7.dI se, da tudi »možu v nabrežin-skem Bregu vzklika: Svojega ne damo! ,., Viharju kljubujem, ostanem...!" „Na bregu stojim in v morje strmim: pod mano srdito valovje rohni ob kamenito brecrovje; do neba praši se megleni dim, v obraz mi brizgajo pene od skalne stene; a stena skalna ostane stalna, in jaz Se na robu ne ganem, viharju kljubujem, ostanem!" (Simon Gregorčič) IFo^nina plseaua v getftriai POSAMEZNA ŠTEVILKA K) DIN BANKET Pogled nn del pristanišča v Trstu JTO II ŠTEV. 43 Koper, pstak 23. okiobra 1953 pa kakorkoli se vam smili italijan. ska demokristjanka. Da, najprej z nami se je treba pomeniti, z narodi Jugoslavije, ki zaslužijo večjega spoštovanja, kot ji ga izkazujete, takega kakršnega ste ji v propagandi izkazovali za časa vojne proti Italiji in Nemčiji, ko so 'goloroki trgali orožje okupatorju, ga uničevali in vam lajšali vojne o. peracije na vaših področjih, s takimi žrtvami, da vaše niso niti senca napram njim. Sramota je, da moramo ponovno in ponovno prepričevati svet o naših pravicah in o našili bodo morali prepričati vsi, kje so naše pravice, kajti naši narodi so danes odločeni streti glavo požrešnemu italijanskemu imperializmu po prvem poizkusu novih pohodov. In nobena zaščita njegovih prijatc. ljev ga ne reši. In banketa bi se rada udeležila tudi Sovjetska zveza, ki po slovenski Koroški ni zaužila, kljub poizkusom na Koreji, nobene za takega kolosa primerne porcije. Ni važno, ali bi se udeležila prve ali druge večerje, v Trstu ali drugje, važno je, da mi vemo, da bi rada večerjala na račun Jugoslavije, a zlasti na račun ljudstva našega okraja. Toda poznamo prevaranta, ki hlini prijatelja miru in zaščitnika principov ter mednarodnih sporazumov. Zato ker poznamo namene italijanskih nacionalistov in ireden-tistov, ki jim prednjači moskovska agentura s Togliattijem na čelu: najprej odstraniti Jugoslovansko ljudsko armado, ki jim je na poti, potem bo lahko! Toda to pa ni v vaši moči. Mi nočemo miru za vsako ceno. Ko so v nevarnosti interesi naših narodov, ko vidimo, kako se prezirajo žrtve, ki smo jih dali za osvoboditev Trsta proti italijanskemu imperializmu, kako se danes podpira istega sovražnika svobode naših narodov, potem smo mi s tovarišem Titom eno — nepremagljiva ljudska armada. Bolje, da danes obračunamo, če že treba, z italijanskim imperializmom kot jutri. To je tudi v interesu italijanskega ljudstva, ki ima v imperialističnih avanturistih dvojnega sovražnika. Odklanjamo prevarante in slepar, je iz Moskve, ki bi radi ribarili v kalnem za svoj račun proti interesom miru zlasti v tem delu Evrope v izključno škodo naših narodov. Ne priznavamo pravice nikomur, da trguje z našo zemljo. Hočemo dokončno rešitev vprašanja Trsta, ki obstaja v njegovi priključitvi k Jugoslaviji, kamor naravno spada. s tem se bo utrdila tudi demokracija v Italiji, ki se danes pod parolo Trsta razvija faš"zem, in postavili tr3*ni stebri miru na tem področju ter ustvarili možnosti prijateljskega sodelovanja med dvema narodoma. !VIi smo pripravljeni na vse, da se preprečijo parade in banketi. Zlikane uniforme in brilantina naj vam služi za kakšne pustne prireditve in karnevalsko noč, ki je mnogo primernejša za vaše parade. J. Beltram Slovenska zastava v Trstu Pogled na del kamenitega Krasa pri Nabrežin i, ti ozadju žel. viadukt Vse je bilo pripravljeno za svetno prireditev. Pojedina se je imela vršiti že drugič na tako zgodovinski in zmagoslavni dan, kot je, .recimo, 4. november. Zlikane uni-iomte, namazani škornji, v junaštvih priborjena, vojaška odlikovanja Fiihrelija in Duceja, perja za klobuke na pretek... vse je bilo pripravljeno in čakalo junake dneva za veliko slovesnost. Dovolj gostov, dovolj darežljivih strežnikov, »božjega« blagoslova tudi. Izredna radodarnost prijateljev sumljivega varovanca, ki delijo in mu strežejo z blagom drugih, se ponavlja že vdrugič pod istimi pogoji in z istimi cilji. Vse je bilo pripravljeno — toda... Stoj! To je povelje, ki ga hočeš nočeš morajo poslušati vsi, a zlasti tisti, ki niso smatrali za potrebno poslušati glas narodov, ki so pravočasno opozarjali, da je vsako na- Odstranjevanje italijanskih napisov v coni A predovanje vsiljivega osvajalca a-gresija iji da. topogledna naša reakcija ne bo izbirala sredstev za od-vrnrtev agresorja. Završalo je z Goriške in z Doberdoba. Završalo je po vsem svetu. Narodi, ki so bili sposobni reči — stoj! — vladi, ki je hotela paktirati s fašisti, ki so bili sposobni ustaviti in vreči iz domovine italijansko vojsko in Nemce; narodi, ki so bili sposobni reci stoj! novim imperialistom — Sovjetski zveži — so rekli (zakaj pa ne?) tu. di stoj! italijanskemu imperializmu in njegovim zapadnim varovancem. In .. kaj pa svečana prireditev za »slavne« naše dni? vprašujejo v Ki-mu svoje dobrotnike. Nam se mudi — sicer damo ostavko — in potem zberite si druge, ki naj vam krotijo naše kominiormiste. In na Zapadu so se1 zamislili nad usodo Atlantskega pakta, nad tako »resno« posledico, ki bi jo v Italiji povzročila ostarvka »junaka dneva«. Kaj zdaj? Zdaj ostane samo še ena pot: Jugoslavija. Brez nje ni rešitve, obračajte že kakorkoli. Najprej Jugoslavija Sedanji položaj tržaškega vprašanja pomeni veliko iiiiriiii za mir „Manj strašna noč je ¥ čroe zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dmrni,, Predsednik regiuhlike Josip Broz-Tito je dal 17. «¡fcbdbra m vprašanja, ki mu jih je brzojavno .poslal britanski list »Diano da Naite«, (naslednje odgovore: »Ali mislite, da je tržaško vprašanje spričo stanja v kakršnem je sedaj, nevarno za svetovni mir?« »Sedanje stanje tržaškega vprašanja in način, kako so se lotili nje. govega reševanja, to je sklep vlad ZDA in Britanije o prepustitvi cone A Italiji, je velika nevarnost za rnir v tem delu sveta.« »Kakšne razloge upoštevajo ZDA in Britanija pri sedanjih svojih željah, da spremene mirovno pogodbo z Italijo v škodo Jugoslavije?« »S sklepom z dne 8. oktobra o tržaškem vprašanju sta hoteli doseči iibe velesili po mojem mnenju tole: prvič — utrditi položaj vlade g. Felle in mu omogočiti, da doseže v italijanskem parlamentu ratifikacijo pogodbe o pristopu Italije k evropski. skupnosti; drugič ■— s tem pristranskim dejanjem so hoteli v škodo Jugoslavije odstraniti z dnevnega reda tržaško vprašanje z napačnim računom, da bo to prispevalo k stabilizaciji v tem delu Evrope; tretjič — utrditi položaj de-mokristjanske stranke na prihodnjih volitvah glede na skrajno levico. Vse to je le ponavljanje in nadaljevanje dosedanjega popuščanja pred izsiljevanjem italijanskih vla. dajočih krogov na račun zahodnih sil.« »Ali so ZDA in Britanija sprejele svoj sklep o Trstu brez posvetovanja z beograjsko vlado?« »Ameriška in angleška vlada sta sprejeli ta sktep brez slehernega po. svetovanja in brez naše vednosti sploh.« »Ali pomeni zadnji predlog, ki ga je Vaša ©kscelenca sporočila za reiitev tržaškega spora, cia je jugoslovanska vlada izgubila upanje, da zagotovi gospodarsko enotnost tržaškega o-zemija z njegovim zaledjem?« »Zadnji predlog, ki smo ga sporočili za sestanek predstavnikov štirih prizadetih držav, je naš zadnji poskus, da ta spor mirno rešimo. Drugič, moi predlog za ustvaritev dveh avtononurh enot tržaškega o. ztmlja je najboljša možna rešitev na etnični osnovi, ki ne izključuje možnosti sporazumnega reševanja gospodarskih koristi.« »V kakšni obliki namerava jugoslovanska vlada tržaško vprašanje prediožiti Združenim narodom, če predlagana 'konferenca štirih ne bi uspela?« »O obliki, kako bo to vprašanje predloženo Združenim narodom, naša vlada še ni odločila, vendar pa je upanje in možnost, da to vpraša-nje sporazumno rešijo prizadete si-le.« P<1 vsej coni A nn v Trstu se nadaljujejo protestna zborovanja proti nesramnemu sklepu Angloamcrikan-cev, da prepustijo Trst Italiji. Ljudstvo povsod; ogorčeno odklanja vsako možnost poivratka italijanskega imperializma v naše kraje, hkrati pa izraža vso svojo hvaležnost jugoslovanskim narodom, ¡maršalu Titu in jugoslovanski vojski za podporo, ki jim jo nudijo v težkem, toda pra-vičnein boju. Po štirinajstih dneh protestov, manifestacij in zborovanj je naše ljudstvo na Tržaškem vedno bolj borbeno. Po vsem podeželju in v Trstu samem se spontane akcije užaljenega in izzvanega ljudstva vedno bolj spreminjajo v organizirano aktivnost ljudi, ki imajo pred seboj jasno začrtano pot. Po vaseh se organizirajo akcijski odbori, ki zajemajo najbolj borliene ljudi, ne glede na politično V naši pravični borbi ne bomo krivici popustili niti za ias Odločen nastop jugoslovanskih narodov je preprečil nameravani pohod italijanskega imperializma v naše kraje. Po štirinajstih dneh je italijanski imperializem dobil že prve udarce. Zanimivo je pri tem poslušati strahopetne predstavnike italijanskega imperializma, kako se poskušajo hinavsko izmikali in kako sku-ajo spretno prikriti poraz. Naši narodi in naše vodstvo stoje trdni in neomajni, ko gre za na-e pravice. Prav ta neomajnost. je zrahljala napihnjeno rimsko politiko in ta se že pere tako. da po svoji stari navadi blati naše narode in meče vso krivdo na Jugoslavijo, ker »ni dovolila, da hi oni zasedli sloveu-sko zemljo«. Na ta način se je italijanski imperializem pokazal nemočnega. pokazal je. da sam raič ne more in da si bo vedno polomil zobe ob odločnosti jugoslovanskih narodov. Kriza v It a liiji se jr začela že takoj. ko pri sklepu z dne 8. oktobra ni šlo vse gladko. Zaostrila pa se je. ko je angleški zunanji minister Eden pojasnil, da bi se morala po njihovem sklepu Italija zadovoljiti Demonstracije slovenskih cnjaltov na trgu Unita .« emio A in da bi cona B ostala Jugoslaviji. Kako bo gospod Pella požrl svoje besede, ki jih je izseke], ko se je ustil o tem, da pomeni iona A prvi korak in podobno, je težko reči. Kako bo isti 20--pod Pella pristal na skupno konferenco, ki naj dokončno reši vprašanje Trsta, ko je zahteval, da mo-r;'_ Prej priti v Trst, je prav tako težko predvideti. Sklical je že vlado V četrtek, nenadoma je pa sklep preklical in sejo vlade preložil, ker ne more pač tako hitro odgovoriti. -Mora pač prej potipati pri* Zahod-njakih, kaj menijo. Sam pač se nase ne zanese. Poleg tega mora proučiti položaj, da hi lahko iztuhtal kakšno možnost, da izsili še kaj od Zahodnjakov. Karkoli bo dosegel, karkoli bo v prihodnje povedal, ho vse zaman, ker računov tudi on ne more sklepati brez krčmarja. Ta krčmar smo mi in predvsem tržaško ljudstvo samo. ki je v zadnjih dneh odločno, kakor nikoli doslej pokazalo, kako ljubi karahinjerje, kvesturine in koliko je navezano na »demokratično« Itahjo. Gospoda Pello bi moralo biti strah pred Trstom, ki mu pod njegovo okupacijo grozi lakota in gospodarska smrt. Ce morda misli Pel-la. Ida se bo Trst mirno priključil stradanju in trpljenju v »madrepa-triji«, se krepko vara. Pa ne gre tu za kakršnokoli ugibanje, kaj ho in kaj misli Pella in njegovi rimski avanturistični kompanjoni. Gre tu za razčisti t ev pojmov, kaj je možno m kaj ni. Maršal Tito je jasno povedal- ko je govoril v imenu vseh 17 milijonov Jugoslovanov, da Italija cone \ ne more dobiti. Jasno je I odi povedal, zakaj Jugoslavija "e bo dopustila, da bi Italija prišla v Trst bi cono A. Besede maršala Tita so dejstva iu s temi dejstvi mora računati tako Italija kakor tudi Zahod. Spet so spregovorile slovenske vasi cone A. Na hišah in na drevesih so kot nekoč za vihrale slovenske zastave s peterokrako zvezdo. Na vhodih v slovenska naselja so ponovno izginili italijanski napisi. Val ogorčenja je zajel razen vsega slovenskega tudi velik del italijanskega prebivalstva, ki ije odločno proti vraiitvi Italije. V trli dneh smo se ra^govarjali s številnimi delavci iv Skednju. Ti razgovori so nas spominjali na marčev-ske dni leta 19-16, ko je proletariat tega predmestja odšel na ulice, da hrani slovensko zastavo na šoli, kjer so jo hotele oblasti sneti. Prav tu. v Skednju, so delavci tudi po porazu fašizma in po zmagi nad italijanskim okupatorjem umirali v borbi za svoje pravice. Dva mrtva in 11 ranjenih je v teh mar-čevskih dneh 1916 namočilo škedenj-sie ulice s svojo krvjo. Odmev strelov, ki jih je policija izstrelila v prsi delaveev. je sicer utihnil, vendar dogodek še ni pozabljen. Od tedaj je minilo šest in pol leta. In prav tako kakor tedaj sc tudi te dni nroletariat Skednja pripravlja na boj. »Naj samo poskusijo p riti,m nam pripovedujejo delavci o italijanskih okupatorjih, »mi bomo prvi. ki se jim bomo postavili po rotru.» Dva zadnja govora maršala Tita. v L-skovou in v Skopi ju, znajo delavci Skednja najbrž na pamet. Odločne Titove besede, enotnost jugoslovanskih narodov in odločno stališče Jugoslavije, L' ce dopušča, da PISMO IZ TRSTA Odp@p nos združuje hi veliki mc^ctarili na račun majhnih, so odprli oči tudi mnogim zapeljanim kominformistom Skednja, ki so S;/ sami začeli zavedati, da je Jugoslavija edini branilec svobode ogroženega ljudstva na tem področju. »Življenje damo, Trsta ne damo!« so vzklikali demonstranti pred nekoliko dnevi oa Garibaldijevem trsu, ko so protestirali proti izročitvi Trata italijanskim pohlepnežem. Več tisoč ljudi, iti so Se tu zbrali kljub prepovedi generala Winlcrtona, je ponovno pokazalo pripravljenost, da ic bori za svobodo svojega mesta. Odrasli ljudje in dijaki srednjih -ol .možje in žene, delavci in meščani, ki so se zbrali na tem trgu, -o naguul> -'Lupino fašistov, Li je r"l-!,i izzivat nerede. Garibaldijev trg je izgledal kot razburkano moT-je. Policija, ti je prispela na kraj dogodkov, je neprestano dobivala okrepitve. To je tudi podžgalo fa-;iste. ki odbe tistih, ki so izročil; mandat svojemu dovčerajšnjemu sovražniku in jziigrali svojega prijatelja. Tudi na trgu 'Umita se je pred Havbo conskega sveta zbrala skupina niladini-ev s tržaško zastavo na čeki. Kljub napadom fašistov se je prebila do stavbe in povedala ovoje mnenje o krivičnem sklepu. Tržaška mladina se ni ustrašila podivjanih fašistov, ki so sc zaman prizadevali, da bi jim strgali tržaško zastavo iz rok. Bili smo priče še ene demonstracije. Pravzaprav lo ni bila demonstracija, temveč le divjaški napad organizirane fašistične bande na jn-gosl ovansko trgovinsko delegacijo. Videli smo to bando. Okrog 150 njenih članov je s kamenjem in koli pridn-elo pred jugoslovansko predstavništvo in začelo z demolirajnjcm prostorov. Z divjimi vakliki so se vrgli na z železom okovana vrata in okna. Po ulici so odmevali topi udarci. Civilna politiija, ki j,- bila telefonsko obveščena že takoj ob začetku napada, se seveda ni pojavi- la, angleška policija pa je s sosedne stavbe mirno opazovala dogodek. Fašisti so razbili železna vrata in vdrli v hišo. Razbili so steklen« vitrine ter razdejali vso opremo in jo pometali na ulico. Ko je bilo delo končano, se je šele pojavila civilna policija in razgnala bando. Ulovila m seveda nikogar. Fašisti so bežali mimo policajev, oziroma bolje rečeno, odkorakali so mimo njih. iaior da sc nič ni zgodilo. Trst ponovno doživlja burne dni. Sile odpora proti italijanskemu ane-ksionizmu p ono™ o rastejo in se združujejo spodaj, med slovenskim m italijausk-ini proletariatom, med preprostimi prebivalci Trsta. »Nočemo Italije!