference štirih. RazgovarJaJo o miru Po brezuspešnem sestanku Chamberlaina in Hitlerja v Godesbergu dne 22. septembra, Hitlerjevem bojnem govoru dne 26. septembra v Berlinu, izjavi angleške vlade, neposredno po Hitlerjevem govoru, o skupnem nastopu Francije, Anglije in Rusije v obrambo ČSR ter Chamberlainovem govoru dne 27. septembra, ki je izjavil, »da se je treba upreti, ako bi prišlo do tega, da bi hotel kak narod obvladati svet s strahom pred svojo silo,« je izgledalo, da so, ne-oziraje se na Rooseveltovo mirovno poslanico, vse možnosti mirne rešitve spora okoli ČSR izčrpane. Armade in brodovja v vseh prizadetih državah so v zadnjih 48 urah v pri-oravljenosti. Dne 28. t. m. popoldne je bilo določeno, da izvede tudi Nemčija splošno mobilizacijo, v kolikor njena armada ni že od sredine avgusta pod orožjem. V ijn-. ... ;-------« |i. ^ Nov Rooseveltov poskus Tedaj je dne 28. t. m. zjutraj posegel Zedinjenih držav Severne Amerike Franklin Roosevelt z novo brzojavko na Hitlerja. V brzojavki je dejal: »Vprašanje, ki se danes postavlja, ni v tem, ali so bile storjene kake krivice in zablode v preteklosti, sedaj gre za vprašanje usode današnjega in jutrišnjega sveta. Svet zahteva od nas, ki smo sedaj voditelji narodov, da izpolnimo svojo najvišjo nalogo, ki obstoja v tem., da vodimo narode k srečnejši bodočnosti in sicer ne za ceno mučenja in smrti milijonov ljudi. Ničesar ni napoti, da se sestane konferenca zastopnikov vseh zainteresiranih držav, ki naj bi bila v kaki nevtralni državi v Evropi. Ta konferenca bi nudila priliko, da se reši to vprašanje kakor tudi druga vprašanja, ki so s tem v zvezi, v duhu pravičnosti in za trajen mir. Če pristanete na mirno rešitev v tem duhu, bo stotine milijonov ljudi na vsem svetu, — o tem sem prepričan — priznalo ta vaš korak, da ste storili veliko uslugo vsemu človeštvu. Dovolite mi, da vam izrazim svoje skromno mišljenje, da bi ves svet, moški in ženski, smatral vas za odgovornega, če bi zanemarili tudi naiskromnejši apel, da se vojni izognete. Vlada USA nima političnih interesov v Evropi in ne bo pre- v razvoj dogodkov v Evropi predsednik vzela nikake obveznosti pri poteku se- saryka ne imorem izvzeti — edini, ki je bil v stanju, da je gledal srednjeevropski .problem kot celoto, brez strasti in ne samo z vidika češkega nacionalizma. Čeprav je imel samo desetino učene naobrazbe Kramafa ali Bene-ša, je videl le on jasneje kakor katerikoli drug Čeh, da bodoči prospeh Češkoslovaške v znatni meri zavisi od tega, koliko bodo razumeli njegovi rojaki zadovoljiti manjšinske narode v republiki. Zato je bil vroč zagovornik spravne politike ne samo do čeških Nemcev, temveč tudi do Nemcev v rajhu. On je bil eden redkih med Čehi, ki zvezi s Francijo niso mnogo zaupali...« Končno pravi Lockhart Bruce o Čehih' pod vtisom .anarhije in korupcije, ki je vladala po vojni posebno v nasledstvenih državah: »Čehi so v polni meri dokazali, da so vsekakor vredni neodvisnosti. V času, ko je .bila srednja Evropa čarovniški kotel, v katerem je prekipevalo korupcije, pregreh, nečastnosti in izprijenosti, so oni dokazali svojo življenjsko sposobnost na edinstven način, kakor ga more neko ljudstvo. Dali so može in sicer nenavadne može, ki jih je zahteval čas. V času, ko se je podiral svet okrog njih, so oni imeli pogum graditi.« -H- na želja našega naroda zahteva, da njegova vlada povzdigne svoj glas proti vojni in da vam pošljem ponovno opozorilo.« Vsebino brzojavke je sporočil Roosevelt tudi v London, Pariz, Rim in Prago. Nov Chamberlainov apel na Hitlerja In Mussolinija Pobuda iz Amerike je prišla istočasno s poskusom Chamberlaina, da pridobi i Hitlerja i Mussolinija za nove razgovore. Odločen glas iz Amerike je brez dvoma vplival tako v Berlinu, kot v Rimu, da so sprejeli Chamberlainov predlog za novo konferenco v četvore, Chamberlain, Daladler, Mussolini In Hitler v MUnchenu. Že dne 29. septembra so prišli drug za drugim v Miiinchen: Mussolini v spremstvu Hitlerja, ki se mu je peljal naproti, potem Daladier in Chamberlain, ki sta dopotovala z letali. Konferenca je pričela popoldne. Gotovo vse človeštvo želi, da ostane ohranjen mir, gotovo je to zlasti želja delavskega razreda. Toda tudi mir ni vse, ako bi se pri tem zgodilo, da govorimo s Chamberlainom, »da bi hotel kak narod obvladati svet s strahom pred svojo silo. Potem se je treba upreti. Pod tako oblastjo življenje ljudi, ki verujejo v svobodo, ne bi bilo več vredno življenja.« Zlasti pa ne gre, da bi pri sporazumu za svetovni mir, bila Češkoslovaška daritveno jagnje, da se potolaži apetit kogarkoli. Mir dosežen za tako ceno, bi ne bil mir, ampak samo predigra za novo vojno. Kajti bogovi, ki zahtevajo daritvene žrtve so nenasitni in hočejo vedno nove. ČeSkoslovaSka odklanja nove žrtve Vest o novi konserenci v Miinchenu je napotila praško vlado, da je po svojih predstavnikih v Londonu, Parizu in Rimu zahtevala, da se pripusti h konferenci, na kateri bodo sklepali o njeni usodi, tudi njen zastopnik, vsaj kot opazovalec. Poslaniki so dobili zagotovila, da se bo to zgodilo, čim se bo pokazalo, da je sporazum možen. Prav ima ČSR in z njo ves demokratični svet, ako pravi, da nova konferenca ne more in ne sme ČSR naložiti novih žrtev. Chamberlain je odklonil go-desberške zahteve, zato jih v Miinche-ne ne more sprejeti, ako njegova beseda velja. Največ, kar je od ČSR mogoče zahtevati je izpolnitev berchtesgaden-skega sporazuma. Tega mnenja je, upajmo, tudi angleški parlament, kateremu je Chamberlain obrazložil razliko med berchtesgadenskim sporazumom in go-desberŠkim diktatom, tega mnenja so angleški državljani, ki so Chamberlainu pred poletom vzklikali: »Ne zapustite Češkoslovaške!« gre za državo, za živ-organizem milijonov ljudi, vrednih, da jih občuduje svet, ki so po svoji miroljubnosti in vseskozi demokratični tet svobodoljubni, bili in bodo najboljši čuvarji miru in pravice v Srednji Evropi. Kdor bi zapustil ČSR, bi zapustil samega sebe in žrtvoval mir, ki si ga narodi tako žele. ir vs I II I II I I VI I paniji boji z menjajočimi predvsem na Ebru Živahno je bilo le na fronti ob Ebru, kjer so nacisti zadnje dni zasedli par republikanskih postojank, nakar so jih republikanci s protinapadom zopet pregnali. Nacisti trdijo, da so odbili napade republikancev v Andaluziji. Republikansko poročilo pa pove, da so nacisti poskušali svojo srečo tudi pred Madridom, vendar brez uspeha. se uspe ki Kaj bo v Španiji? Po likvidaciji srednjeevropskih ho-matij bo pozornost štirih velesil posvečena gotovo zopet Španiji. V Španiji bodo brez dvoma skušali rešiti problem s sporazumom, mogoče z neke vrste »nevtralizacijo« Španije. Doma i*> f%& svetu Uredba o delavskih legitimacijah, ki bi naj v smislu določil obrtnega zakona nadomestile doslej veljavne delavne knjižice, bi morala stopiti te dni v veljavo. Ker pa niso izgotovljeni s i formularji, litj !>'•» dl b tl* n« i»»|i ‘>4 ‘ t uiltUftiijfi bo uredba sto- pila v veljavo šele enkrat pozneje. Kdaj, še ni točno znano. ____________________________________ Dijakom manifestacije niso dovoljene. Dijaki so zelo impulzivni, za vsako stvar hitro navdušeni mladi ljudje. Ker pa so merodajni mnenja, da v teh razburljivih časih dijaškega navdušenja na cesti nič ne potrebujejo, so srednješolska vodstva, n. pr. v Sarajevu in Ljubljani, izdala prepoved dijakom, da ne smejo po 7. uri zvečer na cesto. Najbrž bodo izdali slične (prepovedi tudi še po drugod. Za varnost delavstva je pianekod slabo preskrbljeno. V kamnolomu v Prijepolju v Srbiji je predčasno eksplodirala mina. Pet delavcev so skale pokopale pod seboj. Enega delavca so rešili sodelavci z lastno življenjsko nevarnostjo, ker so ga odkopavali, kljub prepovedi oblastev, ki si niso upale trgati rešilne akcije. Več delavcev je bilo ranjenh. Vzrok: pomanjkljivo strokovno nadzorstvo. Cene zemljiščem rastejo. IV*V is;** t> ir* «iM. V Vojvodini je stalo letos v začetku leta eno katastrsko jutro orne zemlje 10.000 do 15.000 din. V zadnjem času pa je cena poskočila kar za 30 odstotkov. Nafta v Medjimurju. V Medjimurju so vrelci nafte v Selnici in Peklenici. Lansko leto so v pol leta zajeli 240 ton surove nafte, letos pa v istem času 508 ton. Okrog 9 milijonov dinarjev škode so povzročile leošnje povodnji Mure v Prekmurju. Regulacija Mure je skrajno nujno potrebna. Hidrlranje premoga v Kreki. Po nemškem tisku posnemamo, da se ustanovi v Nemčiji koncern za hidrlranje premoga v Kreki z dovoljenjem naših oblasti. Poizkusi so bili uspešni in sedaj postavi koncern potrebne priprave za liidriranje premoga. Polovična voznina za novoporočence. Novo-poročenci imajo na vseh železniških progah v naši državi polovično voznino za enkratno potovanje. Ta ugodnost velja 15 dni po poroki za dobo enega meseca. Polovična voznino je dovolilo prometno ministrstvo za 'vsedržavno obrtniško razstavo, ki se bo vršila od 8. do 15. oktobra v Beogradu. Železniška nesreča v Kaknju. Na postaji v Kaknju (Srbija) sta se zaletela dva vlaka. Škoda je velika, žrtev pa ni bilo. Kaj je zapustil umrli zagrebški nadškof 7 Umrli zagrebški nadškof dr. Bauer, io katerem so trdili, da je vse svoje imetje sproti razdal, ni umrl ubog. Toda največji del svojega premoženja je zapustil svojemu naseldniku, dočim so sorodniki bolj slabo odrezali. Seveda so se nezadovoljni nad njimi spustili v pravdo, da ovržejo testament, vsled česar je vsa stvar priromala pred sodišče. Tu se je sedaj razkrilo, kaj vse je pokojni nadškof, razen denarja, še zapustil. Med drugim tudi te-le stvari: srebrni pribor za 82 oseb, porcelanski servis z zlatim robom za 60 oseb, 300 bi starega in 100 hi novega vina ter 12 hi žganja, vkletenega v Zagrebu, razen tega pa še na posestvu Sopunica 100 hi vina in na posestvu Vareš breg 80 hi vina. Ni čuda, ako je dediče obšla skomina spričo tolikih dobrot. Grki so .odnesli prvo mesto na balkanijad!, t. j. športnih prireditvah balkanskih držav, ki so se letos vršile v Beogradu. Poceni kino imajo v Novem Pazaru, vstopnina je 1 din, enkrat na teden pa je brezplač-! na predstava za žene. Pri nas pa kinemato-| grafi stavkajo radi previsokih taks. Tudi mohamedanska vera peša. Ne samo i radi Kemalovih reform v Turčiji, ki je osvo-j bodil »pravoverce« fesa in žene od pajčolana i (feredže), ampak tudi radi izpremenjenih go-j spodarskili in socialnih razmer. Poprej nekoč | je vsak Turek vsaj enkrat v življenju poro-[mal na Mohamedov grob v Meko-Jin Medino, sedaj pa je potovanje mnogo predrago in v Bosni, kjer so edino še »pravoverni« Turki, jih je vedno manj, ki so videli Meko in Medino. Mladina pa hodi svoja, nova pota ... Poštnina za denarne pošiljke izpremenjena s I. oktobrom. Od 1. oktobra t. 1. bodo veljale naslednje pristojbine, in sicer za denarne na- ; kaznice: do 50 din 1.50 din, od 50—100 2, od 100—250 3, od 250—500 4, od 500— 750 5, od 70—1000 6, od 1000—1500 7, od 1500—2000 8, od 2000—2500 9, od 2500—3000 9.50, od 3000 do 3500 10, od 3500—4000 10.50, od 4000—4500 II, .od 4500—5000 11.50. — Za poštne čekovne nakaznice: do 100 din 0.50 din, od 100—250 0.75, od 250—500 1, od 500—1000 1.50, od 1000—2500 2, od 2500—6000 2.50, od 5000 do 10.000 3, od 10.000—25.000 4, od 25.000—50.000 5,‘ od 50.000—-100.000 6. iZa vsakih nadaljnjih 100.000 din znaša pristojbina 1 din več. Avto z 18 potniki je ponesrečil pri