« to je danes parola, ki združuje vse. Vendar to ni več samo parola. To je orožje, ki Tržačanom daje novih moči, da se odločuo in konkretno postavijo v bran proti prodiranju Italije v njihovo me.sto. Mladen Petrinič JKm jimm Ogorčeno prebivalstvo je zbrfsaloštevilne italijanske napise v coni A pripadnost. Ljudje se zavedajo, da jim preti skupen stn-ražnik, proti kateremu sc mora strnili enotna fronta vseh. ki niso pripravljeni hI apčevati tu jcu, ampak sc enkrat za vselej postaviti po robu tudi tistim. ki bi jih hotela na milost in nemilost izroditi italijanskemu okupatorju. Od Štivana preko Opčin in Bazovice pa v«e do Miljskih hribov ljudstvo zboruje in pošilja protestne klice vsemu demokratičnemu Telit. kj se upira mrzlemu imperialističnemu računanju angloamerištib oblastnikov, ki poskušajo uničiti voljo ljudstva in uveljaviti načelo brezpravnosti mogočnikov na škodo malega slovenskega naroda. Iz Trsta poročajo, da so v torek raztrosili letake v slovenščini, v katerih obljublja »demokratična Italija«. da ho spoštovala vse pravice Slovencev, Tržaški Slovenci in vsi primorski Slovenci pomnimo podobne letake, ki so jih že 1918. leta trosili in lepili po naših zidovih. Demokratična in svobodoljubna Italija je cedila med in mleko po prvi svetovni vojni, ko je okupirala na^e kraje. Kaj se je zgodilo po teh obljubah, prav tako vsi dohro pomnimo. Spoznali smo, kaj pomenijo njihove obljube. Tržaško ljudstvo odgovarja na te hinavske besede rimske volkulje, v ovčjem kožuhu: Ne bomo ostali le pri obljubah, pač pa vam bomo pripravili izdatnejšo lekcijo. kakor smo vam jo dali t letih od 1911 do 1945. Kaj meni svetovni tisk o vprašanju Trsta Na splošno se svetovni tiak zelo zanima za vprašanje Trsta, Prav tako je stališče tega tiska različno. V zadnjih dneh se je pa čedalje večje število listov opredelilo za rešitev, ki jo predlaga Jugoslavija. Velika večina listov je naklonjena Jugoslaviji. In to ne samo v prijateljskih deželah, pač pa tudi v sami Angliji in Ameriki listi izražajo nezadovoljstvo nad početjem svojih vlad. Ves francoski tisk v celoti pona-liskuje intervju predsednika Tita si sodelavcem brazilskega časnika nDia-rio da Noite«. Razen tega je vzbudil a zanimanje tudi izjava Lea Ma-tesa na televizijski postaji v New Yorku. zlasti pa njegova pripomba, da Jugoslavija ne bo popustila v svoji trdni odločnosti, da se upre izročiti! Trsta Italiji, tudi če hi ji ZDA odrekle pomoč. V Parizu prevladuje mnenje, da bodo angloameriške čete še dalj časa o'tale v Trstu. Po mnenju pariškega lista »Combat« zdrava pamet čedalje bolj govori za sklicanje konference štirih, da bi dosegli ne več enostranski, pač pa eno-dušni sklep. S tem bi se iz-agnili reagiranju ljudstva, ki je še nevarnejše od uradnega. Turški tisk zelo živo komentira razvoj dogodkov okrog Trsta. Časnik »Dunja«, ko piše o Pellovi izjavi v parlamentu, da bo Italija sodelovala na konferenci o tržaškem vprašanju samo, če bo sklep Anslo-američanov izpolnjen, pravi: »Pella pa ni ostal pri tem. Izjavil je rudi, da bo odstopil, če bi zahtevali, da se Italija odpove svojim pravicam do cone A. če pa hočemo povedati resnico/t se nadalje sprašuje list. »ali je v Italiji na krmilu de-mokristjanska vlada v letu 1953 ali je Sonnino, predstavnik italijanskega iredentizina.« List nadalje pravi, 'da z grožnjo, da bo odstopni, poskuša Pella ponovno izsiljevati za-padne zaveznike. Dopisnik »Manchester Guardiana« iz Washingtona navaja v svojem poročilu o odmevu londonskega sestanka v Ameriki pomemben podatek, ¿a wadiirrglon.ski krosi izjavljajo. da izvira ideja in pobuda, da bi cono A izročili Italijanom, iz Foreign Officea. Narašča prepričanje, da so vso zadevo »skuhali« v Londonu. Isti list objavlja mnenje »New-York Ti mesa«, da kaže sklep o vseh razgovorih z Jugoslavijo in Italijo na to, da zahodne sile niso pripravljene svojega sklepa o umiku iz oo-ne A izvesti v neposredni prihodnosti, kar bi lahko pomenilo, da bodo sklep z dne 8. oktobra kol tripar-tit.no deklaracijo preložili na nedoločen čas. Z Ljudstvo Slovenske Istre je od 8. oktobra stalno na nogah.: 1 i; vv; -M __ tur Od dneva zloglasnega sklepa Angležev in Amerikancev, da bodo izročili upravo v coni A Italiji, je ljudstvo Slovenske Istre neprestano na nogah. Po ulicali istrskih mest še vedno odmevajo ogorčeni vzkliki fin delovni kolektivi tovarn, podjetij in ustanov še vedno sprejemajo na izrednih sestankih protestne resolucije, v kater.ih poudarjajo, da so pripravljeni hraniti sleherno ped slovenske zemlje pred italijanskim imperializmom. Konec preteklega tedna so v Kopru formirali prvi bataljon prostovoljcev, ki ga sestavlja 400 bivših borcev partizanov, žena in mladin- Z izobešanjem slovenskih in jugoslo vanskih zastav v coni A so Tržaški Slovenci, so še enkrat odločno povedali, da hočejo Jugoslavijo cev obeh narodnosti. Bataljon prostovoljcev so ustanovili tudi v Izoli. Ob tej priložnosti so govorili tov. Jerman, Tinelli in Bonasisi, nato pa je nad 500 prostovoljcev skupaj z meščani demonstriralo po mestnih uicah proti krivičnemu anglo-ameriškemu sklepu. Bataljone prostovoljcev so ustanovili tudi po drugih občinah. Njihovo število neprestano narašča. Računajo, da se je javilo med prostovoljce v vsej jugoslovanski coni STO že nad 6000 oseb. Do torka so ustanovili v Kopru še 3 bataljone prostovoljcev, ki vsak dan redno vežbajo. V zadnjih dneh so bila po vseh istrskih mestih in vaseh množična protestna zborovanja proti izročitvi cone A Italiji. V Piranu se je udeležilo množičnega zborovanja Zveze borcev več sto oseb, ki so odločno protestirale proti angloame-riškemu sklepu. Govorili so tudi o ustanovitvi prostovoljn:h enot. Med prvimi so ustanovili prostovoljno e-noto delavci Piranske ladjedelnice. Okrajni ljudski odbor v Kopru je Bpreiel na svojem zasedanju tri Tesoiucije v zvezi z novo situacijo o tržaškem vprašanju. V prvi, naslovljeni na OZN, ljudski odborniki obsojajo enostransko odločitev Anglije in Amerike o prepustitvi cone A Italiji, v drugi pa odbijajo vmešavanje SZ v tržaško vprašanje, ter pravijo: »Navidezno miroljubno stališče ZSSK s predlogom za imenovanje guvernerja in z zahtevo odstranitve JLA je skrajno sovražno in zahrbtno ter predstavlja za ljudstvo koprskega okraja največjo nevarnost. Stališče, ki ga je zavzela SZ v svoji noti, je staro stališče italijanskih in tržaških komin-formistov, ki se vztrajno zavzemajo pri ital janski vladi za pot, ki naj dejansko pripelje vse Tržaško ozemlje pod Italijo. Prvi pogoj za to je odstranitev JLA. Stališče sovjetske vlade daje podporo italijanskim kominformistom, da bi v tekmi za veliko Italijo v škodo Jugoslavije dosegli prvo mesto, ali z drugimi besedami, nota spravlja I-talijo skozi okno ne samo v Trst, ampak tudi v Koper. Zato okrajni ljudski odbor opozarja vse ljudi koprskega okraja na to zločinsko namero vodstva ZSSR, ki v svojem sovraštvu do Jugoslavije tudi v tem težkem trenutku podpira cvet italijanskega imperializma, Togliattijeve korainformiste. Hkrati poudarjamo, zaključuje resolucija, da nočemo polovičnih rešitev tržaškega vprašanja, ki mora najti v sporazumu med zainteresiranimi deželami dokončno rešitev, tla odklanjamo vsako mešelarjenje tujih nezainteresiranih sil. Zahtevamo, da se priznajo naše pravice v coni A in izjavljamo, da smo pripravljeni zajezili pot italijanskemu imperia-lizmu, ki bi z novim osvajanjem predstavljal na tem področju trajno nevarnost za mir v svetu. V soboto in nedeljo so bila. po vsem koprskem okraju nova velika protestna zborovanja. S številnih eborovanj so odšli člani množičnih organizacij na ulice in prepevali borbene slovenske in italijanske pesmi. V Marezigah, kjer se je zbralo nad 1000 ljudi, je govoril tov. Julij Beltram, v tretji volivni enoti v Kopru pa Karlo Prijon. Zborovanja so bila tudi v Šmarjah, Dekanih, Izoli, Bertokih, Piranu, Portorožu, škofijah, Laborju, Sečovljah, Se-medeli, Kortah in številnih drugih krajih. Z vseh sestankov so poslali protestne resolucije, v katerih poudarjajo prebivalci koprskega okraja, da so pripravljeni z vsemi sredstvi upreti se italijanskemu imperializmu. Splošnim protestom ljudstva koprskega okraja se je pridružila tudi skupina duhovnikov, ki je poslala OZN naslednje pismo: »Krivična odločba vlad Anglije dn Amerike o izročitvi Trsta Italiji je izzvala med jugoslovanskimi narodi val ogorčenh protestov. Podpisani slovenski katoliški duhovniki jugoslovanske cone STO, ki smo sami okusili krivice in nasilja 25-1 etne i-italijanske okupacije, ne moremo mirno gledati, da bi novi desettisoči Slovencev postali žrtve italijanskega imperializma. Zato zahtevamo, da OZN prisili vladi Anglije in A-nierike, da prekličeta to svojo kri-v čno odločitev.« Protestno pismo so podpisali: Dominik Pegan — župni upravitelj v Krkavcah, Milko Margon, župni u-pravitelj v Truškah, Alojz Kocjan-■ čič, župni upravitelj v Koštaboni, ■Karel Esig, župnik v Kortah, Anton Požar, župnik v Marez:gah, Avgust Zlobec, župnik pri Sv. Antonu ter Franc šibeniic, župnik v Lazaretu. Foietojočafii ne bodo elkdar priznali krivice Po vsej po-.iojnski občini so že končali z zbori volivcev, na katerih so kandidirali1, svoje poslance za zve~.no in republ iško skupščino, prav tako pa tudi za republiški in zvezni zbor proizvajalcev. Vsi zbori so potekali ob razmeroma precej številni udeležbi volivcev in zelo' uspešno. Povsod so volivci izpoln'li svojo dolžnost in postavili kandidate. Čeprav je lbi'1 to glavni .nameri vseh zborov, je vendarle povsod glavni poudarek ležal na na-šem velikem ogorčenju na kramarje ri povampirjene fašiste, ki so ponovno sprožili svojo sovražno kampanjo, da bi nam iztrgali del našega narodnega telesa. Protestne brzojavke in resolucije so kar deževale z vseh zborov in v njih vse prebivalstvo izraža svojo pripravljenost. do konca vztrajati v tej neenaki, toda pravični borbi za zavarovanja naših nacionalnih intere- GOV. Na vseh zborih volivcev — pro'fc-vajalcev so se zedinilii za kandidata v zvezni zbor po industrijski liniji tovariša Janežiča Andreja iz Pivke, po kmetijski pa tovariša Krmelja Maksa iz Ljubljane. Za republiški zbor proizvajalcev pa so kandidirali tovariša Bitnerja Franca in Gar-zarollija Marijana, oba gozdarja iz Postojne. Po kmetijski veji so kandidirali tovariša Zakrajška Lojzeta iz Postojne. V četrtek je bil v kinodvorani v Postojni zadnji zbor volivcev, ki se ga je udeležil tudi to.vaiiš Ivan Regent. V dvorano se je nagnetlo na tisoč ljudi, mnogo pa jih je ostalo zunaj, ker ni bilo več prostora. Bur- no pozdravljen je tovar š Regent govoril o velikanski krivici, ki nam jo delajo zahodne velesile s svojo samovoljo. Ostro je napadel Italijane in njihovo imperialistično-fa-šistiono politiko, ki bi hotela spet triumfirati navzlic našim opravičenim zahtevam. Zborovaloi so tovariša Iegenta večkrat prekinili z manifestiranjem za našo enotnost. Zbrani vol'/vci so kandidirali za zveznega poslanca tovariša Ivana Regenta, za republiškega pa tovariša Branka Babiča. Drugih predlogov ni bilo, kar je znak, da so se. vsi volilci v teh težkih dneh enotno odločili za prekaljene borce, preizkušene v oboroženi borbi za svobodo in v borbi za graditev naše boljše bodočnosti, ki jih je predlagala Socialistična zveza delovnih ljudi. Rastko Bradaškja Ml«! ®ip®r Tolminske Odločen odpor tolminskega prebivalstva proti angloameriškemu sklepu prihaja še vedno do izraza na številnih zborovanjih. V soboto sta govorila v Tolminu pred veliko množico ljudi Branko Babič in Jaka Av-šič. Z zborovanja so poslali protestno resolucijo tajniku za zunanje zadeve FLRJ Koči Popoviču in slovenskemu Ijusbvu cone A STO. Protestna zborovanja so bila tudi v Bincu, Kobaridu in Grahovem, kjer so prebivalci demonstrirali do pozne noči. iii '¿Mimix........................... Z demonstracij v Trstu proti povratku Italije Poglej no, najbrž so jim hlače že posušile... Jugoslovanski narodi so v teh dneh zaposleni z dvema zgodovinsko važnima vprašanjima. Bližnje novembrske volitve (pomenijo Iv razvoju socialistične demokracije, in utrjevanju ljudske, oblasti p\ri. nas nedvomno akt, ki predstavlja začetek nove notranjepolitične epohe. Novi volilni zakon, je nujna posledica zakona o samoupravljanju podjetij po delovnih kolektivni. Pojem odmiranja države, kol administrativnega državnega aparata bo' prišel po opravljenih letošnjih volitvah poslancev v zbore proizvajalcev in v ljudske skupščine, do življenjskega izraza' Zato bo vloga novoizvoljenih predstavnikov v oblastni'': organih mnogo pomembnejša in bolj razširjena. kakor ie bila vloga ljudskih poslancev do sedaj. Že dolžnost, ki jo predpisuje novi volilni zakon, da bo moral biti bodoči ljudski poslanec v stalnem stiku z volivci, sprejemati sproti njihove želje in zahteve glede reševanja lokalnih gospodarskih skupnosti ter polagati o svojem delu volivcem račun, pomeni v socialistični izgradnji naše državno skupnosti prepričljivo demantiranje reakcionarnih podtikanj, da vlada " Jugoslaviji enostranska diktatura. Spričo velikih nalog in odgovornosti bodočih ljudskih poslancev je torej razumljivo, da bodo mogli biti v oblastnih organih kos tem velikim nalogam samo taki ljudje, ki so se s svojim dosedanjim delom izkazali kot iskreno predani in dosledni v graditvi socializma in ki pravilno ocenjujejo naše dosedanje uspehe in temeljito poznajo probleme, ki jih bomo morali še reševati in rešiti, da bodo našim državljanom zagotovljeni vsi pogoji za srečno in človeka vredno življenje. Po teh načelih in s tako zavestjo so jugoslovanski volivci v ogromni večini pristopali k izbiri kandidatov. Samo tam, kjer je bilo doslej politično življenje prešibko razgibano, premalo intenzivno, a to zlasti na vasi med kmečkim živi jem, so se pojavile v volilni kampanji pomanjkljivosti in zmedenost na račun ne-poučenosti, slabe politične vzgoje rn nerazgledano^ i.