Splitu. Dva sta smrtno ranjena, osem pa težko. Štiristota uprizoritev opere »Rusalka«. — Dvoršakovo opero »Rusalko« so te dni igrali v Narodnem gledališča v Pragi štiristotič. Ali velja pravilnik Bratovske skladnice ali ne! O tem ali veljajo njegove določbe samoza rudarje, ne pa tudi za podjetnike, bo | odločal državni svet. V čl. 58 odst. 5 novih pravil bratovske skladnice z dne 1. januarja t. 1. je določeno, da jamčijo rudarski podjetniki za prispevke, ki jih je podjetje dolžno izročiti bratovski skladnici, z vso svojo zasebno imovino. Bratovska skladnica v Ljubljani je izdala plačilni nalog rudarski družbi »Stanovsko«. Proti temu so se pritožili predstavniki zgoraj navedene družbe na rudarsko glavarstvo v Ljubljani, ki je pritožbi — ugodilo. Nato je šla pritožba bratovske skladnice na ministrstvo za šume in rude. Ministrstvo je odobri- lo odlok rudarskega glavarstva v Liu^! ljani, z motivacijo, češ, da ta popraj ljena pravila nimajo zakonske osnove. Tega si rudarji ne morejo tolmačit1 O« CI117im 73 ; V svrho razčiščenja tega za zavari vance tako važnega vprašanja je »Z**-za rudarjev Jugoslavije« poslala delaV' ski zbornici posebno spomenico, v k*' teri se zahteva od bratovske skladni^ v Ljubljani, da vloži zoper odlok ruda*' skega glavarstva in ministra za šume ^ rude pritožbo ha državni svet. -)(- Vel uvozimo ko! izvozimo Letos smo uvozih za 324 milijonov dinarjev blaga več kot pa izvozili. Naša trgovska bilanca za mesec avgust t. 1. kaže, da smo izvozili blaga za 461.9 milijonov dinarjev, uvozili pa za 407.1 milijonov dinarjev, torej je bila trgovska bilanca v avgustu za 54.8 milijonov dinarjev aktivna. Avgust je bil prvi aktvni mesec v naši zunanji trgovini v letošnjem letu. Skupno smo v letošnjem letu izvozili za 3132.2 milijona dinarjev, uvozili pa za 3456 milijonov dinarjev, torej smo za 323.8 milijonov dinarjev več uvozili kot pa izvozili. Lansko leto smo bili v istem razdobju za 666 milijonov dinarjev aktivni, t. j. smo več izvozili, kot pa uvozili. Pred bojem ameriških železničarjev Proti znižanju mezd Ameriške železniške družbe so sklenile, da znižajo nameščencem mezde za 15% . Železničarji (okoli enega milijona) so sklenili s 142 delegati proti 1, da vstopijo v stavko, če družbe ne opuste svoje namere. Zakaj beže krkonoški Nemci iz svojih krajev? V radiu.se mnogo -čuje o begui tisočev in tisočev krkonoških Nemcev z rodne grude. Nemški radio trdi, da jih je’ v Nemčiji že več stotisoč, praški radio pa ve istotako povedati, da se mnogo teh Nemcev zateka v Prago., Kot vzrok pobega toliko stotisoč ljudi navaja nemški radio strahovit teror, ki da ga vrše Čehi nad Nemci v Krkonoših. Resnica je najbrž nekoliko drugačna. Mnogo jih je, ki so zbežali v Nemčijo, da bi se tam kot nacisti prijavili v legijo, za 'boj proti ČSR. Ostali pa beže iz strahiu — pa ne pred Čehi, ampak pred grozečo vojno. Saj si vsak sam lahko predstavlja, kako bi bilo, ako bi živel na nekem spornem ozemlju, za katerega ve, da se bo vnela vojna in da bo tvorilo torišč? vojnih dogodkov. Tisti izmed krkonoških Nemcev, ki jih vleče v rajh, beže v paničnem strahu pred grozečo nevarnostjo tja, tisti, ki mislijo, dlai tja ne spadajo, pa v Prago. To edino je res. In da je temui tako, nam najbolje pokaže dejstvo, da je reka beguncev ogromno narasla, odkar smo čuli usode-polno besedo, da bo 1. oktobra pričel boj za Krkonoše. -Ak‘> tt til. m t.Vo l*»»’očni. Avstrijske novice »Baster Zeitung« opisuje v daljšem doplSl1 svojega poročevalca sedanje razmere na O® naju in v Avstriji. Z vso silo se nadaljuje vis*°: smerjevanje vsega društvenega življenja v A* striji. Avstrijska društva vseh vrst se razp" puščajo, njihova imovina pa se prepušča nacW nalsocialističnim centralam na Dunaju. Tako l( bilo razpuščenih 540 čebelarskih društev. Ra! puščena so tudi razna prejšnja telovadna sp0r' na in pevska društva, ki so pod Schuschnižž0’ vo vlado pod krinko nepolitičnosti bila gfle* da nacionalsocialistične propagande v Avstrt' — »Basler Zeitung« tudi opisuje, kako so loščeni zlasti Dunajčani starega kova, ker I1 Seyss-Inquart o priliki zadnjega nurnberške? kongresa dal obnesti z 'Dunaja v Nemčijo vS® dragocene insignije bivšega nemškega cesa1 stva (državno krono, žezlo, državno jabolk0' Talko je prišel Dunaj ob vse spomine na danjo srednjeveško slavo. * Več nemških vojaških beguncev je že prib8 žalo čez Karavanke in po drugih krajih iz biv' še Avstrije v Jugoslavijo. Nekateri so pf*^ kar v nemških vojaških uniform ah. Oblastv* postopajo z njimi po mednarodnih določilih, ^ veljajo za tuje vojaške begunce. • Ko je sudetsko-nemški nacionalsocialistih" vodja Henlein ob splošni imobilizaciji na škoslovaškem nemškim vojnim obveznike61 ukazal, naj odpovedo pokorščino, je v pi"v^ dneh več Nemcev iz južnih ikrajev Češkoslo'-*’ ške zbežalo v Spodnjo Avstrijo in na Dun^l1 Prepričani ,so bili, da se bodo že po nekaj dn* lahko vrnili domov. Sedaj pa so zelo razoč3’ V sredo popoldne se je nad Dunajem poj* vilo več letal z nevidnimi znaki. Vojaško p° veljstvo je bilo prepričano, da gre za češkosl0 vaška letala. Dalo je trobiti alarm. Dun3t skega prebivalstva se je polastila panika. je bežalo v protiletalska zavetišča. Pr.otilet^ ske baterije v dunajski okolici so začele 0° streljevati letala. Po daljši kanonadii se je P° srečilo, da so eno letalo sestrelili. Začudeni 50 > ugotovili, da ne gre za češkoslovaško, afflP® za nemško letalo. Sedaj je uvedena preiskal' Častniki prostovoljci stopajo v čehoslovaSjjff vojsko. Češkoslovaški vojski se je ponud1 mnogo francoskih - aktivnih častnikov. j tako se je ponudil romunski divizijski g®®*** Anastasin. Pojav pomeni velike simpatije svobodne in demokratične .republike, ki se bof< za obstanek in neodvisnost. do Boleti* MAKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) 63 ' — Beži... liitro... v gozd! Jegor je ponovil: — Beži! Prijel me je za roko, pogledal mi v oči in me vlekel k dverim. — Za beg je že prepozno! A odtod moram takoj izginiti. Objel sem Varjo in jo poljubil. Objel me je moj vrli soimenec. — Čuvajta — sem1 rekel — drug drugega! A v meni samem je srce naenkrat oživelo, se zalilo z otožjem in življenjsko silo. Postalo mi je vroče. — Mogoče še uspeš? — je šepetal Jegor, a Varja, vsa bleda, me je sunila čez i>rag in šepnila: — Pojdi brž, dragec, ti, pojdi! Skočil sem na dvorišče, stekel preko vrta, preskočil pleteni plot, — po stezi med grmovjem sta šla dva vojaka, ki šta me zagledala: — Stoj! Oba hkrati sta snela puški z ramen in pomerila. — Kaz pa hočeta, — sem zaklical, — sta znorela? — Molči! In sta me odvedla, slugo božjega, eden spredaj drugi zadaj. Šli simo zadaj za hišami, sneg je padal bolj gosto, belil zemljo in sive plašče vojakov. Naproti nam je prišla druga skupina vojakov in majhen oficirček s kapuco na glavi. — Kdo je .to? — je strogo zakričal. — Jegor Petrovič Trofimov. Tedaj je velel svojemu vojaku: — Idi ni javi stotniku — Trofimov je ujet. Si razumel? Trofimov! Obrazek je imel drobcen, belorožnat, s črnimi brčicami in sila ponosen, kakor novi, svetli novčič, za pet kopejk. Roke so mu tičale v debelih rumenih rokavicah in na nogah je imel lakaste škorenjčke. Šli smo. — Kam pa me vedete? — sem vprašal. — Vasi nič ne briga! — To je res — sem rekel, — a morda vam1 je treba preiskati še moje stanovanje? — To se razume! — Pa smo šli že mimo. Vrnili smo se in vstopili. V moji sobi je stal žandar, vojaki in visok, resen orožniški častnik, z ostro prisitriženp sivo bradico in velikimi brki: njihova konca sta visela navzdol, tako da je bilo videti kakor da ima tri bradice. Knjige so ležale razril' tane po tleh, vse je bilo prevrnjeno. v . — Trofimov? — je z globokim basom vPra^f: častnik in pristavil: — On bo najbrže — Nikol Smirnov, a? — Aha — semi si mislil — pa si res brihten! Komaj seim še stal na nogah. Sobne dveri ostale odprte, zeblo me je, užaljeno in neprijetno se se počutil med temi ljudmi. Lagati jim, me ni •> volja, saj nisemt bil slabši od njih. Mislil sem si: če tile tukaj — vedo za moje Pr^j vo ime, potem ne zadene Kuzina pri tem nobena vica, če sem jim pa padel v roke le slučajno, po ^ sta se morda brat in sestra Suslova kaj zagov . in to bi bilo dobro, potem bi jaz že jutri bil s fr nom skupaj. Stotnik je kričal in stresal vse tri bradice: — Vprašam te — si ti bivši štabni pisar ’ v skega rezervnega bataljona, Nikolaj S murnov. ( — Ne. jaz sem Trofimov, Jegor Petrov. — Lažeš! Gosposka se kaj hitro razljuti. ^ Mali oficirček me je ogledoval z odprtimi ^ kakor lačna mlada vrana iz gnezda1, vojaki • je gledali resno in pozorno. Stotnik je pisal, škrtalo po papirju in mi zbadalo srce. nodn$ r(D<*ie Prtno štev. 98 7g ftašiU UuUa/ TRBOVLJE | Nerednosti pri podjetju Dukič in drug. Ob Priliki redukcije pri podjetju Dukič so se ugoto-i e marsikatere nerednosti. Podjetje je imelo , ,„.iSe,ima zaPl0slene delavce pri nabiranju pre-ankov premoga po starih etažah odnosno , Pma ~/i tem »delu so zaposleni samci in njem Nekateri od teh delavcev niso dobili tn/aSU z,aP°slen°sti niti članskih izkaznic in svrhe"6 P ,čilneg.a izkaza, da bi vedeli v kake Naše misli hite v Prago S0 Plačevali odtegljaje. Sedaj, po reduk-in ‘S0jPa |avlj*j° delavci, da jim manjka to in i. j . a ,so oškodovani, ker niso dobili po ? . n* Pogodbi priznanih prejemkov. Da se t^ nerednosti ne bi dogajale, je dolžnost delavcev, da se strokovno organizirajo v ZRJ s pomočjo organizacije urede svoje delovno mer,e. Podjetju pa svetujemo, da naj pre-na * Vjem delavcem članske izkaznice, od-S?.?’ a Pr' izplačilu mezd izplačuje potom Plačilnega listka. HRASTNIK dn?t'i0ritiev noveSa zvočnega kina. V soboto, , oktobra prične zvočni kino v dvorani Dre v3 6 ^osar- Kakor se zatrjuje, bo o-mijen z najmodernejšo zvočno aparaturo. ZAGORJE OB SAVI l„r*'j° vinsko trgatev priredi delavsko kultno društvo »Naprej« v nedeljo, dne 2. okto-J)7 s Pričetkom ob 6. uri zvečer v dvorani fKokUŽ,t?ega doma« na Lokah. Vstopnina za , eoo din 3. Sodeluje domača godba. Za do-lien le^.a^° 'n Pijačo je vsestransko preskrb-ietn ' or si želi par uric razvedrila in pri-, Ine zabave, naj pride v nedeljo na Loke, ne Da mi je za zarjo blestečo pogledati in kaj ljubega, dobrega ti povedati v teh težkih dneh, o domovina ... S temi verzi pesnika Otona Župančiča menda najlepše izražamo misli in čustvovanja našega l;udstva »V teh težkih dneh« napram češkoslovaškemu narodu. V dneh, ko so nam že za ves teden izostali celo češki časopisi in lovimo še samo po zračnih valovih vesti iz daljne Prage, bi nam bilo vsem neskončno duševno in fizično olajšanje, če bi mogli na ves iglas dati duška svojim neizčrpnim željam in simpatijam, ki jih pošiljamo od minute do minute, noč in dan proti bratski Pragi, njenemu skoz in skoz demokratičnemu prebivalstvu, vsemu češkoslovaškemu narodu T">da ne moremo. In ravno zaradi tega nam ie dvakrat težko in hudo ob dneh, 'ko objem-Ijejo sončni žarki zlato obrobljene vinograde, med katerimi je še ned!avno vsak dan hitel vlak proti Pragi z našo pošto in prihajal od tam s olodovi češkoslovaške kulture, da nas oplaja, botfati in krepi. Sedaj prinašajo zračni valovi vsak dan nov krik bolesti, trpljenja, odrekanja in razočaranja. Mi pa moremo komaj šepetati, da smo vsi z vami, čisto pri vas, da trpimo z vami. In nam1 je lažje, da nas razumete brez besed in da nam verjamete. Tudi naši znanci se nas tako spominjajo in pišejo: Pesnik Josip Hora: »Vam vsem pozdtave iz dna srca. Dali ste nam: vero v prijateljstvo, ki ne pozna imeja, Kako bi na Vas z Otonom ne misliii v teh dneh!