\ Posledica tega so bili maloštevilno obiskani sestanki volivcev, nezainteresiranost na izbi-rj kandidatov in. celo nepojmovanje vlog ljudskih predstavnikov v posameznih oborili proizvajalcev in v ljudski skupščini. Jasno je, da se v takih primerih ustvarjajo ugodna tla za delovanje raznih reakcionarnih elementov, ki budno prežijo na vsako priložnost in napeljujejo med nezavednim ljudstvom vodo na svoj izdajalski, in zločinski mlin. V tem prizadevanju prednjačijo zlasti za-grizepi hlapci. Vatikana. Zato morajo izkušnje iz predvolilne kampanje biti energična pobuda za poglobitev političnega in vzgojnega dela naših aktivistov na vasi. V kmečkem človeku je potrebno končno vzbuditi zavest, da so nekdanji klero-fašistični režimi od njega zahtevali pri volitvah zgolj njegov glas, da so ga omamljali z nikdar izpolnjenimi obljubami, ga zadrževali v mračnjaštvu in neprosvet-ljeyiosti, mu grozili na tem svetu -ječami, na onem pa s peklenskimi mukami itd. Socialistična oblast pa ga vključuje, v soodločanje o gospodarskih in kulturnih vprašanjih vseh naših narodov, mu izroča v roke ob- last ter mu materialno pomaga iz zaostalosti in pasivnosti. V naslednjih desetih letih bomo investirali v kmetijstvo 643 milijard dinarjev, od lega 256 milijard samo za polje-dcjjttvn, ki ho imelo pri nas čez deset let -10.000 traktorjev. 116 mili-jnrd je namenjenih za sadjarstvo, vinogradništvo in živinorejo, J01 milijarda pa za graditev predelovalne industrije. Da bo ta ogromni načrt, kakor tudi vse druge gospodarske perspektive., dosledno realiziran, nam bodo naši narodi prostovoljno in demokratično izrazili, svoje zaupanje pri novembrskih volitvah. V priprave na te zgodovinsko vaz-n-1 volitve je iznenada sovpadln odločitev angleške in ameriške vlade glede odstopitve Trsta in njegovega ozemlja Italiji. Ne bom govoril o tem. s kakšnim razpoložen jem so to »strelo z jasnesn nijha« sprejeli naši. narodi. Dime«, ko poslušamo odmeve učinka te krivične odločitve iz vsega civiliziranega sveta, lahko ugotovimo. da je angloamerikanska diplomacija izdala najbolj surov udarec v obraz svetovni demokraciji, kakršen nima primere v zgodovini. Fraze, o zaščiti in samooprcdelitvi malili narodov so se ob tepi udarcu mahoma razblinile in zapadne velesile so se razkrinkale kot brezdušni kramarji z usodo malih narodov. Vsa poštena svetovna javnost, tudi angleška in amerikanska. z gnusom obsoja ta zločin, ki ne pomeni nič manj, kakor drzno' izzivanje novega svetovnega požara. Z bodalom v hrbtu so jugoslovanski narodi dvignili ogorčen protest. Spregovoril, je heroj Tito repna in razločno. O pravici in miru je spregovoril. In z njim so spregovorili milijoni: Dovolj! Popravite krivico, sicer jo bo popravilo naše orožje! V našem imenu jn v imenu vseh zatiranih narodov na svetu! Ob tem odločnem in spontanem protestu so morali vzdrhteti grabežljivi krem.plji. italijanskih morilcev, morali so se zamisliti v Londonu in JVashingtonu.- Pripravljeni, smo .in čakamo. Občudovanja vredna je hladnokrvnost našega naroda, ki z brezmejnim zaupanjem v državno vodstvo in našo nepremagljivo armado ter njenega vrhovnega poveljnika, v globoki zavesti svoje pravice, mirno opravlja svoje vsakdanje dolžnosti. Nobene panike ne morejo izzvali vojni hujskači med našim ljudstvom. Z budnostjo partizanskega duha bdi 17 milijonov Jugoslovanov te. dni nad reševanjem tržaškega vprašanja. Z naše strani ne more in ne sme priti do nikakega popuščanja več! Odrekli smo se tistega dela Trsta, ki ga naseljujejo Italijani. Nikoli in pod nobenim pogojem, pa se ne bomo odrekli tržaškemu ozemlju, kjer žive Slovenci. Prav tako ne bomo dovolili, da bi kdajkoli italijanski imperia-lisli Mussolinijevega kova zopet nasitili svoje, ekspanzionistične apetite v Istri, Dalmaciji in dalje na Balkanu. To je in ostane naše stališče v reševanju tržaškega vprašanja, pa naj ga London in TTashington rešujeta kakorkoli. Prepričani smo, da si italijanski narod niti najmanj ne želi. stopiti na vroča tla, kjer ga čaka samo sramoten grob. In to odločno stališče naših narodov je prva in najvišja parola tudi v predvolilni kampanji. Žvan Jaša. Bolje je svoboden in z vzravnano glavo umreti, kot pa na kolenih kot hlapec živeti Tako je dejal tov, Ivan Regent na velikem predvolilnem zborovanju v Do!. Kosami pred skoraj 700 zborovalci. Košanci še ne pomnijo, da bi se kdaj zbrali v tako lepem številu. Prihiteli so poslušat svojega kandidata za Zvezno ljudsko skupščino, ki je prišel tokrat prvič mednje. Marsikdo se je vpraševal, kaj nam bo povedal o tem, kar je danes za nas vse predmet razgovorov, koderkoli se zbere le nekaj ljudi, to je naš Trst in njegova usoda. Ljudje niso le zaskrbljeni, ampak tudi močno užaljeni in ogorčeni nad tem, da naši zavezniki iz pretekle vojne trgujejo a našo zemljo, Tega nI 'kakor Odstranjevanje italijanskih napisov v boni A ne morejo razumeti in je res težko razložiti našim preprostim ljudem, kako je s to stvarjo. V svojem govoru je tovariš Regent lepo povedal, kakšen boj vodimo in kako pravičen je ta boj, ker je pravičen, bomo tudi zmagali. Zborovalci so nagrajevali govornika z medklici in ploskanjem. Razen tega je tov. Regent orisal tudi delo naše ljudske oblasti po vojni in razvoj socializma pri nas. Prikazal je nujnost razvijanja splošnih kmetijskih zadrug in način, kako bomo morali pričeti gospodariti, da bomo pridelali ne le zase, ampak tudi za druge, ki se ne bavijo s kmetijstvom. Ob koncu je poklonila pionirka našemu poslancu šopek cvetja in ga pozdravila. Protestno p smo so poslali tovarišu Titu zaradi nepravičnega sklepa Angloamerikancev. Ljudski poslanec si je ogledal v spremstvu domačinov vas in narodni dom, ki so ga postavili vaščani z združenimi močmi. V njem je dvorana z odrom, pevska soba, soba za tamburaški zbor, knjanica, pisarna društva in vseh drugih organizacij, stanovanje za hišnika, zadružna trgovina s skladiščem in bife s prostorom za balincanje. Tovariš Regent se je zanimal za vse podrobnosti, zlasti pa še za delo kulturno-umetniškega društva. Ljudje so zelo navdušeni nad be-' sedami svojega poslanca in so odšli na svoje domove z zavestjo da bodo odslej še intenzivneje sodelovali pri utrjevanju naše cblasti in se borili za zmago pravice. Tako lepega dne še ni bilo v Do-lanah! Prepričani pa smo, da nas bo tov. Regent odslej obiskal večkrat in mu kličemo: »Nasvidenje!« —boja— Ali so v gospodarskih organizacijah na Goriškem pozabili na ženske kandidate Na Goriškem so ob dobri udeležbi volivcev v glavnem zaključili zbore volivcev v gospodarskih organizacijah. Razpravljali so o kandidatih v okrajni zbor proizvajalcev. V mnogih podjetj ih je govoril tovariš Anton Šturm, član predsedstva Glavnega odbora ES Slovenije in dosedanji ljudski poslanec v Zvezni ljudski skupščini. Tako je govoril na predvolilnem zborovanju v tovarni pohištva »Edvard Kardelj«, kjer so ga delavci 'izbrali za kandidata v Zvezni zbor proizvajalcev, Jožeta Str-uklja pa v republiški zbor. Izbrali so tudi kandidate za okrajni zbor. Čeprav je v tovarni zaposlenih v tapetnškem in politirnem oddelku večje število žena, niso nobene izbrali za kandidata. V tekstilni tovarni v Ajdovščini so za kand;data v zvezni zbor proizvajalcev izbrali tov. Antona Stur-ma, v republiški pa Antona Ferjan-čiča. Ta dva kandidata so izbrali tudi na drugih zborih ajdovsko-vi-pavskem področju, kakor pri SPG »Priinorje« in LIP v Ajdovščini. Na Spodnjem Vipavskem so v Goriških opekarnah, v Mirenskih industrijskih podjetjih, pri grcsističnih in trgovskih podjetjih v Šempetru pri Gorici imeli razgibane zbore volivcev. Tu so izbrali za kandidata v republiški zbor proizvajalcev Martina Mozetiča iz Ranč, Sturma pa v industrijski skupini. V zadružnem trgovskem podjetju »Rastlina« Gorica pa so kandidirali Franca Pajn-tarja. Tega so 'izbrali tudi pri nekaterih drugih zadrugah za kandidata v republiški zbor pro zvajalcev kmetijske skupine. —jp— Pivka Tudi v Pavki se pripravljamo na volitve. V teku tega tedna bodo končani zbori volivcev po vseh volilnih einotali. V območju naše občine je ■določenih sedem volilnih enot. Občinski odbor SZDL, občinski komite ZKS in LMS so j>redlagali za kandidata za zvezno ljudsko skupščino tovariša Ivana Regenta, za republiško ljudsko skupščino pa tovariša Borštnanja Jožeta, predsednika republiškega odbora ZB. Tovariš Jož ■ Borštnar je narodni heroj. Predvolilna zborovanja za zbor proizvajalcev industrijske in kmetijske stroke so končana. Volitve bodo 4. in 11. novembra. V deveti volilni enoti bo kandidiral za zvezn i zbor proizvajalcev tovariš Janežič Andrej, direktor tovarne Javor na Pivki, za republiški zbor tovariš Prim Dušan, delavec obrata Javor v Ilirski Bistrici, za okrajni zbor pa tov. Krnel Anton. Ti kandidati so bili predlagani v deveti volilni enoti, sestavljeni iz podjetja »Standard«. Tolmin, gradi-lišče Pivka, trgovsko podjetje »Nanos«, direkcije tovarne Javor v Pivki, Odpad, obrat Javor, Prestranck ter zadružna žaga Pivka. M. C. Duhovniki postojnskega okraja prebivalstvo STO in Trsta Kot smo že poročali, so se v Postojni zbrali vsi duhovniki postojnskega okraja in enotno ogorčeno ,'obsodili samovoljni akt izročitve cone A in Trsta Italiji. Ob tej priložnosti so naslovili tudi slovenskemu prebivalstvu STO takole pismo: »Primorski duhovniki postojnske-stojni dne 13. oktobra letos, se eno-ga okraja, zbrani na sestanku v Po-dušno pridružujejo protestom vsega jugoslovanskega ljudstva proti krivičnemu sklepu vlad Velike Britanije in Združenih držav Amerike o prepustitvi uprave nad cono A STO in Trstom Italiji. To je eno najbolj bolečih mest na našem narodnem telesu. Tu gre za našo zemljo in za našo kri, ki jo hočejo bivši zavezniki prepustiti našemu najbolj zahrbtnemu sovražniku .— Italiji. Že v začetku druge svetovne vojne so ti zavezniki s posebno poslanico obljubili bivši jugoslovanski vladi osvoboditev ta združitev vseh olovensk h krajev, ki so jih zasedli Italijani in Nemci, če ise.Jugoslavija upre Mussoliniju in Hitlerju. Naši narodi so se sami uprli in (storili veliko več, kot so zavezniki prosili in pričakovali. Vsa leta druge svetovne vojne so se z golimi rokami upirali fašističnemu iin nacističnemu Okupatorju in vezali znatne njegove sile. Ves svet, posebno pa Anglija in Ameri- ka, se je čudila legendarnemu junaštvu jugoslovanskih narodov! Zdaj je prišlo plačilo! Obljube zaveznikov so pozabljene! Naša država toži za. okrnjeno Koroško, Slovensko Benečijo in Goriško. In zdaj je na vrsti še cona A STO s Trstom, ne da bi pri tem sploh vprašali za mnenje našega ljudstva.! To je nagrada napadalcem na račun najzvestejšega zaveznika, to je posmeh vsalki pravici, zavezništvu in vsem mednarodnim obvezam, Primorski duhovniki postojnskega okraja smo sredi svojega ljudstva in z njim prenašali fašistična preganjanja in zatiranja, pomagali trpečim v borbi za svobodo, bili smo vklenjeni po italijanskih ječah zaradi naše narodne zavesti, zato lahko v vsakem primeru tolmačimo mnenje vseh sobratov in vsega primorskega ljudstva. Naše geslo je: Nikoli več pod Italijo! Dovolj je bilo trpljenja, ječ In internacij, dovolj bojev .in žrtev, dovolj prelite krvi! Z vso upravičenostjo zahtevamo, naj amgloamerikanci prekličejo zadnji sklep in naj se vse slovensko ozemlje cone A STO priključi k Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji ! v Duhovniki postojnskega okraja. Sežanski invalidi: Nikoli ne bomo dovolili, da bi italijanske čete vkorakale v Trsi! Invalidi okraja Sežana so se zbrali takoj drugi dan po objavi sklepa anglo-ameriških vlad, tla prepustita upravo tone A Italiji. Zbralo se je 33 zastopnikov iz vseh občinskih zvez V VI. Na predlog sekretarja Vi-lija Lapajne so določili dvajsetčlan-sko delegacijo, ki je še isti dan odpotovala z brzini vlakom v Beograd, da izroči tov. Titu protestno resolucijo. Vsi invalidi in prebivalstvo mesta Sežane so demonstrirali po ulicah Sežane in nato v sprevodu odkorakali do obmejnega bloka. Nosil; so zastave in transparente ter vzklikali: »Trst je naš«, »Dajte nam puške«, »Dol z auglo-anieriškimi in italijanskimi reakeionarji« in podobno. V Beogradu je delegacijo prvi sprejel sekretar Centralnega odbora Z V-VIJ. nato pa generalni sekretar maršala Tita tovariš Jože Vilfan, ki je delegacijo zadržal v polurnem razgovoru. Zagotovil je, da bo vlada storila vse potrebno, da prepreči vkorakanjc italijanskih čet v Trst. Tovariša Vilfana je predvsem veselilo, da je primorsko ljudstvo skupno z Invalidi tako borbeno in vztrajno in vedno pripravljeno boriti se za vsak košček naše zemlje. L. V. Partizanski marš prostovoljcev v Porlorožo \ nedeljo so prostovoljci olieine Portorož priredili partizanski marš iz v-eh krajev občine. Iz Sv. Luni je je odšla kolona okoli 100 prostovoljcev čez Kaimpolino in Loncan proti Strunjanu. Na čelu kolone je igrala godba. Druga kolona okoli 500 prostovoljcev pa je'vzela smer Beli križ • -Sv. Ana—'Stnunjan. V Strunjanu je bilo protestno zborovanje in sta govorila Franc Čehovin Rado in J. Verginela. Sestavili in odobrili so protestno resolucijo, ki so jo z zborovanja poslali tovarišu Titu-. V resoluciji pravijo med drugim: »Odločno obsojamo vsako kršitev našili pravic in se upiramo nemogočemu sklepu zahodnih vlad, ki pomeni trganje našega živega telesa. Istotako zavračamo neiskren in nič manj Imperialistični predlog Sovjetske zveze.« Dolaa kolona prostovoljcev je po zborovanju krenila proti Portorožu med navdušenim vziklikanjem in petjem borbenih pesmi. Med potjo so se koloni pridruževali tudi nekdanji stari avstrijski vojaki. Prvi partizanski pohod pa so imeli že, prejšnjo soboto in se ga je udeležilo okrog 200 bivših borcev. Obiskali so razne kraje v občini in ves dan demonstrirali. Z zborovanja, ki ga je organizirala SZDL, so poslali prebivalci' Pot-toroža. Fiese, Sv. Ane in Belega križa resolucijo, kjer med drugim pišejo : »Ko vse dni gledamo z oken naših hiš na Trst in okolico, si ne moremo misliti, da bi na to zemljo ponovno stopil italijanski vojak, katerega kulturo požiganja, ropanja in streljanja še nismo pozabili.