« Pisatelj Karel Novy: »V teh razburljivih časih se spominjamo Vas vseh češče, nego prej in Vas vse prisrčno objemamo. Stalno smo še trdno prepričani, da se bomo še vsi zdravi videli. Mislite na nas, kot mi na Vas.« Redaktor J. K, Strakaty: »V najbolj razburkani dobi nimamo miru ker živimo med radio poročili in časopis^ — kakor Vi. Bodočim dnem pa gledamo odločno naproti. Pozdrave vsem prijateljem in znancem.« Naš rojak dr. Oton Berkopec: »Ubogi Čehi. Kaj vse morajo prestati — in vendar mirno prenašajo, krivice in udarce. Le kako dolgo bo to šlo! Pišite in pošljite nam kako tolažilno besedo.« Hvala Vam, ki pišete imenom stotisočev in miliionov našim milijonom src in duš. Smo vami! z a. r. ho mu žal. Delavstvo in ostalo občinstvo y!iudno vabi odbor. KOROŠKA'BELA Iz občinske seje, i?® dve leti leži neodobren pravilnik občin-uslužbencev, ker so v njem uporabljeni iz-■5®1 kot župan (namesto predsednik), pravilnik ^amesto statut) itd. Ker je banska uprava za-,rnila odobritev pravilnika, se je občinski od-?r pritožil na notranjega ministra. Notranji Jfjister je zavrnil pritožbo občine. Občinski dbor je sklenil, da se proti temu odloku vloži 0z°a na državni svet. Štirje odborniki j % so ,e glasovanja vzdržali, dasi smo mislili, da se ^°do zavzeli za to, da se uveljavi sloveiščina • našem uradnem poslovanju, vsaj pa v obči-an, kot samoupravnih edinicah. Zupan je poročal, da v Ribnici na Pohorju , ®vka 284 delavcev za boljše niez.de. Za stra-jjločo deco, po številu 475, se je *avcel tudi finski odbor navedene občine in osnoval ^Osebni odbor za pomoč tej deci. Župan je ^tedlagal, da se naj pošlje občinskemu odboru .Ribnici na Pohorju solidarnostna izjava in din. podpore za stradajočo deco. Odbornik Smolej Valentin, je bil proti taki izjavi, ^finjal se pa je s predlogom, da se odobri de-sarna pomoč. Župan je na to odgovoril: »Ako e kdo bori proti nevzdržnim socialnim krivi-ani. je dolžnost vseh socialno čutečih, da mu omagajo. Prav posebno pa je dolžnost nas, v avskih občinskih odbornikov, da borcem in eni, ki jim pomagajo, izrazimo svojo solidar-Ost. Proti predlogu, da se pošlje solidarnostna lava ni bil nihče, le trije odborniki >; 1 so e glasovanja vzdržali, ^Govorilo se je na seji, da so pod klancem j neke osebe krvavo bičane. Baje da so se u°i pritožile na merodajna mesta. •Cakzadeti posestniki za železnico pri Jeseni-. ' so zaprosili občino, da jim napelje vodo--jj do njihovih hiš. Občinski odbor je sklenil, va.°o občina rtapravila priključek na jeseniški odovod. Sklep je ibil soglasno odobren, Smo- LJUBLJANA Ljubljansko zborovanje vrhovnega socialnega sveta V sredo dne 28. m. m. se je vršilo v Ljub- I mesto običajnega zbiranja ob raznih prilikah. ' Valentin je bil mnenja, da dotični posestvi"1 ne bodo hoteli vzeti vode zaradi previso-- Pristojbin. Tudi kanalizacija se bo izvedla j11 bo občina sorazmerno prispevala in razširi- tev Ijani v dvorani mestnega magistrata zborovanje ali anketa Vrhovnega socialnega sveta, v katerem so zastopani občinski svet in razne socialne korporacije. Zborovanje je vodil ljubljanski župan, ki je rekel, da znaša letos proračun za socialne potrebe sedem milijonov dinarjev in, da ie občina v te namene iplačala še posebej 900.000 din. V splošnem se je gibala debata okoli socialne bede, še bolj pa okoli beračenja in zlasti beračenja otrok. Med najpomembnejše iniciative ma tem zborovanju moramo prištevati zlasti tri, in sicer prvič, da se ustanovi nekaka centrala dela, ki bo delo preskrbovala in pri kateri bodo dobivale stranke delovno silo ob raznih priložno- V razpravah so bila navedena še mnoga na-ziranja, ki pa iso v novih socialnih razmerah zastarela. Predvsem je namreč potrebno delo za nezaposlene, ki mora biti primerno plačano; dalje je potrebna inicijativa, ki pospešuje delavnost, privabi obrt in industrijo itd. V tem oziru je ljubljanska občina že mnogo grešila, ker ni dajala gospodarstvu ugodnosti, ki bi se sicer bogato rentirale. Nedvomno je važna skrb za mladino. Ta skrb je potrebna, ker so mnogi starši oboji zaposleni. Zaslužek očeta, ki dela, namreč le redko zadošča za prehrano rodbine. Naloga mestne občine bi torej tudi bila (pa tudi Vrhovnega socialnega sveta), da tudi v tem oziru kaj ukrene, oziroma vodi politiko, ki delovne po- stih; drugič, da se občina pobriga za sredstva, | goje poboljša. Napačno je mnenje, da to ni s katerimi bo omogočila delo z najrazličnej- stvar občine. V modernih občinah, kakor ve-šimi inicijativami in akcijami ter tretjič, uvede' mo, polagajo na to stvar izrecno važnost, ker naj se. obvezen socialni davek (ob vpoštevanju I je najbolj socialna, eksistenčnega minimuma in po progresivi?) na- —)(— MARIBOR TEKSTILNE TOVARNE KRČIJO OBRATE ceste na tem kraju. Druga za drugo napovedujejo tekstilne tovarne omejtev obrata zaradi pomanjkanja surovin. Prizadete so predVsem predilnice. Predilnice so namreč uvažale bombaž preko Hamburga. Ena sama predilnica je zadnje dni pričakovala dobavo 90 vagonov bombaža, prispel pa ni niti en vagon, kej i« Neti či n 'v'r t*n cv Vsled težav z nabavo surovin bi bila naša indlustrija zelo prizadeta, predvsem pa delavstvo, ki, še predno je pričela ivojna, plačuje zapitek. Ne izgleda, da smo za take prilike zadostno pripravljeni. Važne industrije bi morale imeti dovolj surovin na razpolago in možnost, da jih dobe takoj po drugi poti, ako bi ena ne bila uporabna. Ti pojavi naj dajo misliti merodajnim, da