« -V sredo je delegacija 40 žena iz Portoroža obiskala neko vojaško edi-nieo na področju bujskega okraja. Delegacija je edinico pozdravila in ji poklonila darove in cvetje v znak hvaležnosti in povezave. Sv. Anton V nedel jo pepoldne smo imeli tudi v naši vasi protestno zborovanje v z.vezi s krivičnim sklepom anglo-ameriških vlad o izročitvi cone A STO Italiji. Zborovanje je bilo v ne,vi dvorani zadružnega doma. Govornik iz Kopra je navzočim lepo ■pojasnil sedanji položaj in mnenje sv. t ornega časopisja v zvezi z nastalim položajem. S tega zborovanja smo poslali tovarišu Titu resolucijo, v kateri mod drugim poudarjamo: »Kaj iščejo Italijani na naši, z našo krvjo prepojeni zemlji? Ali so res lačni naše zemlje, ker pravi Pel-la. da je to šele začetek? Če ji- tako naj se rimski mogotci zavedajo, da bo malolkateri Italijan hotel še enkrat obiskati našo zemljo s takim namenom, kakor jo je obiskal leta 1941.« Ob zaključku zborovanja je bilo odprto vpisovanje v prostovoljce. Med prvimi se je priglasil invalid Marijo Jak oni in, ki je v NOB izgubil roko. Vprašal je, Če še velja vpis iz leta 1944, ko se je v Bariju vpisal kott prostovoljec za prekomor- Jugoslovanska vojska je osvobodila Gorii-o (maj 1945) sko brigado. Ko mu je bilo pojasnjeno. da je sedanje vpisovanje novo, je dejal: »('•e je tako, se vpišem še stokrat, če bo potrebno, ne samo enkrat.« —tra Pobegi - Čežarji Predstavniki Socialistične zveze delovnih ljudi naših dveh vasi so v nedeljo obiskali borce JLA. ki-so na položaju in Čuvajo našo zemljo. Lahom se ponovno skomina po tistih dobrotah, ki so jih trgali našim ljudem iz ust. Ljudje to vedo in so veseli, da je med njimi njihova vojska. Delegacija se je odpeljala z vozom in jo bila z velikim veseljem spr.-je.ta. V imenu SZDL je vojake po 7 d ra vil tovariš Bertok Pavel, v invvn.u žena tov. Mušičeva. pionir pa je v imenu pionirjev prebral pozdravno pismo. Delegacija je izročila vojski tudi darila. Komandant edinice se je delegacij,i zahvalil in poudaril, da ,je jugoslovanska armada zato tu, da ne 1)0 dopustila gospodu Pelli in njemu podobnim, da hi uresničili svoje pohlepe po naši zemlji. Istočasno je edinico obiskala tudi večja skupina žena iz Bujskega. ki so se pripeljale z avtobusom. Buj-ske žene so imele na avtobusu velik #-napis: Življenje damo — Trsta ne damo! Iz Divače in oko'ice V nekaterih krajih se je dogodilo, da so posamezniki kar drli v trgovine in nakupovali blago. Padla je namreč parola: Blaga bo zmanjkalo. Delo tistih, ki so vedno pripravljeni vnašati poplah med poštene ljudi. Nekateri so verjeli in se založili kar z deset in več kg sladkorja. mila, moke in drugih živilskih potrebščin. Najbolj premožen kmet v Rpdiku je sam kupil kar tri vreče bele moke. Tu je treba nastopiti z vso strogostjo in »prijeti« kupca in prodajalca. Proti tistim pa, ki širijo take vesti, naj bi Ljudska milica nastopila z zakonitimi ukrepi. Kraševec Šmarje Delegacija prostovoljcev pri komandantu VUJLA V občini Šmarje je vsak dan več prostovoljcev, ki se prijavljajo na štabu bataljona. Na zboru bataljona, ki je bil v torek v Padnii, so formacije bataljona pokazale vojaško resnost. Določili so načrt dela prostovoljcev. Bataljona je izvolil delegacijo, ki je odšla do komandanta Vojaške uprave JLA 'in mu razložila želje in zahteve prostovoljcev. Komandant je delegacijo zelo prisrčno sprejel in podprl zahteve delegacije. Razložil je stališče jugoslovanskih narodov in priporočil še večjo vnemo pri naporih, da se preprečijo nakane italijanskega imperializma. Delegati so pozorno poslušali in bodo znali povedati doma, kako veliko skrb posveča jugoslovanska vlada tem krajem. Z. D. Postojnčani, udeležite se! V nedeljo bo v kinodvorani v Postojni ob desetih dopoldne tovariš Vel j ko Vlahovič, direktor »Borbe« iz Beograda, član Izvršnega sveta FLRJ in član parlamentarne zunanjepolitične komisije, odgovarjal na vprašanja Postojnčanov in drugih udeležencev o zunanjepolitični situaciji, predvsem seveda v zvezi s Trstom in zadnjo zaostritvijo naših odnošajev z Italijo, kar močno zanima piav te dni vse nas. Rastko Bradaškja Iii 1© stil Gregorčičev spomenik V VELIKI 'KOSMIČI SO ODPRLI NOVO ŠOLO 24 In je preteklo od ustanovile osnovne šole v tem ikra ju e pozni rodovi bodo v tej šoli videl; napore svojih prednikov in jim bo to za vzgled in vzpodbudo. Vsem, ki so sodelovali pri gradnji šole, ali kako drugače pomagali, največje priznanje. Lilija Bogomil ODMEV NA DOPIS: KUD iz Lokve na Krasu na gostovanju v Podgradu Odbor KUD »tabor« iz Lokev nam je poslal v objavo naslednji dopis: »Naj povemo nekaj misli na kritiko. ki je bita objavljena v »Slovenskem Jadranu« dni} 0. oktobra. Zelo prav je, da se lahko poslužujemo kritike, prav pa ne bi bilo, če bi ne omenili nekaj o Podgradu ter prebivalcih. Ko smo prišli v omenjeni kraj, nismo našli niti enega člana, ki bi nam bil kaj pomagal, ali vsaj rekel: -»Tovariši, ali morda še kaj potrebujete?» Edini, ki so nam priskočili na pomoč, so bili vojaki JLA, ki zaslužijo vso pohvalo. O tamkajšnjem kulturnem društvu in o njegovih odbornikih ni bilo ne duha ne sluha. Začetek igre je bil določen za četrto uro popoldne, v dvorani pa ni bilo še nobenega gledalca. Tu nastaja vprašanje: zakaj občinski ljudski odbor Poti-grad ni razposlal lepakov, ki smo jih poslali pravočasno, bili. so še oh štirih popoldne v miznem predalu sedeža občinskega ljudskega odbora! Vsi tisti, ki so igro gledali (lahko bi jih bilo našteti, na prsteJ. so vpraševali le. če bo potem ples! Ali je res tudi med tamkajšnjimi prosvetnimi delavci tako malo smisla z o ljudsko prosveto ? Naše društvo je še mlado in je bila ¡zato težka naloga naštudirati tako dramo, kot je Cankarjev » Kralj na Betajnovi«. Zavedamo se, da je bilo več pomanjkljivosti in napak, vendar je treba, da kritik upošteva prizadevanje takega majhnega vaškega društva, ki se težko prebija naprej. A'i mogoče ¡meriti podajanja take igre z istim kritičnim metrom, kakor se lahko meri nastope narodnih gledališč. Naši igralci so večinoma kmetje in delavci. Če kaj prikažejo, je to naštudirano z velikim naporom in dobro voljo. Še ni koli nas ni nihče vprašal: »Tovariši, aH potrebujete pomoči?« To pomoč pa bi bili sprejeli z odprtimi rokami, pa naj bi bila materialna ali moralna. Zgodilo se je celo to, da smo posodili kulise, ki sedaj ležijo nekje v Sežani ¡n kdo ve, če že niso vse raztrgane. Niti ne vemo, če jih bomo še dobili nazaj. Še enkrat pribijemo: le tisti, ki dela, vidi in poizkuša težave. Lí-tno ¡1 nec«i>ftrto p«r vîvlri eti h t>hb i t g • 1 o od 4m¡ grnr* n ç-rcë tí i levoro t dl un lorio suif cíenle osr I« fo-»íg 1 h¡ .-«^nlre gil »levi, pt ¡j ch« fru- ■ galt, erioitiví net tenor« vit«, orí lçy»no fl*r poco t tarranl abl'artüonal i -, ■ ¡Ti . tribuí' * if i ire^'Mt »íiot^orto rçon poluf* V»stc- n(rí,v«i i'i'O tn IvtriCt coni i na, a; tí, e I ( .,r : o-T «nítí.^ni oí lirt ,r\ rnnt si 1 U I i W I C' f arte* e i i uni i non ti coltl- v.nu > o *>^rto v.ílí'vnii . /> 4f r-ni CpglrcVer-o c»»tt- ri! » t *. - i ... « i - « ' - u ' )"t . í t e i % 'r • rt if^tt»« o i J o — lis''*- 'l'e ..m,.:'.'; nro.in'ie. »Marezige. Hude skrbi so ga mu-čile, kot piše v opozorilu Mussoli-n ju že Štirinajst dni po svojem žalostnem vohunjenju po Istri. Tudi to opozorilo je ostalo v naših rokah in je prav lep nauk za vse nas, ki živimo na zemlji, po kateri ima take skomine gospod Pella. »V Istri,« je pisal Sauro svojemu kumu Mussoliniju pred štirinajstimi leti, »je na stotine hektarjev dobre zemlje v vrednosti več milijonov lir (predvojne vrednosti), ki je prišla v roke bančnih zavodov in zasebnikov, ker niso mogli kmetje plačevati več davkov. Te zemlje ne obdelujejo ne banke in ne zasebniki, ki so jo kupili; zemlja skoraj ni obdelana, ali pa jo obdelujejo slovanski delavci ali pa koloni. Vso to eemljo bi bilo potreba zbrati in a-rondirati v velika posestva ter jo dati ali italijanekim istrskim družinam ali pa Italijanom iz starih pokrajin Italije«. Le nekoliko vrstic poprej toži mladi Sauro v istem pismu svojemu rimskemu poglavarju: »Mali italijanski kmet. v Istri ne -spravi iz svoje zemlje niti najpotrebnejšega za življenje ter je zato prisiljen, da se izseli s trebuhom za kruhom, da {bi preživel svojo družino; Slovani pa so bolj zmerni in znajo skromno živeti ter prevzemajo eno za drugim posestva, ki jih zapuščajo Italijani«. Kot zmeraj vsi italijanski propa-gandisti, tako tudi veliki italijanski kolonizator Istre Italo Sauro pove eno resnico, in v isti sapi tri laži. Pes je, da je šlo na boben zaradi prevelikih davkov stotine posestev Istrskih kmetov in da so jih kupovale banke in italijanska gospoda i7. Trsta, Kopra in vseh obrežnih mest. Čigava je bila že skoraj vsa lepa zemlja v ravnini okoli Kopra, Izole, Sv. Lucije, Savudrije, Umaga in drugod? Po večini v rokah bank in odvetnikov, trgovcev in zdravnikov iz Trsta in drugih mest. Ker niso mogli plačevati čedalje večjih davčnih bremen, so slovenski in italijanski kmetje morali pustiti evoja posestva na dražbi za smeš-goo rizke cene. Do vojne je bilo vsaka leto vedno več I.stranov v predmestjih Buenos Airesa, San Faola in drugih mest južne Ameri- S samovoljno odločitvijo o vkoraka-nju italijanskih čet v Trst, se je naenkrat pokazala prava fasada I-tslije, tista, na katero so nekateri Ke pozabili. 2e zdaj, še preden je Italija v Trstu, je že njen dih, samo oznanilo o njenem morebitnem prihodu, vplivalo kot strupena sapa. Del tistega blagostanja, ki je bilo za nekatere prebivalce v Trstu pod zavezniško anglo-ameriško upravo, se puši hitro kot mlad grah v suhem spomladanskem vetru. Tista vojska, ki bo najmočnejša v Trstu, bo vojska brezposelnih. Tisoči izgubljajo svoja mesta samo ob vesti, da prihaja Italija v Trst. Kaj bi bilo, če res prišla! Kdaj je italijanska redna vojska dala komu zaslužiti, kdaj ni bila za drugo kot za škodo kmetu in gospodu?! Kdo bo polnil zdaj tržaške bare in gostilne, od kod lire za plačevanje obrokov za vespe in lambrete, kdo bo ubranil Tržačone pred italijanskimi dacarji, davkarji, (inancarji in drugimi pobiralci lir? K nam italijanska vojska ne more priti, z njo ne morejo priti vse težave in nadloge, ki jih je prinesla v tisočkrat prekletem trenutku, ko je stop la leta 1918 prvič na našo čemijo. Ne more k nam več Italo Sauro, iie noben iredentistični gospodar, ki oi delil našo zemljo tujim kolonom. Italija v naših krajih bi pomenilo. da bi morali vsi naši ljudje iz vseh mest, iz Kopra, Pirana, Izole i drugih. Sčavi nazaj v svoje vasi: v Dekane, Marezige, Šmarje. Spet bi hodili na prefekture po potne liste za izselitev v Argentino, Brazilijo, Kolumbijo. Vedeli bi, kaj pomenijo dolgovi pri bankah, pri »šjorih paronili«. Vrnili bi se stari gospodarji zemlje pri Semedeli, Ankaranu, Laza-retu. Izoli, povsod, kjer je zemlja mastna in ravna. Slovenska gimnazija, slovensko u-č teljišče, vse slovenske srednje šoli v Kopru in Piranu bi se zaprle, i itala bi morda kaka slovenska o-snovna šola. Z lučjo bi iskal sloven-fkega uradnika v uradih. Kam bi ponujali naš refošk: ali morda obubožanemu Trstu, ali pa ga dajali pod ceno v konkurenci z italijanskimi vini. In končno, kam bi prišla naša slovenska beseda: Pustiti bi jo rao-rali pred mestnimi vrati in doma; po vaseh bi jo preganjali karabi-njerji po gostlnah. Le kot hude sanje, in prav je. da so le sanje, in nič drugega, je misel na vrnitev Italije v naše kraje. a. r. •3 BOJAN STIH tâà -v y vi Hg2£> M v P'Wf "L, ___ Plačilni, poglejte prosim. če imamo šp kakšnega zaveznika, ki bi lahko plačeval naše račune .. . {tako zaživijo spomini ob tem imenu! Hipoma je pred očmi tista prijazna kotlina pod visokim Porez-norn. Zgrozi sc spomin ob prizoru: trije, -Strmoglava! {štuke) hrumijo r zraku. Kaj le hočejo? Glej grozeče se spuščajo nad prijazni trg. Oglušujoči piski in nato strahovite «kiplozije. Stare slamnate bajte, kmečke hiše. moderne trgovine, vse. vse se niši, podira in gori. Se dvakrat se vrnejo in sipljejo iz zraka rušilne in zažigalne bombe. Cerkno je v razvalinah ... Še druga slika stopa v ospredje iz ž.> napol zabrisanih spominov: 27. januar 1914. V jutranjih urah za-regljajo strojnice. Padajo mladi in idealov polni ljudje. Vsa Primorska daje tu žrtve za svobodo. Kot bi se pnv na tem kraju vse zaklelo proti mladi in revolucionarni ljudski ob- I RANCI: MAGA.TNA: Samo za objokane ljudi \ KLIK USPEH LAHKO DOSEŽE T »TRIK A« N F.ZN ANE GA \ eno najbogatejših pariških zlatarn pride lepo oblečen možakar. Težko je hodit., da ga je moral podpirali sluga. Tudi je nosil desnico v ovoju in vse je kazalo, da je zlomljena. »Mala avtomobilska nezgoda vce-raj.« je pojasnil zvedavemu zlatarju za pultom. In potem je nadaljeval: »Rad hi lepo biserno ogrlico za mojo ženo, da ji pomirim živce. Prosim. pokažite mi nekaj zares lepega in dragocenega.« Uslužni zlataT ni okleval. Hitro je prinesel iz blagajne skrinjico, v kateri so na belili svilenih blazinicah ležali nizi prekrasnih biserov. Kupec jih je pazljivo ogledoval. Kimal je in resno kakor strokovnjak ocenjeval lepoto vsakega niza posebej. Njegov sluga je med tem zdolgočaseno gledal skozi okno na ulico in zdclial. Končno se jc pohaMjeni kupec odločil za niz, ki ni bil ravno najdražji, pa je vendarle veljal izdatno kopico francoskih tisočakov. »Tega bom vzel,« je rekel mirno. »Kar v škatlico ga denite. Plačal bom takoj.« Zlatar je bil zadovoljen dobrega kupca. Izbrani niz je umetniško položi:! v škatlico, ki ji pravijo tudi V točilnici hoteiia »Triglav« se ¡gnete kakih osem do dosat gostov Dkoli biljarda. Trije bezajo, dmgi kibicirajo. »Poglej, Jože, takole bo zdrknil Pella v luknjo!« In res je dregnil Janko rdečo kroglo naravnost v luk-fcnjo. »Čakaj, takoj pošljem še papeža za .njim«, se pripravlja Jože. »Prej pa mu bom nekoliko tiaro natol-ikel!« Krepak, odločen sunek. Ka-rambol in že se opoteče Jožetova ¡krogla v luknjo. Dve ostali pa se jazbežita vsaka v svoj konec biljar-dne mize. Kibici navdušeno ploskajo. »Nisi še dobil poziva, Miro?«, vpraša nekdo iz družbe. »Ne. Prijavil sem se prostovoljno. Kar nekam nestrpen sem.« Miro je star borec in se je udeležil osvobodilnih borb za Trst. »Mojo 'ljubo mitraljezko naj mi dajo v roke, pa bova spet podirala kar po pest fašistov hkrati!«, se spominja in temne oči mu bojevito žarijo. »Otroke imaš in ženo. Težko bi ,te pogrešali«, je nekdo pripomnil. »Saj ravno zavoljo njih, da bi jih odbranil pred tistim, kar sem moral jaz preživeti. Pomendrali bomo Igadjo fašistično zalego, ki se je zopet zaplodila!