ukrenejo potrebno. Nadalje se je pokazalo, kako nevarno je, ako je industrija navezana samo na tuje strokovnjake. Sedaj so odšli Čehi, ako bi še Nem kovnih sil. Tudi vsled odhoda Čehov so nastale motnje v produkciji, ki bi bile še bolj očitne, ako bi ne bilo istočasno nastopilo pomanjkanje surovin. Izkušnja uči, smo radovedni, ako se bomo ka' naučili. Pravni položaj dezerterjev. »Slovenec« poroča iz Maribora, da je ostalo kljub češkoslovaški mobilizaciji okrog 70 sudetskih Nemcev državljanov ČSR, ki se niso odzvali pozivu za nastop vojaške službe in so tudi pri tukajšnji policiji izjavili, da ne bodo odšli. S tem nastaja zanimivo pravno vprašanje daljnega položaja teh dezerterjev, ki so morali imeti pri nas doslej kot državljani ČSR posebno dovoljenje za bivanje od upravne oblasti in še dovoljenje zaposlitve. Kakor hitro pa so prizadeti postali dezerterji nam prijateljske države, 7 gubi’o vsa ta dovoljenja svojo veljavnost in čija mobilizirala, bi nazadlnje ostali brez stro-1 morajo prositi kot vojaški begunci vnovič za I zemlja lahka! dovoljenje bivanja in zaposlitve. Enak položaj bo nastal v slučaju mobilizacije Nemčije za njene državljane pri nas, itd1. Seveda bi nam1 prijateljske države hudo zamerile, če bi dajali v takih usodnih dneh zaposlitev vojnim beguncem. Sicer bo pa tudi zanimivo postopanje de-lodajalcev-inozemcev napram tem dezerterjem, če jh bodo sami zaposlovali kljub temu, čeprav so izdali skupno domovino. Nov most v Melju, Državni most je že davno preobremenjen. Da bo do tega prej ali slej prišlo so vedeli občinski očetje še pred vojno in so že takrat mislili, kako bi zgradili nov most v Melju. To vprašanje je sedaj, odkar je Melje postalo industrijski center, ki ima ogromen osebni in vozovni promet, postalo še bolj pereče. Zlasti še, ker se delavci, zaposleni v industriji vedno bolj naseljujejo na desnem dravskem bregu, na Pobrežju, odi koder morajo vsi ali z brodom ali pa peš v velikem ovinku, preko državnega mostu na delo v Melje. V ponedeljek, dne 3. oktobra se bo vršilo posvetovanje glede zgadbe meljskega mostu in pravijo, da bo temu posvetovanju predsedoval sam ban, kar znači toliko, kot da je zgradba mostu že zagotovljena. Mesnice bodo od 1. oktobra ob nedeljah zaprte, ob sobotah pa do 19. ure odprte. Umrla je 53 letna Marija Vnuk, roj. Baraga, mati kleparja Karla Vnuka v Tattenbachovi ulici. Naše sožalje! Priprave zoper plinski napad iz zraka. Dne 4. in 5. oktobra bodo v našem mestu najbrž vežbe v zvezi z organizacijo obrambe pred plinskimi napadi iz zraka. Odbor za obrambo pred plinskimi napadi bo razdelil med prebivalce tiskana navodila, ki jih je shraniti za vsak slučaj. KRANJ Prisrčno slovo od Čehoslovakov. Minuli torek so se z večernim brzovlakom odpeljali tukajšnji čehoslovaški vojni obvezniki. Odzvali so se klicu po obrambi domovine! Na kolodvoru se je zbralo ogromno število ljudstva, da se poslovi od Čehoslovakov. In res je bilo slovo prav prisrčno. .V .» .,, Fašisti zopet strašijo, V soboto zvečer, ko je bilo v mestu največ življenja in je publika dala izraze simpatij do bratskega češkoslovaškega naroda v njegovi borbi za samostojnost in clovecanstvo, je neki ljotičevec drvel po mestu s kolesom ter sipal iz žepa letake ljoti-čevega »Zbora«. Publika je hitro planila po letakih, nemalo pa je bila ogorčena, ko je prebrala vsebino letaka, kjer se prav na demago-šiki način izrablja današnjo kritično mednarodno situacijo s tem, da se po fašistični metodi obračunava z demokracijo, dočim nroti izziva-čem vojne ni v letakih niti besedice obtožbe. Liotičevci pa lahko vidijo, da Hudstvo v demokratičnih državah svoje politike lahko iavno obsodi, dočim mora v starovščini, kakršno oznanja ljotičev »Zbor«, molčati. Of?Iase za kranjsko gasilsko tombolo vidimo že skoraj ves mesec v vseh časopisih od JNS-arsikega »Jutra« do Škerbec-Sabotvjevega »Go-renica«. Zastonj pa iščemo te oglase v delavskih list 'h, čeprav ie vsakemu znano, da tvo-riin tri četrtine obiskovalcev te tombole naši delavci in kmetje. To omalovaževanje delavskega časopisja nas ne čudi, saj vemo odkod piha veter. Naši delavski časopisi so pred leti pozabili, da bi se podrobneje pečali z znano afero o trošarini na pivo. SEVNICA OB SAVI Žrtev materinstva. Po mučnem trpljenju je preminula dne 28. septembra v ženski bolnici v Novem mestu Nežika Dolenc, žena mesarja Dolenca v Šmarju pri Sevnici. Umrla je kot žrtev materinstva. Izgubili smo našo dobro in iskreno prijateljico, ki je bila vneta čitateljica naše »Delavske Politike«. Njenemu možu izrekamo naše globoko sožalje. Pokojni naj bo Avg. Reisman: *tako so teSkl vojaki Čuvali Pragersko (Iz spominov na dneve osvobojenja.) teh dneh težke preizkušnje češkoslova-S(M*a naroda se često spominjam svojih prvih ,°Vi-S beškimi vojaki. Najprej smo se spo-s&m ' V v’°inih letih v Slovenski Bistrici, kjer je„i začel svoj odvetniški poklic kot koncipi-S0j ‘ 'nemški šoli je bila nastanjena vojaška Ha ,enoletnih prostovoljcev, ki so bili večino-jj)es, e“i- V takratnem ponemčenem gnezdu pe eCa Slovenske Bistrice je vladal prav stru-?einški duh. Saj so si Slovenjebistričani ešk I?0vai5iii n3- shod celo poslanca s severne Sejj.6, ie na shodu hotela »Neuholdl« dlobe-»tr4d°, za!'t.eval' da mora Avstrija Slovane iz-Zun • V’ , ti govor sva v 'temni noči poslušala Q.°*eta P°d oknom s takratnim uredni-‘ovenskega Gospodarja«, g. F. Ž. K maibna peščica Slovencev si je sploh drug; Y°r.iti v svojem materinem, jeziku. Ob s ŠOŠTANJ Poziv obrekovalcem, V nekem tukajšnjem lokalu se je pred dnevi neki delavec izrazil proti drugim, da so bili odpuščeni zaupniki v tovarni vsi podkupljeni od ,W. in da smo prodali delavce na milost in nemilost podjetniku. Ker nas je dotični žalil in govoril neresnico, posebno proti moji osebi, ga pozivam v imenu vseh bivših zaupnikov, da to kar je govoril ponovi še enkrat v moji navzočnosti, če pa si tega ne upa, ga javno imenujem lažnivca. — Koradej Anton, sedlar. ŠTORE Športni klub Štore priredi v nedeljo, dne 2. oktobra v preurejenih prostorih gostilne gosp. Verzela »Triglav« v Štorah trgatev grozdja. Igra priljubljeni jazz. Za dobro jedačo in pijačo skrbita prireditelj in gostilničar. Prireditev se prične ob 16. (4. uri) popoldne. Prijatelji športa vljudno vabljeni. — Odbor. II Za poSteno delo, poSteno plačilo V PRAGI it Demokracija Češkoslovaške se je Izkazala tudi v teh težkih dneh napram delovnemu ljudstvu. V svojih radijskih poročilih je vlada že ponovno opozorila delodajalce na socialne dolžnosti napram delavstvu v tem času, zlasti tudi, da mora vsikdar in brez izjeme dajati delavstvu »za pošteno delo dostojno plačilo.« Pa ne samo to. Tudi na točno izpolnjevanje socialne zakonodaje je opozarjala češkoslovaška vlada delodajalce ob času, ko so morali družinski očetje zapustiti delavnice ter oditi na mejo branit domovino. Med drugim smo slišali po radiu, da morajo delodajalci zaradi mobilizacije plačati delavstvu najmanj za teden dni mezdo, ker nastopajoči rezervist iz važnih razlogov ni mogel vršiti službe, kar za ČSR odreja še stari avstrijski § 1154b občega državljanskega zakona, pri nas pa § 219 obrtnega zakona. V tem smislu so že tudi ponovno odločala češka najvišja sodišča in bi ob tej priliki opozorili naše delavstvo, da 'ima tudi pravico za- htevati mezdo za teden dni v smislu § 219 o. Z* če mora oditi k orožnim .vajam, ker v tem slu čaju iz važnih razlogov ne morejo vršiti službe« čeprav bi jo radi. Tudi takšno mezdo lahke zahtevajo delavci za tri leta nazaj. Še bitka ni treba, da bi bila resnična, V volni se skuša premotiti nasprotnika z Vsemi uio-gočšmi zvijačami. Nek Anglež jo je pogrunt*« da bi spričo sedanjega stanja tehnike v bodo« vojni namestili na fronti radio-zvočnike, ki b* prenašali na gramofonske plošče posneto gr®® nje topov, regljanje strojnic, pokanje pušk, ra*" strelbe min nasprotniku na ušesa in ga na ta način zmedli. Zlasti ponoči, če bi oddali tu U* tam po par pravih strelov, bi se dal o nasprot* nika prevarati, da bi svoja ojačenja zbral na napačnih frontnih predelih, med tem pa bi sovražna vojska udarila popolnoma kje drugj®' kjer bi ji to nabolje kazalo. V bodoči vojfh ki bo, ako delavstvo ne bo imelo besede ® velikih narodov ne bo srečala pamet, se "O1 najbrž tudi tu pa tam zgodilo, da bo nasprotnik taki zvijači podlegel. 749.202 zavarovanih delavcev v mesecu Juliju. — Povprečna plača 23.82 din na dan. V mesecu juliju je bilo zavarovanih mezdo do 9.60 din na dan, 328.744 od 749.202 delavcev in nameščencev pri 9.60 do 24 din, 145.900 od 24 do 34 diflr SUZORu in sicer 555.018 moških in 103.625 od 34 do 48 din, več kot 48 diff 194.184 žensk. Napram juliju 1937. je na dan je imelo pa samo 99.402 članov 7z sadiila UMOR ZAPELJIVCA ŽENE, Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjal mi' nulo sredo posestnik in kovač Jožef Težak od Sv. Andraža v Slov. goricah, ki ga je državni pravdnik obtožil hudodelstva umora, ker je dne 22. junija t. 1. po zrelem preudarku ustrelil svojega soseda Jožefa Suhača s samokresom v vrat in je Suhač vsled tega umrl. Obtožba je zahtevala zaradi tega zločinstva zoper življenje in telo kaznovanje po § 167 toč. 1 kazenskega zakona, po katerem se obsojeni kaznuje s smrtjo ali dosmrtno robijo. Obtoženi je dejanje priznal, češ da je pokojnega ustrelil zaradi tega, ker je zalezoval njegovo ženo, imel z njo razmerje in mu je žena celo priznala, da sta dva otroka Suha-Čeva. Vendar 'se je izgovarjal Težak, da Suhača prvotno ni hotel usmrtiti in je zato naprosil celo domačega župnika, da je poklical k sebi ženo in Suhača ter ju posvaril, da prenehata z razmerjem in sta oba pri župniku to tudi obljubila. Sedem let je Težaka mučila ta ljubosumnost, vendar je imel svojo ženo rad in ji ni ničesar storil, ampak jo ie celo na kolenih prosil, naj preneha s tem razmerjem, pa mu je priznala celo to, da je imela tudi z drugimi moškimi opravka. Ustrelil je potem Suhača, ker je še ponovno, tudi po obisku pri župniku hodil v njegovo hišo. Med drugimi pričami je bil zaslišan tudi domači župnik, kateremu je žena brez vsakega pritiska priznala, da je ime la res s Suhačem že delj časa razmerje. Suhač je bil bivši orožnik in je šel o njem ljudski glas, da ima tudi druge ženske. Težakov branilec, odvetnik dr. Reisman je v zagovoru dokazoval, da je ravnal Težak v popolni duševni razkrojenosti in zmedenosti, ki je pač razumljiva, če je skozi sedem let prenašal takšne duševne muke in da končno ni mogel več ohraniti duševnega ravnotežja in jasne zavesti, ko mu je žena, mati njunih sedmih otrok, priznala, da ga je dolga leta varala s Suhačem in še drugimi moškimi in da med temi sedmimi otroci trije niso njegovi. Obdolženi torej v tem razburjenju, ko je že po naravi bolan na ljubosumnosti, ni mogel čisto pojmovati svojega dejania. Sicer pa je storil vse, da bi Suhača odvrnil od daljnega stikanja za njegovo ženo, ker je naprosil celo župnika za bilo letos 41.773 (26.574 moških in 15.199 žensk) več zaposlenih. Povečanje števila zavarovanih delavcev zaznamujejo uradi južno od Donave in Save, ostali pa celo mal padec. Od teh zavarovancev je imelo 71.531 Povprečna mezda je iznašala 23.82 din na dan; lansko leto ob istem časd je bila za 80 para nižja. Skupna zavarovalna mezda je znaša* la 446.11 milijonov dinarjev. Stavka kamnolomcev v Ribniei na Pohorju Vršili so se samo predrazgovori Pod naslovom »Stavka kamnolomcev v Ribnici na Poh.