« Stopim v trgovino. Gneča. Poslovodja Pepi in njegova pomočnika imajo polne roke dela. Ljubeanivo, pkretno strežejo strankam. Opazujem, prisluškujem. Toliko'ljudi! Gotovo se hočejo »za vsak slučaj« z obložiti. »Kilogram Sladkorja moke, pol kilograma masti, pol litra olja, ikos mila, kilogram soli in za 10 dinarjev bonbončkov za. Majdo!« Ta- ka in podobna naročila se slišijo jz gneče. Zaman sem prežal na eahtevo nakupovalcev, ki bi presegala normalne količine vsakodnevnih nabav življenjskih potrebščin. »Samo zapisali bomo naše stalne odjemalce«, pojasnuje poslovodja. »>Seveda ne smete biti vpisani še v drugi trgovini«. »Če so v Ljubljani in še ponekod nekateri ponoreli od nakupovalne mrzlice, mi Sežanci nismo,« se smeje simpatična mlada gospodinja in pospravlja blago v »boršo«. »Preden bi bili Italijani v Sežani, bomo mi v Rimu.« Ko stopim na cesto, je iz divaške smeri pri/vozilo nekoliko vojaških avtomobilov. Iz enega so se vrešče 9 -Ž e* ' Stari partizanski borci Coiič, Renk o in Fcrjanač kobacali šolarji. Ujamern dečka za rokav in ga pobaram: Kako da ste se pripeljali z vojaškim avtomobilom?« »Iz Povirja smo trije, dva pa iz Merč. Vojaki so nas med potjo naložili, da bi šole ne zamudili. »Pest« fantje so!«, je hvaležno povedal mali gimnazijec. — Ljudska armada... »Sem absolutno za mir in proti vojn:«, je živahno dopovedoval prileten železničar cariniku, ki sta pri-¿la mimo mene. »Ampak s to fašistično sodrgo bi bilo treba vendarle enkrat za vselej obračunati in jim pregnati sline po Trstu! Družino ¡.mam in hud revmab zem, pa h; šel to uro prostovoljno nad Lahe!« Zavijem v trafiko. Zopet gneča. Nobenega obraza ne vidim. Vsi se skrivajo za časopisi. Trafikantka se kremži in potoži: »Sežanci niso nikoli tako radi brali, kakor te dni. Prosila sem uprave časopisov, naj rni pošljejo več izvodov, pa me nočejo uslišati. Komaj pridejo časopisi, jih že Tazgrahi sto rok!« Franjo: »Se bomo udarili s po-ientarji, Tone, kako sodiš?« Tone: »Ne! Organizirali bomo dva bataljona pionirjev, pa bodo op razvil i z Italijani!« Milan: »Tito je rekel, da Italijanov ne bomo pustili v cono A in ¡to zame zadostuje. Kaj bi še ugibati! Tito zna bolj držati besedo, kakor Angleži in Amerikanci. To ve-rlo tudi Lahi prekleto dobro!« Na cestnem križišču stoji vojak in usmerja promet. Mirno in disciplinirano teče življenje v Sežani. Jaša ISTI. KI SE POSLUŽI SPRETNEGA FRANCOZA V PARIZU »°tu.i«, ostale pa je zopet zaklenil v blagajno. Kupec je segel z levico v notranji žep ¡n presenečen obstal. »Oh!« je rekel. »Za vraža vendar! Denarnico sem pozabil doma! Je^in!« Obrnil se je proti zaspanemu slugi. »Pohitite brž domov in recite moji ženi. naj vam da petdeset tisoč frankov. ki jih takoj prinesite sem. Hitro! Vas bom tu počakal.« »Ne vem. gospod,« je rekel sluga z oklevajočim glasom. »Gospa mi jih ne ho hotela dati. Ne ho mi tolik..» zaupala. Sami boste morali iti.« »Jaz težko hodim, duša moja. Čakaj. napišem ti listek!« Toda, ko je »gospod« hotel napisati listek, se je spomnil, da ima de-n-eo v povoju. Poprosil je zategadelj zlatarja, da bi mu listek napisal on. Ta, nadejajoč se lepega zaslužka, je bil na moč uslužen. Hitro jc poiskal papir in pero in pisal. U;ikor mu ie kupec narekoval: »Draga žena! Iz vzroka, ki Ti ga brun pozneje pojasnil, potrebujem nujno 50.000 frankov. Izroči jih no--ili-n te«a pismo. Tvoj ljubeči Te niož J aoiies.« »Midva sva pa ,žensa\ tudi meni je tako ime,« je rekel zlatar veselo, ko je kon?al pismo. Sluga ni več ugovarjal. N zel je pismo .in odšri. Zlatar in kupec sta pa med čakanjem prijateljsko kramljala. Po preteku četrt ure je bil sluga že nazaj. Izročil je svojemu gospodu velik kupček bankovcev. »Gospa se je zelo čudila,« je pojasnil. »Hotela je vedeti, zakaj rabite toliko denarja. Jaz sem pa samo rekel, da ne vem.« »Pametno si" storil,« je dejal gospod in mirno odštel zlatarju, kar mu je šlo. Sprejel je v zameno zavitek z biseri, nakar se je prisrčno poslovil od prijaznega trgovca, ki se je klanjal in priporočal z,a naprej. Ko je zlatar zvečer zaprl trgovino in se vrnil domov, ga je žena radovedno vprašala: »Zakaj si pa rabil listih 50.000 frankov danes?« »Kakšnih 50.000 frankov?« »Za božjo voljo! Ali nisi poslal nekega človeka s pismom k meni. naj t.i takoj pošljem po njem 50.000 frankov, ki da jih-nujno potrebuješ? Eto!« je dodala in segla v miz-ni prechu', »tu jc pismo s tvojo pisavo in s tvojim podpisom!« •Nesrečni zlatar je postal bled. Šele zdaj je do kraja doumel, kako spretno sta ga lopova prepctnajstila. V ogromni ameriški tovarni je ravnateljstvo prejelo brezimno obvestilo, da nekateri nepošteni uslužbenci dan na dan kradejo in odnašajo razne predmete iz tovarnr. Takoj je ravnateljstvo najelo spretnega detektiva, ki naj z veščimi očmi pregted-a vsakega delavca, kadar bo odhajal Detektiv je skrbno paril, toda ni se mu posrečilo, da bi odkril zlikovoa. Najbolj na suanu je imel nekoga, ki je vsak dan peljal z žaganjem vrhoma naloženo sa-mokolnico iz tovarne. To žaganje m' mu je zmeraj dozdevalo sumljivo.' In vsak dan ga je pri izhodu ustavil in prebrskal vse žag-anje od vrha do dna. Nikoli ni našel ničesar skritega v njem. Trdno prepričan, da ja. Vsak dan sem mu bral v očeh, da sc mi posmehuje. Ne vem, kaj hi dal, da spoznam njegovo zvijačo.« S'ekaj let pozneje naleti na tistega delavca. Srečala sla se na ulici-Detektivu ni dala žilica miru. Pn-valjil je delavca v oštarijo na pol litra vina. In ko sta pila, ga j'-vprašal : vAli si še v službi v listi tovarni?« HŽe davno ne več. Zdaj sem zaposlen drugod.« iDaj. prijatelj, povej mi, kaj si tal.rat odnašal iz tovarne! Vse bo ^-talo med nama. Tovarna me nič ves ne briga, le radovednost mi ne da miru. Da si kradel, to je po mo-j'-'n neovTigljivo, le kaj si kradel. f-Sa nisem mogel nikoli pogoditi. ^^Itoli te ne bom ovadil, maja mo-îa'a beseda, le povej mi, kaj si ta-kr.jt kradči.cc be.'.aveo se je zvijačno nasmehnil, poinežiknil z očmi in rekel prav na k ritko: >iSamokohuce !« • Itdor nima ficka v žepu in je la-čen^ pride lahko do dobrega kosila, ¿■s se zna tako vesti kakor tisti «a-tek(; o katerem so pred časom po-ročgji časopisi. 1'a »atek« pride s sinčkom in hčerko v restavracijo in se Ijubezni-vo pogovarja z njima. Posadi ju za bek) pogrnjeno mizo in naroči pri natakarju zase in zanju sijajno kosilo. vse, kar je enemu ali drugemu src» poželelo, vse jim je prinesel prijazni natakar. Po kosilu si je »atofe« naročil še .pol litra najboljšega vina, otrokoma pa bele mlečne kave s skladanico najslajših tort. Vsi trije so bili videti srečni in vesta in so se nasmihali drug dru-gsTTiti. Ko je »aiek« vino popil, je vst.y; pobožal oba otroka in jima l.iutteiznivo naročal: »£daj grem, pa bom čez pet minut že nazaj. Pridna bodita in me lepi) počakajta. Glejta, da ne bosta nobenemu nagajala!« »Atek« je prijazno pokimal še natakarju in odšel. Poteklo je pet minut, potem deset in končno pol ure, toda dobrega »at^ka« ni hotelo biti nazaj. Natakar je postajal nestrpen lin se je približal otrokoma. »Kam pa je šel vajin atek, da ga še ni nazaj?« je vprašal. »Saj ni naš atek,« je odgovoril deček. »Ne?« je vprašal vznemirjeni natakar. »Pa kdo je?« »Ne vem. Na ulici, kjer sva se igrala, je naju ogovoril in vprašal, če bi rada sladkih tort. In sva po-kirnala. In potem je rekel, da mu morava reči »atek« in da nama bo zato kupil v restavraciji pečenke in sladkih tort, kolikor jih bova mogla jesti in dobre mlečne kave tuiiuc Natakar se je iz obupa prijel za glavo. Kdor nima v žepu solda in je lačen, se tega postopka lahko še danes. nosluži. Ne bo mu žal! lasti, ki vstaja a delavnic, iz bajt. iz gozdov in jo hotelo že v kali uničiti. xx Danes je Cerkno po večini obnovljeno. .Nekaterih hiš in trgovin niso več zgradili na prejšnjem mestu. Umaknile so sc novim, lepšim in •*ečjim oh stran glavne ceste. Se so tu pa tam .ruševine, ki kvarijo nov obraz sedanjega trga, ki pa pola-goma izginjajo oh prizadevanju turistično olepševalnega društva. Novo. ki raste ob pridnosti Ccrkljanov, pa bo iz Cerkna napravilo tisto privlačno točko izletnikov im turistov, tla ho trg še bolj živ, kot je bil nekdaj. Pri gasilnem domu so zrasle tri velike stavbe: nova mizarniea, centralna mlekarna in moderna stanovanjska zgradba. iMizaniiea je zapodila precejšnje število strokovne delovne sile, mlekarna pa ho v veliko pomoč kmetijstvu tega kraja. Sedaj predela dnevno 2200 litrov mleka. Polna zmogljivost mlekarne je 5000 litrov dnevno. V mlekarni izdelujejo več vrst sirov in masla, ki si jc. zaradi dobre kvalitete že oh prvih ponudbah pridobil trg. Elektromc-hanilčno podjetje »Re.mpod« se je razvilo iz neznatne delavnice za mala mehanična popravila. Vse tri predstavljajo v malem precejšnjo krajevno industrijo, ki zaposluje domačo strokovno delovno -silo. V perspektivi je razširjenje teh podjetij. ki bodo 'zaposlile odvišno delovno silo. ki je v kraju. Italijanski okupator jc v Cerknem zgradil za svoje okupatorske namene velikanske vojašnice. Na zunanje stene pa jc napisal: »Di skriti, noče bežati iz ječe in do zadnjega upa. da bo sod išče uvidelo njegovo nedolžnost. On sam pa bi bil prav tako sposoben ubiti istega človekn iz lin-bosu.mnja, ker do smrti sovraži plemiča, ki zahaja v palačo, kjer služi njegovo dekle, katero sumi, da ima z njim opraviti. Zato pa se. konča igra tako. da umreta oba, mladi pek in pravi ubijalec, plemič. Kaj je to drugega kakor potrditev mnenja nižjih ljudskih plasti, da vodi vse dogajanje neka višja sila, to je božja pravica: »Bog vse vidi, Bog vse ve. greh se delati ne sme!« Vsi} dejanje se mora torej razplesti tako, da se nazadnje izkaže »pravica«. To je poneumnjevanje, zaslepljevanje ljudstva. Ta nadnaravna »Pravica« je tisto, kar je bilo treba dokazati! Ali danes potrebujemo še lakih »dokazov«.? Toda, 'ali si ni slovensko gledališče v Kopru izbralo Klabundov »Krog s kredo«, ki ima ista tendenco? Ali ni to zanimiva paralela med obema igralskima družinama ? Kako malo je treba našim igralcem, da najdejo v neki igri »ljudsko« noto, da opravičijo predstavo! Slovencem je zadostoval brat Haj-tange kot član verske organizacije Belega lotosa, ki je orodje »boga Pravice« katerega simbol jc baš — , krog! Italijanom pa zadostuje neznana, maskirana oseba. kf\ se i]~ ljubezni do pravice vmqšava v stvar, kj ca nič ne briga. Tajnostni borec za »pravico« iz »rumenih« romanov, nedovoljeni deus ex machina v realistični igri. straši tukaj kot »predstavnik ljudstva«, kot zastopnik ljudske. pravice in resnice. Ta lažnjiva figura, ki nima nič opraviti z resničnim življenjem, ki ni nikdar obstajala. uživa sexeda vse simpatije naivnega gledalca, in baš s tem je pisec računal; žalostno je. da je s tem efektom računal tudi tisti, ki je to igro izbral. Ta mož mora ostali loj-nosten. ne sme biti le patricij, nekaj boljšega; slutimo pa v njem človeka. ki se skriva, ker je mask i ran, nekaj takega kakor dobri razbojnik, ki je fantazija naredila za zaščitnika ljudstva v povestih o razbojnikih. ki so to postali zaradi krivic vladajoče gospode. Proč s takimi lažmi, ki zastirajo pogled v resnično zgodovino-' Jvstiea gospode je bila pač takšna, kakršna je bila, in vanjo ni posegal ne Bog vravice, ne njegovi poslanci. Ali ima ta igra kakšno socialno noto? Kdor bo hotel opravičiti dajanje take igre, jo bo našel, Evo je l V neposredni bližini palače stoji hiša ubogega peka, ki je. patriciju na poli, ker bi si rad postavil vrt pred palačo. Pek pa ljubi to hišo kol dediščino očetov in noče prodati. Zato nastane sovraštvo palače do ubogega peka, ki je ponosen na svo-je delo in svoj poklic, ki ga je podedoval po očetih. Franoesco del-I Ongaro je tu uporabil prastar motiv iz zgodovine - vere v božjo pravičnost, in vzel ga je iz biblije. Kralj Abab hoče kupiti od Amana njegovo posest, da bi si naredil — »zelniku — vrt. Amari pa noče. prodati iz spoštovanja do ideclišcine očetov«, kakor v tej igri pek Tasca. Celo pntri\ in.j a Borbo jc podobna. žen,', kraljici Ehšelri. hi »nečista je« z Baloni, M a mesto preroka Elije nastopa omenjeni zastopnik pravice, ki očita patriciju Barbi da je umoril zaradi žene in do je vzrok vse nesreče njegova žena ter da jc Aman-Tasca nedolžen. Kakor pa Elija ne uspe, tako ne uspe. tudi ta maskirani fantom. Božja pravica se izkaže pozneje: Ahabova smrt ker je kriv smrti Amonove. Zato mora umreti tudi Burbo. Kakor je v bibliji prikazan Ahab kot zločinec zaradi svoje «malikovalsko-neciste žene*t tako tudi Barbo postane zločinec zaradi žene. Naj bo dov-oli! Tovarišem pri italijanskem teatru bi svetovali, da prihodnjič bolje razumejo neko igro. prei našo zemljo in naše ljudi izročili imperialističnemu apcf.it 11 italijanskih okupatorjev. Čeprav so ise Anglo-amerikanei v osmih letih v Trstu lahko prepričali o odporu delovnega tržaškega ljudstva do italijanskih i red en tisi o v. barantajo prav s temi •na škodo slovenskega življa, po katerem še včerajšnji morilci stegujejo svoje krvave roke. V boju Tržačanov za svobodo so odigrale žene važno vlogo in ta boj se ni začel, šele danes. 'Saj so 'bile prizadete osebno, ipa iludi kot žene in matere, ko so Italijana polnili vlažne kleti Coronea s poštenimi Tržačani. ko so jih streljali in obešali ali pa jih selili v malarične kraje. Prisilno mobilizirani sinovi tržaških mater so umiral; daleč od domovine, toda prav te matere so poslale svoje najdražje v partizane, da bi jim priborili .svobodo. Žene so morale gledati, kako so odpuščali njihove može in sinove iz. služb in namesto njih nastavljali Italijane, ki so prihajal.; iz Sicilije in ICala-brije. S tem so hoteli Italijani dati Trstu italijansko lice. Na stotine družin pa je moralo zapustiti svoj rodni Trst in iti v pregnanstvo, ker niso hoteli postali ne Italijani in ne fašisti. Matere so morale doživljati, da so njihoVe otroke nasilno poitn-lijančevali, da so jih učili sovražiti materinski jezik in rodno zemljo. Toda matere so kljubovale najhujšemu raznarodovanju in so kljub grožnjam in zaporom učile svoje otroke ljubiti svoj jezik in svojo sloi-.nsko domovino. Na zunaj včasih neopazen, toda vztrajen in ogorčen je bil ta njihov boj za otroka, za ohranitev narodnosti. In ko so leta 1911 počili v Jugoslaviji prvi streli proti fašistom, je •tržaško ljudstvo vedelo, da ni več osamljeno in da bo kmalu konec dolgoletnega suženjstva. Kljub najhujši mu terorju so tudi v Trstu organizirali odpor, ki so se mu pridružile tudi ženske. Začele so z množičnim pridobivanjem zavednih žena, zbirale so material za vojsko in za zapore, podpirale so žrtve fašističnega terorja. Marsikatera žena je tudi na svojo pest pomagala gibanju. ker ni mogla dobiti zveze z organizacijo. O visoki politični zrelosti tržaških Slovenk pa govori dejstvo, da so za skuipni boj pridobile italijanske pro-tifnšistke, ki so se tudi borile za priključitev k Jugoslaviji, ker so spoznale, da je fašizem s svojim zvenstivom madež za italijanski narod. Italijani so sami priznali, da so fašisti zagrešili nad Slovenci toliko zločinov, da bodo moral; italijanski partizani mnogo žrtvovati, da te krivice vsaj deloma popravijo. Ko je leta 1915 jugoslovanska vojska na ljubo tako težko pribor-jenega miru zapuščala Trst, so žene jokale in rotile borce, naj jih ne zapuste in ne dovolijo, da bi spet prišli v Trst Italijani. Dobro so spoznale, da je Titova Jugoslavija edina. ki jim bo dala pravice in kruha. In od takrat so sc morale slovenske žene v Trstu, čeprav je bila tam zavezniška uprava, prav tako boriti kot .pod fašisti za slovenske ščle, za svoje otroke, za kruh in za obstoj svojih 'družin. Borit; so se morale proti temu, da so zavezniki nekdanjim fašistom puščali toliko pravic, da so začeli Slovenec zopet zatirati in strahovati. Zato pa tudi ni čudno, da je ob krivičnem sklepu teli zapadliih zaveznikov prikipela borbenost do vrha in da so vsi pošteni Tržačani enotni v svoji zahtevi: »Nočemo Italije, nadaljevali bomo svojo pravično borbo za svoj življenjski obstanek in proti, ponovnemu zasužnje-vanju.it Zato so se tudi začel; javljati v Trsitu prostovoljci za vstop v enote slavne Jugoslovanske ljudske armade in hočejo skupno z brati v matični domovini prispevati za skim imperializmom. Tržaško delov-obrambo svojega mesta pred italijan-110 ljudstvo dobro ve, da v tej bor- m fiama®!« bi ni osamljeno, ve da so pri njih ne samo misli in srca jugoslovanskih narodov, ampak tudi njihova odločna volja in orožje. Naš predsednik Tito je dejal: »Ne. nikoli!« in zato se ne bojte žene in matere v Trstu, nikoli se ne bodo povrnili krvavi fašistični časi. V skupnem boju in trpljenju smo skovali enotnost, ki je ne more razbiti nobena sila in danes žene vse Jugoslavije sloje z vami na braniku svobode in pravice, za katere smo že nekoe 'Skupno prelivale svojo kri. msif ! m '-A'r ■ • A. '9 5 „f • V ■ ■ i: > m ■■«t ! v. # u M Dve prehodni jesenski obleki iz tenkega volnenega blaga primerni za vsako priložnost ŽENE V PROSTOVOLJSKIH ENOTAH Po vsem koprskem okraju so še vcd.no protestna zborovanja in več tisoč ljudi se je prijavilo v prostovoljne enote, ki so že začele z rednimi vajami; Med temi prostovoljci je itudi veliko žena. Večina teh prostovoljk jo pri protiletalski zaščiti in sanitetni službi, nekaj pa jih je tudi pri četah. To so predvsem bivše borke in borbena mladina. Žene so zastopane tudi pri pomožni zaščiti in gasilcih. Vsak dan ,pa sc prijavljajo nove prostovoljke in skoraj vse hi hotele v Četo. V Kopru je iše poseben vod za vezo, v katerem so samo žene in dekleta, ki se vadijo za kurirke, radiotelegraflstlke in podobno. Do zdaj so v koprskem okraju formirali iz čet štiri bataljone. O ČEM SO RAZPRAVLJALE ' ŽENE POSTOJNSKEGA OKRAJA V sejni dvorani OLO v Postojni se je zbralo 55 žena iz raznih krajev in so razpravljale o vzgoji mladine, o oskrbovanju partizanskih sirot in o drugih vprašanjih, ki zanimajo predvsem žene. i Učiteljica iz Hruševja, Sotlar Re-Vka, je omenila primer iz svoje vasi, kjer mati zavira nadaljnje šolanje svojemu nadarjenemu otroku in mu tudi ne nudi sodobne vzgoje. Laurenčič Mirka, iz Ilirske Bistrice, je pozvala svet za prosveto in kulturo, naj skrbi predvsem za to, da bodo prosvetni delavci pravilno u-smerjali mladino in ji pomagali na pra.vo pot. Zastopnica iz Postojne, Lilija Angela, je opozorila, da- bo ponekod treba pričeti z združevanjem nižje organiziranih šol v višje organizirane, kajti le na ta način bodo Otroci dobili tisto izobrazbo, ki jo bodo potrebovali v življenju. Ko- rošec Mara iz Rakeka je predlagala, da bi dosedanja ženska organizacija posftna sekcija Socialistične zveze delovnih jludi. S tem so se vse navzoče strinjale. Se veliko problemov je pred našimi ženami 'in vsi smo jim dolžni pomagati, kajti njihove težave so tudi naše. —boja — i SESTALE SO SE TUDI OTROŠKE OBISKOVALKE Problemi o zaščiti matere in o-itroka nalagajo obiskovalkam veliko nalog. Na svoji konferenci za ves postojnski okraj so ugotovile veliko perečih nepravilnosti zlasti s področja socialno zdravstvene zaščite. Razpravljale so tudi o primeru Jakičeve iz Zavrha, ki ima 23-letno hčerko on 10-letnega sina, oba bolna za TBC. Mati se ne briga za njuno zdravje in pravilno prehrano, čeprav ima posestvo. Oba otroka sta potrebna okrevališča in nujno je, da se za to pobrigajo merodajni faktorji. Obiskovalke su ugotovile več takih primerov, kakOT tudi nepravilno uporabo otroškega dodatka. Predlagale so tudi, da bi neki materi odvzeli njena dva otroka, ker ne skrbi za njuno vzgojo, pač pa otroka vidita njeno nemoralno življenje in pijančevanje, še vedno ni povsod rešeno vprašanje partizanskih sirot, zlasti v oddaljenih hribovskih vaseh, zato so otroške obiskovalke izrazile željo, da bi soodločale pri reševanju tega problema. Določiti je treba upravičenost in višino podpore teh otrok pri šolanju. Na koncu sestanka so obiskovalke sklenile, da se kmalu spet sestane-jo in predlože poročila o svojem delu. G. S. EJROBNB NASVETI če dalj časa zbirate kavino usedlino, lahko z njo zelo lepo očistite ploščice v kuhinji, zlasti če so rdeče. Usedlino segrejte, dodajte malo vode in s tem ploščice brišite. Izne-. nadeni boste, kako lepe bodo postale ! če imamo v ustih neprijetenokus, ker smo jedili čebulo ali česen, ga bomo odpravili, če prežvečimo nekaj listkov svežega peteršilja. • Velikokrat moramo zaradi umazanega ovratnika prati ves suknjič. Povedali vam bomo nasvet, kako boste ovratnik same očistile. Vzemite 4/5 vode in 1/5 ;amoniaka, o-ratriik dobro izščetkajte, potem pa ga s krpo, ki ste jo namočili v a-moniakovi raztopini, dobro obrišite. Amoniak bo raztopil masti in umazanijo in ovratnik bo ostal čist. Potem ga izperite s čisto vodo in zlikajte dokler je vlažen. Suknjič obesite na zraku, da se popolnoma posuši. Vsak ve, da je osnovna dojenčkova hrana materino mleko, v kolikor pa ga ne zadostuje, dodajemo mešanico kravjega mleka, vode in sladkorja. Dojenčku dajemo tudi zelenjavo in sadne sokove. V vsej tej hrani in dodatkih je dovolj vseh vitaminov razen vitamina D, ki omogoča mlademu telescu, da jem-ju nujno rabi1 za ravne kosti', molje iz hrane apno in fosfor, ki čne zobe, pravilno obliko glavice in krepke mišice. Prav zaradi tega moramo dojenčku dodajati tudi ribje olje, ki ima vitamina D v obilici. Ribje olje moramo začeti dajati že zgodaj, v drugem mesecu starosti. Takrat bomo nanj dojenčka tudi najlaže navadili. V prvih dneh mu damo ribjega olja polovico male žličke in to pred dopoldanskim o-obrokom. To količino postopoma zvišujemo, tako da koncem drugega meseca dobi otrok polno žličko. Pozneje dajemo tudi dve žlički dnevno, prvo pred dopoldanskim obrokom, drugo pa pred popoldanskim. Nekateri mislijo, da otroku, ki ja pri materi, ni treba dajati ribjega olja ker je dovolj, da ga jemlje mati. Toda to ne drži .in tudi tak dojenček mora jemati ribje olje. Nekateri otroci se hitro privadijo ribjemu olju, drugi težje. Zgodi se včasih, da ga nekateri vedno vržejo nazaj. V 'takem primeru je najbolje, da se mati posvetuje z zdravnikom, ki bo predpisal koncentriran preparat D vitamina. Zdravnik bo tudi predpisal količino in način dajanja. Mati pa naj nikoli sama ne kupuje takih preparatov, ker se lahko zgodi, da kupi samo D vitamin brez A vitamina, ki je za pravilno rast in zdravje tudi potreben. Najbolj pogosto dojenčki radi jemljejo ribje olje, če ga dobivajo redno in pravilno. Ce dojenček ribje olje odklanja, ga lahko zmešamo s sadnim sokom. Nikoli pa ga ne dajemo z mlekom ali po dudkl, ker se prijemlje sten stekleničke in dudke in se lahko zgodi, da se o-troku na ta način zagnusi tudi mlečna mešanica. K temu sili precej neugodno podnebje in manj rodovitna zemlja. Opaža se pa tudi splošno veselje do dela. Zefo ¡pogosto vidiš na delu ljudi, ki. bi morali po naših pojmih že davno biti v penziji. Nemci se ne borijo za penzijo kakor Francozi, pri katerih padajo vlade pri vprašanju službene dobe za dosego pokojnine. ■Ničesar ne prezira Nemec pri drugih narodih bolj kot lenobo. Tak prezir sem vedno čutil, ko je prišel pogovor na Francoze in Italijane. Ravnatelj tovarne učil, v kateri sem se mudil, je bil lani na poslovnem potovanju v Indoneziji (kljub temu, da je že 70 let star). Pripovedoval je zanimive stvari o tamkajšnjih prilikah in se je končno izrazil približno takole: »Kljub vsem ambicijam in tudi nadarjenosti, ne bodo mogli ti narodi priti na zeleno vejo ravno zaradi svoje nedelavnosti. Pridni narodi bodo vedno gospodarili nad lenimi.« Kakor sem imel priliko opaziti, so Nemci o Jugoslovanih po vojni popolnoma spremenili svoje mišljenje in sicer iz dveh razlogov. Prvič vsled našega junaškega odpora za časa okupacije, drugič pa radi pridnosti in delavnosti, s katero moderniziramo svojo državo. Velikanski ugled je seveda naši državi pridobil upor proti kominformu in naše neodvisno stališče v svetovni politiki. Kjerkoli in s komerkoli sem govoril o Jugoslaviji, pa čeprav mnogi niso bili naklonjeni našemu režimu, povsod sem le slišal priznanje: »Imate junaškega voditelja!« IZLET V HARZ Vsakdo praznuje nedeljo na svoj način. Nemec ponavadi izrabi tedaj priliko, da se lahko uvrsti v nepregledno kolono •vozil, koles, motorjev in avtomobilov, ki preplavljajo avtostra-de in navadne ceste, posebno v smeri proti turističnim krajem, •kakor je na primer hribovje Harz. To pogorje, kii se vzpenja Siot otok iz Severnonemške nižine in dosega višino preko tisoč metrov, je obdano z vencem slikov tih srednjeveških mest z ¡zgodovinskimi in umetniškimi znamenitostmi. Harz je pokrajinsko slikovit in geološko zanimiv. 2e v zgodnjem srednjem jveku so tukaj kopali srebro ;in zlato, pozneje pa svinec in železo, o čemer pričajo mnoga stara rudarska naselja. Danes >je kot letovišče in klimatsko zdravilišče cilj vseh onih, ki so potrebni oddiha, pa tudi onih, ki1 se hočejo izživljati v vseh ivrstah letnega in zimskega športa. Napočila je res lepa poletna nedelja. Moj gostitelj, pri katerem sem stanoval, je bil vesel, da mi bo lahko s svojim no-Ivokupljenim »ljudskim« avtom razkazal lepote svoje domovine. Takoj po kosilu smo zasedli vse štiri sedeže voza in se pognali protii Harzu. Na programu smo imeli to popoldne dve sto kilometrov poti. Po lepi podeželski cesta smo drveli lekozi naselja, med katerimi sta mi ostali v spominu mesteci Herzberg in Osterode. čim bliže smo prihajali 60 km oddaljenemu Harzu, tem več vozil je bilo na cesti. Prehitevali Ismo kolesarje in motorje, večkrat tudi kakšen avto, pogo-)sto pa smo se morali uvrstiti v kolono, kakor da smo na paradi. Kmalu za mestecem Osterode smo se pričeli dvigati med zelenimi gozdovi pogorja. Ceste so lepo speljane in ¡nikjer ni prevelikih strmin. Naš -prvi cilj je bilo umetno je-izero Sosetalsperre. Kakor nam ime pove — Nemci so moj-Istri v ustvarjanju novih izrazov, — je to jezero nastalo tako, da so dolino rečice Sose pregradni. V tem, od lepih gozdov obdanem jezeru, se baje ne sme kopati, ker iz njega dovajajo 'pitno vodo tja do Bremena ob Severnem morju. Takih umetnih jezer je na Harzu kakšen ducat. Ob njihovih obrežjih ob nedeljah vidiš šotorska naselja in posamezne restavracije, obdane od morja vozil. Ob jezeru nas je vodila lepa cesta skozi iglaste gozdove navzgor — in ko smo dospeli na vrh, se je odprl pred Snami zanimiv razgled. V daljavi smo zagledali' najvišji vrh 'Haraa, Brocken, ki je visok 1142 m. Na njem je velik razgledni stolp, s katerega sedaj ruski stražarji pregledujejo imejo svoje okupacijske zone. Na drugi strani pa smo zagledali dva visoka antenska stolpa, s katerih usmerjajo Amerikanci in Angleži kratke električne valove proti Berlinu. Tudi mi smo usmerili daljnogled v obe smeri, ne da ¡bi opazili kaj posebnega. Niti meje med rusko in' angleško zono, ki reže Harz na dve polovici, ni bilo videti. Zato smo Jrazočarani nadaljevali pot in se ustavili šele v 5>lesenem<: mestu z dvojnim imenom Clausthal—Zellerfeld. Vse hiše mesta so lesene, še celo velika evangeličanska cerkev, največja lesena cerkev na svetu. Po okrepčilu s črno kavo smo se začeli spuščati po sončnih serpentinah proti severnemu vznožju Harza, kjer leži njegovo najzanimivejše mesto Goslar. Se pred prihodom v mesto mi je padlo v oči nekam znano ime, ki se je široko blestelo na področju tovarne: Martin Greif. »Kaj pa tukaj izdelujejo?« »Nalivna peresa.« Goslar obdaja deloma še staro obzidje z vmesnimi stolpi, kar priča, da ima mesto znamenito preteklost. Ustanovil ga je pred več kot tisoč leti nemški cesar Henrik I. Cvetelo je zlasti v srednjem veku kot svobodno mesto in iz tega časa ima mnogo zanimivih stavb. Drugače pa so hiše, kot (v vseh mestih spodnjesaške pokrajine, grajene v tipičnem nemškem slogu. Stene prepletajo po dolgem in počez temni pasovi. To so leseni tramovi, prebarvani.s črno oljnato bar-,vo, ki tvorijo ogrodje hiše. Na neumno vprašanje, zakaj gradijo take hiše, dobiš pameten odgovor: »Ker je to najcenejše«. Po kratkem postanku smo zavili po drugi cesti spet navzgor, to pot po dolini reke Oker. Pokrajina se je popolnoma spremenila. Namesto pohlevnih gozdičkov, imamo ob strani precej divji .potok, ki obliva mogočne skale. Se mogočnejše granitne skale raznih romantičnih oblik pa štrle na drugi strani iz zelenega pobočja. 