« prinaša »Večernik« z dne 29. t. m. članek, ki pa nikakor ne odgovarja resnici, temveč napravi vtis, kot da je namenoma uprizorjena komedija, s prozornim namenom, zanesti med stavkujoče delavstvo in vso javnost zmedo. Stvar je ta-le: V ponedeljek je prišel tajnik ljubljanske podzveze »Zveze stavbinskih delavcev Jugoslavije«, s. Ignac Tratar in ne tajnik »Delavske zbornice«, kakor je v članku omenjeno, v Ribnico, z namenom, da likvidira sedanje negotovo stanje. O kakih pogajanjih ni bilo go-Vora. Vršili so se samo predrazgovori za pogajanja. Delavstvo vztraja kot prvi dan na tem, da se ne povrne na delo prej, dokler ne bo podpisana kolektivna pogodba iti sprejete vse minimalne zahteve. Stavkujoče delavstvo naproša vso pošteno jasnost, da stoji v teh težkih dneh delavstvu ob strani in ga tudi moralno podpre. Obenem se ob tej priliki iskreno zahvaljuje za vso podporo in pomoč, katere je bilo doslej deležno. Vodstvo. IV. Izkaz prispevkov za družine stavkujočik delavcev v Ribnici na Pohorju: Waiss Franc, nabiralna pola št. 1 Ribnica? skupno din 1.305.50; nabrano v Mariboru dji' 335.— ; Podsavez (SGRJ) Ljubljana zbral ffl. 3.710.25; g. Lampreht. din 200.—; Občina So* štanj din 100.—; C. M. din 80.—; Zveza rudar* jev Jugoslavije Kočevje din 160.— ; Splošn* delavska strokovna zveza Jugoslavije y R®* šah din 1.514.50; Kajner Jože, J/elepje din 100.—; Zveza rudarjev Jugoslavije' podružiii* ca Hrastnik din 200.— ; Občina Korošica bel* din 400.— ; g. Angela Vode, Ljjibljjana din 100.— ; Uprava »Dplavske Politike«, MaribPf din 190.— ; g, Puhr Viktor, Ribnica na Pohpr: ju din 100.—;, Dr. Vilfan, Jesenice din 35 »Vzajemnost«, Zabukovca din 200.— ; Gajš®* St., Maribor din 171.— ; skupaj din 9.219.25' doslej priobčeno din 7.647.50; skupaj d'1} 16.866.75. — Vsem darovalcem iskrena hvala- ‘ 1 Odbor; posredovanje. Tudi po dejanju se je lepo obnašal in skesano, ko ie celo Suhača prosil za odpuščanje, mu ranjenemu nudil vode, ga je položil v posteljo in celo tekel po zdravnika. Sodišče je upoštevalo vse te velike olajšil-ne okolnosti in Težaka ni obsodilo zaradi umora po zrelem preudarku, temveč mu je prisodilo najnižjo možno kazen, robijo osmih let, Po razpravi je stopil navzoči župnik ig. Alt od Sv. Andraža k branilcu dr. Reismanu in se mu ves ganjen zahvalil, da je tako lepo branil njegovega farana. Sorodniki pa so se v solzah poslovili od jokajočega obsojenca, ki ga je tudi žena sočutno objemala in njegova stara mati, ki je povedala, da se je tudi že oče obsojenega sam ustrelil zaradi namišljene ljubosumnosti. Delavski pravni svetovalec Vajeniška pogodba in odškodnina (Laško) Vprašanje: Mojster se je pogodil z vajencem’ za učno dobo štirih let. V primeru, da bi ena ali druga stranka neupravičeno prekinila službeno razmerje, je bila sporazumno za obe stranki določena odškodnina v znesku 1000 dinarjev. Sedaj je vajenec neupravičeno zapustil službo pri mojstru. Ali mojster lahko iztirja dogovorjeno odškodnino od vajenčevega očeta, ki je podpisal učno pogodbo? O d’ g g v o r : Obrtni zakon določa, da se sme zahtevati odškodnina od zakonitega zastopnika mladoletnega učenca le, ako je on odgovoren za ukinitev dogovora. Če torej mojster očetu ne more dokazati krivde, ne more terjati odškodnine. Nepolnoletni vajenec po izrecnih določilih obrtnega zakona sploh ni 'odškodninsko 'odgovoren. Nadurno delo poslovodje (Zabukovca) Vprašanje: Ali sme zahtevati poslovodja zadruge plačilo za nadure, ki mu niso bile naročene in niso bile potrebne. Dotični poslovodja je do sedaj itak dobil plačan 50 odst. povišek za vse ure preko 9 ur dnevno. Po na- šem mnenju mu 50 odst. povišek sploh ne gre, ker ima mesečno plačo. Odgovor: Zakon za zaščito delavcev izrecno določa, da poslovodjem ne pripada povišek za nadurno delo. Ni pa važna okolnost, da dobiva mesečno plačo, ker osebju, ki ne opravlja višjih poslov, pripada 50 odst. povišek vkljub temu, da dobiva mesečno plačo. Končno se smatrajo v trgovini- za nadure le tiste ure. ki se opravljajo preko 10 ur dnevno, za samovoljno opravljene nadure pa povišek sploh ne gre. Ali sl le poravnal naročnino! Ako ie ne, stori takoj svo|o dolžnosti Naznanjam vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je umrla moja draga mama, £ospa ■ II I larua nuk,r0l. po dolgi mučni bolezni v 53. letu starosti. Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 1. oktobra 1.1. ob 4. uri popoldan izpred mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Maribor, dne 30. septembra 1938. Žalujoči si" Karl •»TOTI LIST« izide v soboto, dne /. oktobra z zanimivo vsebino. Dobi se povsod. Objava. Pfeiffer Oskar, ločen, godbenik, r. k* roj. 10. oktobra 1905. v Osijeku, sin Pfeiffcjl* Rude in Roze, r.oj. Schvvillinger, stanujoč v S®* botici, Blesakova 24 in Volk Tilda, sanisk®' uradnica, r. k., roj. 17. decembra 1916 v Nev®* sinju hči pok. Matije Volka in Marije, rol' Golja, stanujoča na Pobrežju št. 55, želita sk 1® niti zakon. Poziva se vsak, kdor bi vedel, postoji kak zakonski zadržek ali ovira, ki ključuje svobodni pristanek za sklenitev zak na, da to javi neposredno ali potom občine, ki je nabit predmetni razglas, matičarju drž. matl čarskega zvanja v Subotici. ntn potrebujete, da zaslužite 1000 Din I fadUU aJlIl mesečno doma.— Postranski za* ■ služek. Dopisi:, Anos‘, M» rib® r, Orožnova 6. Zahtevajte vedno In povsod kruh in pecivo Iz Delavske pekarne n tiariboni. Za konzorcil Izdala In metale 'Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ltudska Hcbrtrnn /t d v Mnrihnrn nredstnviteli Viktor Eržen V Mariboru.