'Nahajamo se v domovini jgranita. Skozi stara rudarska naselja dospemo do letovišča in središča zimskega športa, do mesteca St. Andreasberg, Nikakor ni smešno, če vidiš pogorišče, vendar pa se nehote nasmehneš, če izveš, da je edina hiša, ki je pred kratkim itukaj zgorela,- b41a ravno gasilski dom. Seveda niso mogli vrli gasilci pogasiti požara, ker jim je zgorela brizgalka. Zopet navzdol po Harzu, ker tudi sonce že gre navzdol. \Seveda, lepo v vrsti, čudno se mi zdi to: vse vrste ljudi 'vidiš v 'tem lepem pogorju, ki ga križem kražem režejo le-Ipe ceste, samo pravih turistov, pešcev, ne vidiš. Dvonožec e nahrbtnikom je tukaj zelo redek pojav. Le tu pa tam se to zazdi, da se pomika taka prikazen sramežljivo po kaki (Kitajska narodna pripovedka) Nekega dne je bila lisica zelo lačna. Blodila je okoli in iskala hrame, pa zagleda v daljavi petelina s kokošmi. Hitro se zažene proti njim, toda petelin jo pravočasno opazi in se s svojimi putteami vred skrije na drevo. To seveda lisiteo zelo razža-losti in zato začne razmišljati, kako bi jih prevarala. S pohlevnim in prijaznim obrazom se približa drevesu, najprej se pfcll V . - m m • mmmm prikloni petelinu, potem kokošim ter reče veselo, toda vljudno: »O, bralfcje in sestre, kaj naj to pomeni? Ali je mogoče, da se''me bojite? Ah, seveda, zdaj vidim! VI še ne veste, kaj so sklenili včeraj tia sestanku vseh živali.« »O tem seveda nimamo nobenega pojma,« je mimo odgovoril petelin. «Kaj pa je bilo takega?« »Potem ¡mi morate s čim postreči za tako imenitno novico,« je laskala dalje lisica »Sklenjen in potrjen je mir med vsemi živalmi. Odslej se bodo volkovi pasli skupaj z jagenjčki, jastrebi z golobi, lisice pa s kokošmi. In nikomur se ni treba več bati drugega. Pridite torej veselo doli k meni, da proslavimo ta srečni1 dan, dan miru in ljubezni med vsemi živalmi na zemlji.« »O, ali res? Draga moja lisica,« eavpije petelin, stegne vrat iin dvigne glavo, kakor bi nekaj gledal v daljavi. »In /tam tečejo naši psi, prav sem gredo iin gotovo tudi oni nesejo veselo novico o miru.« In petel.n zakikirika glasno in veselo. »O, psi...« zakJiče prestrašena lisica in ubere pot pod noge, kakor hitro je mogla. Petelin spleza na vrh drevesa in zavpije za njo: »TetJca 'lisica... o, tetka ksica, postoj! Kaj ti' je zdaj, da tako tečeš? Saj je sklenjen in podpisan piir. »že, že! Toda psi ne marajo miru,« v diru odgovarja lisica, »in zato se raje pravočasno umaknem.« Neuspeli napad Bilo je februarja leta'1943. Toplo opoldansko sonce je vabilo vaščane, da so se na njem greli 'iin se pogovarjali!. Pogovor je prekinil oster žvižg granate, ki je padla v grapo pod vasjo. Zmedeni so se vaščani razbežaili v najbližje kleti. Granate so začele padati pogosteje in prenehale šele pozno v noč. Toda vaščani so morali prebiti več ur v mrzlih kleteh na kupih krompirja, pese in repe, zjutraj pa so vsi premraže-ni ogledovali svoje razbite in porušene domove. Veliko granat pa so Italijani vrgli tudi v prazno. Parti-Ea;ni, o katerih so bili Italijani obveščeni, da so v vasi, so bili že prej odšli v gozd. Drugo jutro se je c'e Velikih Blok pripeljal cel bataljon Italijanov. Z njimi je bil tudi krvoločnež Man-ka, ki -je dal v Loški dolini in na Bloški planoti pobiti nad 400 nedolžnih Slovencev. Italijani so se ustavili v vasi, kradli in strahovali ljudi, medtem pa strahopetno škilili proti gozdu, kjer so se oglašale partizanske puške. Ca.kali so v vasi, toda v gozd se niso upali in nazadnje so z dolgim nosom odšli v svoje utrdbe. In to ni bil njihov zadnji neuspeh. Doživela so jih še veliko več. S solznimi očmi nam starši zdaj itudi pripovedujejo o tistih strašnih ■dneh leta 1942, ko je pri nas divjala italijanska svojat, ko so goreli naši domovi' in umirali naši ljudje. Naše očete so odgnali v internacijo. Toda za vsa ta grozodejstva so Italijani plačali. žrtve naših junaških partizanov pa ustvarjajo v njihovih mladih potomcih svetlo pot in vzor. Napisal MRAMOR JANEZ iz Sv. Trojice Sežanska mladina protestira Tisto jutro po večeru, ko so prispele v Sežano prve vesti o anglo-a-meriškem sklepu, so skrbne mamice, kakor vsaik dan, napotite svoje ljubljence v šolo. A glejte! Kakor da bi se bili domenili, nobeden ni hotel u-bogati. Pač pa se jim je mudilo na Ulico in po zastave, da se uvrstijo v dolgo povorko demonstrantov. Kakor jegulje so se prerila mlada, gibčna telesa v ospredje in korakala na čelu povork. Ne o športu, ne o izletih, ne o i-grah, ne o kinu, komaj kaj malega o šoli spregovore najmlajši meščani Sežane te dni. Pač pa sem slišal danes naslednji razgovor: ;»Ce bi ;mel puško, se desetih Italianov ne bojim! Brzostrelka bi morala biti. Kakor podgane bi jih pokosil!« — »Jaz bi jih rajši z bombo. Prideš mimo 100 polentarjev. Vsi oboroženi. Klepetajo, klepetajo in se še ne zmenijo zate, češ kaj bo tak-le fan- tiček. Jaz pa odvijem bombico .'n — bresk med polentarje. Izza one-ga-le vogala bi gledal, kako frčijo njihovi ostanki v zrak! Ho, kar pridejo naj!« — »Milan ali si videl naše mitraljezce? Pokazal sem jim, kje je vodovod. Potem ipa še, kje je pekarija. Naš očka je rekel, da jim bomo takoj prepustili eno sobo, ako pridejo k nam. Imamo samo dve sobi, pa se bomo že kako stisnili, je rekla mama, čeprav nas je šest.« — »Ali spijo naši vojaki na prostem?«, je zaskrbelo suhotno dekletce. — »Včasih tudi, kadar so v pripravnosti. Oni'so zunaj, da smo mi lahko na toplem in brez skrbi spimo. Saj so naši vojaki in jih imamo radi. Včeraj sem videl majnhega vojaka, ki je nesel težak mitraljez. Tako rad bi mu bil pomagal, ako bi smel!« — »Veš kaj, kadar pojde naša vojska v Trst, mi pa kar za njo. In potem bomo bam hodili v šolo, v slovensko gimnazijo!« — »O, če bi imeli Lahi Tita, poitem bi se jih že bali. Ampak Tito je naš, zato naj se fašisti bojijo nas!« Bili so otroci iz nižjih razredov o-snovne šole, ki sem j.Tm za hip prisluhnil nekje v Sežani. Duh parti-zanstva je v njih, ovenčan s slavo zmagovitih primorskih brigad. Taki mladini bomo s polnim zaupanjem izročili ključ za bodočnost. Jaša. Pionirska križanka 1 2 3 1 5 6 7 8 9 10 ¡¡I 11 12 10 14 15 16 17 18 Vodoravno: 1. kdor vodi le-jtalo, 6. časopisni uslužbenec, 8. del voza, 9. kazalni zaimek za srednji spol, 11. kratica za »Slovenski koledar«, 12. nalepka na raznih steklenicah, 15. nogometni izraz, 16. kratica v naslovih, 17. žensko ime, 18. veznik. Navpično: 1. reka v Italiji, C. moško ime, 3. pretakalna naprava, 4. osebni zaimek, 5. kazalni zaimek, 6. kletarska naprava, 7. deli oblek, 10. ime velikega slovenskega pesnika, 11. spada k nizi, 13. vrsta zemlje, 14. grška črka. REŠITVE UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE I. — 1) stol, 2) Tisa, 3) osat, 4) lata. II. — 1) peta, 2) elan, 3) tank, 4) Anka. Tudi ta teden me je poštar kar pridno obiskoval in poleg starih znancev so se oglašali .tudi novi. Pa poglejmo, kaj so nam vsi skupaj le-fsega in zan mivega napisali. Iz KOVCIC pri Materiji je pisala VOUIv MILKA, naša nova mala znanka, ki se je takole predstavila: Ker vedno čitam vaš kotiček, sem se namenila, da se tudi pridružim s svojim pisemcem drugim malim dopisn;kom. Danes bi vam vsem skupaj rada nekaj povedala o naši vasi. Naša mala brkinska vasica je 4 km oddaljena od glavne ceste in šola je v mali kmečki hiši. Učencev nas je 50 in pouk imamo v treh skupinah. Že davna želja va-ščanov je, da bi imeli veliko in povo šolo, toda to se dolgo ni uresničilo. Že avstrijska vlada je za to napravila načrte, do graditve pa ni prišlo. Italijanski fašizem se seveda za to sploh ni brigal, saj ni bilo v njegovem interesu, da bi imeli slovenske šole. Šele naša nova Jugoslavija je razumela potrebo in željo ljudi in tako so preteklo pomlad začeli z gradnjo, letos v decembru pa bo gotova. Že sedaj se pripravljamo na slavnostno otvoritev. Dragi stric, tudi tebe vabimo, da se udeležiš naše proslave! Najlepša hvala za povabilo, ljuba moja Milka! Res bom prišel, če bom le utegnil, toda če bo slabo vreme, bom težko prinesel svoje stare kosti tako daleč. Sicer bova še videla. Prav lepo si nam to vse povedala in v imenu svojih malih dopisnikov se ti zahvaljujem. Prepričan sem, da bo tvoja obljuba »drugič kaj več« .tudi držala. Naša stara znanca NADICA IN RADKO ŠAVLI iz ZATOLMINA Rta poslala vsak dolgo pismo in priložila tudi spis, Nadica piše takole: Danes ti pišem v bojevitem razpoloženju, kajti zvedeli smo za veliko krivico, ki so nam jo storili Angleži in Amerikanci, ko so ob-ljub;li Trst Italiji. Toda mi ga ne damo in g. Pella naj se ne oblizu-je, preden je pečenka na mizi. Tudi v Tolminu smo manifestirali po ulicah. Govorili so razni borci in Cene. Kmalu, ko sem izvedela novico o Trstu, sem se spomnila OncVne Majcen. Kako neki je z njo? Upam, da Ijo kmalu lahko pisala iz našega svobodnega Trsta. Podobno piše Nadin bratec Radko, ki pravi: V Tolminu so bile manifestacije, katerih sem se tudi jaz udeležM. Peli smo slovenske pesmi in klicali, da Trsta ne damo. Doma sem poslušal radio in slišal veliko zanimivega o Trstu. Najbolj krivično se mi zdi, da bi dobil' Trst tisti, ki se med narodno-osvobodilno borbo bežali in njega in ki so našemu harodu prizadeli toliko gorja. Prav se mi zdi, da je naš tovariš Tito zagrozil Italijanom z orožjem. Tako vzpodbudno iin zavedna sta napisala naša mlada Tolminca. In ker prav tako misli sleherni človek v naši državi, ne bodo Italijani nikoli dobili Trsta. To jim je tovariš T'to odločno povedal, to jim je" povedalo vse naše ljudstvo na številnih manifestacijah in isto so jim povedali vsi zavedni in pošteni Tr-čačani. Pionirsk' odred »MARTINA KRPANA« iz SV. TROJICE je zopet poslal rešitve ugank in to,pravilne rešitve. Rešitev je bilo 24 in predolgo bi bilo, da bi vam našteval vsa imena teh pridnih pionirjev. Kakor pa vidim, je največ rešitev iz 4. razreda, nekaj manj iz 5. :n 6., iz 7. pa ena sama. Večina teh reševalcev so naši stari znanci, nekaj pa je seveda tudi novih imen. Tisti, ki stricu Mihi do zdaj še niso pisali upam, da bodo to kmalu storili. Pridni reševalci pa bodo gotovo tudi danes rešili križanko. Posebno pasmo iz SV. TROJICE pa je poslal naš zvesti 'mali sodelavec MRAMOR MARJAN, ki piše: Oprosti, stric Miha, da se že tako dolgo nisem oglasil, Nikar ne misli, da sem zato na tebe pozabil. Mislim, da imaš tudi še nekaj mojih prispevkov, seveda če niso zleteli v požrešni koš, ki vedno preži v kotu. Toda nikar ne misli, da bom zato odstopil od našega lepega ko~ lička, k: mi je najljubši od vseh. Tudi danes ti pošiljam spis. Tako je prav ljubi Marijan, ko-rajža velja! Kako bi se tak mlad junak ustrašil nebogljenega koša? Pa tudi na uho ti zaupam, da ni dobil prav nobenega tvojega sp:sar objavil pa sem vse, razen enega, ki še čaka, da pride na vrsto. Spis, ki si ga danes poslal, pa je znana pripovedka iin si pozabil napisati, kje si jo bral ter kdo jo je napisal. Saj je lepo, da napišeš tudi kako obnovo, toda veliko ljubši so bi tvoji isp'si. Sva se razumela? Pozdravi vse najine znance pri Sv. Trojici in svojega brata Janeza, ki se tudi že dolgo ni oglasil. ■gozdni stezi. Zdi se, da so se v moderni Nemčiji pojavile nove kaste. Najbolj zaničevani ljudje izven kaste so pešci. Gorje ipešcu, ki bi si upal ob nepravem času prekoračiti cesto, ali pa celo vinjen kolovratUti po njej. V resnici, (nikjer nismo srečali človeka, ki bi pokazoval na kateri koli način, da je v oblasti vinskih duhov, pa čeprav je nedelja in so gostilne na stežaj odprte. 'Najnižja kasta so kolesarji, sledijo jim motoristi iin končno avtomobdlisti. Vendar se tudi ti poslednji delijo v dva razreda. V razred lastnikov navadnih ljudskih avtomobilov in v razred lastnikov luksuznih avtomobilov. že se bliža večer, vozimo se skozi kopališče Lauterberg, 'kjer se zdravijo, z navadno vodo, po Kneippovi metodi, kar je baje zelo poceni. Z dovoljenjem »šoferja« odprem radio, ki je vgrajen v avto. Vrtim: prenos tekem, poročila, predavanje, dolgočasna glasba, no, sedaj pa se .mi zdi, da slišim 3 ezik, ki ga že dolgo nisem slišal — cel teden dni —, Seveda, to je slovenski jezik, ali' bolje rečeno, kranjska govorica, najibrže Radio Ljubljana. Kdo bi si mislil, da gre naš dober glas tako daleč, Približuje se konec izleta, pravega nemškega izleta. Vse je šlo v rediu kot po vrvici. Občudovali smo, kar je bilo občudovanja vredno, grajali smo, ikar je treba graijaiti (n. pr., kešček ceste bliziu Goslarja, ki še ni popravljena). Na cestah popolna prometna disciplina, nobenega incidenta ali karambola. še toure ta mačke so »disciplinira-me«, ker ne letajo preko cest. Nobenega kričanja, vpitja ali petja, niti v polnih 'restavracijah ta gostilnah. In sedaj se vse vrača domov, resno ta .trezno, vendar z zadovoljsvtom, kakor da so opravili z današnjim izletom svojo dolžnost, ki jim jo narekujeta duševno in telesno zdravje. SE NEKAJ O POLITIKI Prvo nedeljo po mojem prihodu v Gottingen so po hišah, zlasti v centru mesta, zaplapolale razne zastave. Poleg znanilh mi državnih trobojoiic, sta viiseli po hišah še dve vrsti dvobarvnih zastav. Ko sem poizvedoval, kakšne so to zastave ta kaj proslavljajo danes, so mi pojasnili, da je ena od dvobarvnih, zastava mesta Gottingen, druga pa zastava mesta Kreuzburg v Sle^iji, Danes pa proslavlja 700 letnico mesto Kreuzburg. »Kako pa, da to obletnico praznu- jete tukaj,« sem vprašal. »Zato, ker pripada Kreuzburg sedaj Poljski Nemčiji. Danes pa so se zbrali tukaj, da proslavijo obletnico svojega domačega mesta. Vedeti namreč morate, da je Gott ngen boter mestu Kreuzburg.« Tako sem zvedel, da so razna mesta v Zap. Nemčiji botri mest Vzhodne Nemčije in onih nemških mest, ki so pripadla Poljski. Izseljenci .se snidejo vsako leto enkrat v svojem 'botrinskem mestu in na ta načta vzdržujejo medsebojne stike. To kaže, da je eden glavnih političnih problemov, ki tišči Zapadno Nemčijo problem zedinjenja, kakor .tudi problem meja, posebno vzhodnih. ,Za ostale politične, posebno pa strankarske probleme nisem opazil mnogo zanimanja, čeprav bodo prihodnji mesec, v septembru, parlamentarne volitve. Za te nemške volitve se zanima ves svet, samo Nemci ne. Sicer visijo na kioskih propagandni plakati raznih strank, vendar nisem videl človeka, tki bi se ozrl na tak plakat. Ti plakati pa tudi niso preveč zanimivi: Tukaj prisega Ade-tnaiuer, vodja CDU (krščanskih demokratov), da bo do zadnjega .diha mislil na zedinjenje Nemčije, tam se SPD (socialni demokrati) .borijo za Nemčijo ta mir hkrati, dočim se »kominformlsti« borijo edino le za mir v svetu (seveda na plakatih). Nikoli nisem ujel na ušesa — v tujimi se lahko oprosti človeku ta neolikanost — pogovora, ki bi se dotikal bližnjih volitev. Sodil bi, da so postali Nemci apolitičen narod in da se volitev sploh ne bodo udeležili. Zanimal sem se za vzroke te pasivnosti. »Mi imamo dovolj strakarske .politike. Najprej so nas »nacificirali«, potem pa zopet »denacMicarali«. Sedaj smo veseli, da lahko ne pripadamo nobeni stranki«, mi je izjavil neki uradnik. Drugi zopet meni: »Nimamo, kar se tiče političnega programa, posebne izbire. Krščanski demokrati so za nekakšen socialen kapitalizem, socialni demokrati pa za socialni liberalizem. Eni hočejo tako, drugi pa ravno tako, samo malo drugače.« V resnici ni med današnjo vladno krščansko demokratsko stranko iin glavno opozicijsko stranko socialnih demokratov bistvenih razlik v pogledih na politične probleme. .Neki pedantni profesor je izračunal, da se programi raznih strank razlikujejo med seboj za 15% in še to večinoma v nebistvenih vpašanjih. Glavna razlika je v taktiki reševanja zunanjepolitičnih problemov, kakor odnosa do evropske skupnosti in ponovne oborožitve. Kaj pa neonacisti ta kominformlsti, ki predstavljajo nekake strankarske trske? Kljub še mnogim ostankom nacistične miselnosti, ki se opaža pri Nemcih, ni verjetno, da-bi se neonacisti afirmirali pri volitvah, saj jim manjka glavni adut, to je vodja. Pač pa bi ta specifično nemška težnja za vodjo lahko precej koristila Adenauerju. Ta 77- letni molčeči državnik, ki sicer ne kaže diktatorskih ambicij, ■uživa veliko spoštovanje, ker je tako hitro spravil Nemčijo na noge. Komiiiformisbi pa na nobein način ne morejo pognati korenin v nemški zemlji. Nič bolj ne moti njihovega udarjanja na »boben miru«, kakor »rožljanje« Rusov v Vzhodni Nemčiji in Berlinu in ta neuglašena godba jim 'oo raz-mala še one maloštevilne pristaše, ki jih imajo. Konec Umetno jezero v llarzu V Sežani se pripravljalo prostovoljci V ponedeljek zvečer so se zbrali v kino dvorani v Sežani člani mestne Zveee borcev na zboiwanje. Prisotnih je bilo tudi veliko število ostalih prebivalcev Sežane, ki so napolnit dvorano. Zborovanje je začel predsednik mestne organizacije ZB Klj\m Miha, ki je povedal, da &o skupščino sklicali prav za prav v ta namen, da bi izvedli volitev nove uprave, vendar se je najprej potrebno pogovoriti o dogodkih, ki bo te dni potisnil v ozadje vsa ostala dnevna vprašanja. Gre za naš ¡Trst in za naše brate onkraj meje, ki jih hočejo zapadni imperialisti brezdušno prodati našemu najbolj zakletemu sovražniku, fašistični I- Nabrežinski kamnolomec italiji. Dokler smo tu m;', ki nam je fašizem četrt stoletja strojil kožo, se to ne bo nikoli zgodilo. Naša 2veza borcev bo storila in žrtvovala vse, tudi kri in življenje svojih članov, ako bo to potrebno, da se sklep englo-amerikanskih mešetarjev ne fco uresničil. Za tov. Kljunom je govoril predsednik OLO tov. Petrinja Danilo-Primož, ki je z ogorčenimi besedami ožigosal it ali jaške pretenzije in Bpetit po našem tržaškem ozemlju ¡ter po Istri, Dalmaciji, Reki, Puli in ¡kdo ve do kam. Primorsko ljudstvo rje italijanskim in nemškim fašistom pred desetimi leti dokazalo, kako se zna boriti za svojo svobodo, kako zna trpeti in potrpeti, dokler ito trpljenje ne prekipi do vrhunca. Zdaj je prikipelo in ako se ta krivi-pa prav kmalu ne popravi, bo prekipelo. Pripravljeni smo in čakamo samo na poziv vrhovnega komandanta maršala Tita. V izredno razgibani diskusiji so člani Zveze borcev dajali duška svojemu zgražanju in ogorčenju nad podL'm izdajstfrvom zaveznikov, ki so se tako nepričakovano znašli v družbi! njihovega včerajšnjega sovražnika. Nekdo je predlagal, naj se ustanovi štab za sprejemanje prijav prostovoljcev za pomoč naši armadi v njeni akciji, ako pride do tega. Vihar odobravanja se je dvignil po dvorani in mnogi od navzočih so začeli riniti v ospredje, da bi se takoj vpisali med prostovoljce. Tov. Petrinja pa je zaklical: Vsi se prijavljamo do zadnjega, tako naj se zapiše! V tem trenutku smo vsi Arroija, vsi vojaki! — Ko gre za naše pravice, ne bo nihče o-kleval in razmišljal, kaj je njegova dolžnost! — In zopet mogočno pritrjevanje, ki se ni moglo poleči. Formiran je bil štab, katerega člani danes in včeraj polnijo pole z imeni sežanskih prebivalcev, ki se prostovoljno priglašajo našim vojnim oblastem za sodelovanje v o-brambi naših pravic, našega Trsta in njegovega ozemlja. Zveza borcev je prevzela organizacijo prijav in hkrati obveznost, da bo najodločneje zasledovala in izločala vsak reakcionaren pojav. Budno bo spremljala takisto priprave na volitve in preprečevala, da bi se vrinili v vrste kandidatov elementi, ki še danes žalujejo za preteklostjo in privilegiji, ki so jih fašisti dajali izdajalcem našega ljudstva. V sežanskem okraju so sicer redki taki primeri, vendar nišmo čisto brez njih, kar dokazuje slučaj, da je bil med našimi poštnimi uslužbenci izbran za kandidata' človek, ki je vse drugo prej, kakor vreden zaupanja volivcev. Ta napaka je že energična in dokončno odpravljena. Govoril je še tov. Tavčar, bivši borec, .ki je opozarjal na budnost pri izbiri kandidatov v ljudske predstavniške organe. Gstsii govorniki, kakor tov. Jež, Hreščak in drugi so naglašali spontane demonstracije vseh jugoslovanskih narodov, ki so se odločno uprli umazani diplomatski kupčiji z našo zemljo in našimi rojaki. Konec mora biti itudi nesramnim vatikanskim intrigam, ki imajo sumljivo zaslugo, da Sta jim nasedla London in Washington glede tržaškega vprašanja. Kako razume in vrši rimski papež svoje »vzvišeno« poslanstvo, je tudi prepričljivo pokazal pri reševanju tržaškega problema. Komaj je prispela iz Londona, vest o dodelitvi Trsta Italiji, se je »svetemu očetu«' najbolj mudilo, da izrazi svoje srčno veselje nad to lumparijo in da podeli svoj očetovski blagoslov ne samo Tržačanom, marveč že kar tudi Istranom, Dalmatincem, Rečanom in nemara vsem nekdanjim sužnjem proslulega italijanskega okupacijskega področja. Ravnal je kakor tisti Turek, ki je na Kosovem polju nastavil srbskemu junaku na vrat stjanček, odsekal bi bom samo glavo ! ž. J. HRVOJI Kot po drugih va«eh, je bilo protestno zborovanje tudi pri nas za vasi Žmjovee. Topolovec in Hrvoji. Zborovanje je začel občinski ljudski poslanec tovariš Kocijančič in po uvodnih besedah dal besedo tovarišu Juliju Beltramu. Iz obširnega govora smo dobili jasno sliko sedanjega položaja v Trstu in na celotnem STO. Se posebej nam je tov. Beltram razložil pomen zadnjega predloga SZ, ki je predlagala uresničitev STO in imenovanje guvernerja. Taka politika ni nič drugega kot nadaljevanje politike, ki jo že od vsega začetka vodijo italijanski kominformistični voditelji in teži za tem, da bi celotno STO spolzelo v Toke italijanskim kominiormistom. Tovariš Beltram je še posebej poudaril, naj se takim propagandnim besedam ne naseda, ker stališče, ki ga je zavzela SZ, ne podpira jugoslovanskih upravičenih zahtev, marveč prav nasprotno — hoče dati Trst Italiji in tako za vedno zapečatiti usodo tržaških Slovencev, ,ki bi bili potem obsojeni iia brezpogojni narodni pogin. Govoril je tudi o stališču, ki ga je. pri tem vprašanju zavzel svetovni tisk in o enotnem nastopu vseh 17 milijonov Jugoslovanov. Omenil je tudi prostovoljne prijave mladine v vsem okraju. Navzoči so to z odobravanjem sprejeli in obljubili, da se bodo tudi oni temu odzvali. V debati, ki je sledila, so nekateri obravnavali nekatera vprašanja krajevnega značaja. Ob koncu je tovariš učitelj Kleva prebral protestno resolucijo, namenjeno OZN, v kater; prebivalci vseh treh vasi zahtevajo skupno z vsemi prebivalca jugoslovanske cone STO, naj se ne dopusti, da bi italijanska imperia-listiAa gospoda še nadalje grabila našo zemljo in zaključujejo: »Živeti hočemo v miru in graditi svojo lepšo bodočnost.« M. Kleva lonini-Sv. Ubald Na protestnem zborovanju, ki je bilo v nedeljo, jc velika udeležba ljudi pokazala, kako v živo je zadelo -vprašanje Trsta, ki bi ga anglo-ameriški zavezniki radi rešili kar po svojem kopitu. Tovariš Klun je navzočim obrazložil vso zgodovino Trsta od nekdanje Avstrije, preko okupacije od strani Italije in sedaj ¡po osvoboditvi. Pojasnil je .pomen predloga SZ za uresničitev STO z guvernerjem, ki je poteza ribarjenja v kalni vodi, Tovariš Brajnik je zatem sporočil navzočim, da so po vseh občinah in vaseh priglašajo prostovoljci za obrambo naše zemlje. Na zahtevo navzočih je bila sestavljena protestna resolucija, kjer ljudstvo teh dveh vasi piše med drugim: »Naj vsak spoštuje to, kar nam pripada, in naj se nihče ne dotakne tistega, kar jc naše.« Na predlog tov. Hrvat in a se je začelo vpisovanje prostovoljcev. Takoj se je vpisalo 17 prostovoljcev. Vpisovanje pa se nadaljuje. B. A. Em&šMkM s© r Tonetu Tomšiču, takratnem organizacijskem sekretarju CK KPS, na Primorsko z nalogo, da raz.sejc tudi v teh zasužnjenih krajih seme. NOB. Janez je dobro opravil to nalogo, saj je v kratkih dveh mesecih vzpostavil že števil® terenske odbore OF ■in pridobil mnogo zaupnikov tako v Knežaku, Baču, Sembrijab. Trnovem, Ilirski Bistri«, Jaseni, Zarečju, Bil kovici, Topoleu, Jurščah, Stude-nem, Postojni, Ostrožjem brdu, Celju, Suhorju in celo v Roki. Osvobodilna fronta sc je širila kot požar, zasužnjeni Primorci so dvigali je odšel Janez zapet v Ljubljano, je Tonetu Tomšiču dostavil že bogato poročilo o delu in pripravah na vstajo na Primorskem. Takrat j« Ja-glave in se pripravljali na boj. Ko nez predlagal Tonetu Tomšiču, naj pošlje na Primorsko nrvo skupino partizanov, ker so obstajali že vsi pogoji za pričetek oborožene vstaje. In res, prve dni avgusta 1941 se je Dolgan Erve®—Janez iže pojavil kot komandant prve skupine partizanov na Primorskem, najprej v vasi Jur-šče, v Narinu, v Stari Sušie.i pa jc Jakrat Janez zvečer na sredi vasi na dvorišču Mice Matjanove vpričo vseh vaščanov imel miting in naznanil pričetek oborožene borbe na Primorskem, za osvoboditev Primorske in vsega delovnega ljudstva. Ta četa se je kmalu razširila in pomnožila, istočasno so se pričele prve oborožene in sabotažne. akcije, kot iztirjenje vlaka pri Kilovčah, napad na karabinjerje in fašiste blizu Kilovč in blizu Ribnice itd. Vse te akcije so visoko dvignile moralo vseh Primorcev. Terenski odbori OF pa so se bliskovito širili po naših vaseh. Iz vasi Topolea, Ostrožnega brda. Gornje Branice so odšli v partizane prvi zavedni borci. Partizani so postali strah in trepet do zob oborožene italijanske vojske in fašistov, zato so ti z represalijami iznašali svoij srd le nad. nezaščitenim civilnim prebivalstvom. Italijani so že v tem času izvršili nešteto zločinov. Požgali so pet vasi blizu Iirskc Bistrice, ustrelili tam 29 ljudi, izro-pali dom partizana Masla itd. Dne 6. aprila, v trenutku, ko se je ■tovariš Dolgan Ervin Janez pripravljal na pokrajinsko konferenco primorskih aktivistov, je pri vasi To-polec padel v italijansko karabinjer-sko in fašistično zasedo. Kljub temu, 'da je zrušil dva karabinjerja v bližnjo mlako, je bil na begu prestreljen skozi roku, prsi in nogo. Nezavestnemu so fašisti izbili iz ust več zob. nakar so ga odpeljal; v reško bolnišnico. Po okrevanju so ga poslali v tržaške in koprske zapore, nato pa pred posebno sodišče v Rim. kjer je bil v jeseni 1912 obsojen na .'¡0 let ječe kot pripadnik oboroženih slovenskih komunističnih bani!. V kaznilnici 'S. Giminiano blizu Sie-ue je skupaj z dvema Jugoslovano- ma in dvema Italijanoma napravil načrt za evazijo. V skladišču slame, kamor £0 zahajali oh službenem delu, so 7 mesecev rušili debeli zid, da so prevrtali steno, nakar so 10. januarja 1944 srečno pobegnili. Po treh mesecih nevarne peš hoje iz Italije se je spomladi '1944 Dolgan Ervin že javil na okrožnem komiteju KPS za Brkine, kjer je bil takoj z veseljem sprejet kot politični aktivist in takoj imenovan za rajonskega ' sekretarja okolice Jelšane. Kmalu zatem je prevzel funkcijo agit-pro-p komisije pri okrožnem komiteju za Brkine. Po treh mesecih pa jc bil poslan na pokrajinski komite SKOJ Slovenije v Belo Krajino. Še isto leto je bil imenovan za sekretarja oblastnega komiteja SKOJ za Primorsko, kjer jc ostal do osvoboditve. Po osvoboditvi je bil v Trstu sekretar oblastnega in mestnega komiteja SKOJ in član mestnega komiteja KPS. V letu 1916 je bil imenovan v Ljubljani za organizacijskega sekretarja pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo. Še isto leto je odšel v Beograd v enoletno višjo partijsko šolo, nakar je delal v Ljubljani kot inštruktor CK KPS. Konec leta 19-18 je bil imenovan za organizacijskega sekretarja oblastnega komiteja KPS za Goriško, kjer je, ostal do konca leta 1951, ko je bil imenovan za pomočnika ministra za kmetijstvo LRS. Od leta 1952 pa se nahaja kot sekretar okrajnega komiteja Z'K v Sežani in je poslanec v republiški skupščini LRS- Je nosilec spomenice 19-11 in več visokih odlikovanj iz NOB. Tovariša Dolgana Ervina pozna primorsko ljudstvo od Ilirske Bistrice vse preko Pivke, Brkinov, Krasa in Vipavske kot vzornega organizatorja in dobrega, preprostega in revoluionarnega borca, ki je vžgal in razširil Narodnoosvobodilno borbo v vseh teh krajih. •Na take kandidate je ponosna vsa Primorska. J. V. To v. Orčanc, Ivan Regent. Ervin Do Iga kandidati sežanskega okraja RADIO KOPER Najvažnejši sporedi od 24.-10 do 30.-10 1953 SOBOTA, 24. X.: 14.30 Športni pregled; 34.40 Domači zvoki; 17.00 koncert moškega in mešanega zbora I. Vojko« s Proseka—Kontovela p. v. V. čermelja; 21.40 Vesela sobota v zabavi in plesu. NEDELJA, 25. X.: 8.30 Za naše kmetovalce; O-peretne nedelje s plošč; 9.30 Mladinska oddaja: »Grašek« pravljica za najmlajše; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Pogovor s pionirji; 16.00 Tržaški pevski zbori pojo; 16.30 Prorne-nadmi koncert. Ponedeljek, 26. X.: 11.30 Našim ženam; 11.45 Iz operet J. Strausa; 14.40 S popevko skoz domači svet., popelje vaški vas krintet; 17.00 Godbe na pihala in tambura-ški orkestri igrajo venčke in fantazije na narodne napeve. TOREK, 27. X.: 14,30 Kulturni razgledi; 14.40 Od Drave do Jadrana: pisan šopek slov. in dalmatinskih pesmi; 20.00 G. Vehdi »Traviata«, opera v 3 dejanjih. SREDA, 28. X.: 11.00 šolska ura: V staroslovenski zadrugi; 14.30 Od Triglava do Jadrana; 14.40 ■Vinske in fantovske slovenske na- rodne pesmi pojo solisti in zbori; 17.19 Jugoslavija v pesmi in plesu; 18.15 Ouverture in fantazije iz priljubljenih oper; 21.00 S knjižne police: Viky Baum: Hotel v Berlinu, ČETRTEK, 29. X.: 10.40 Javna tribuna; 14.40 — Od Žile do Soče — ž opek koroških in primorskih narodnih; 18.30 Glasbena kronika; 18.40 N. I. Glinka: Nedokončana sonata za violo in klavir, izvaja S. Zalokar iz Ljubljane pri klavirju J. Suhadolnik — Zalokarjeva. PETEK, 30. X. 11.00 Iz zakladnice hrvatskih Tomantikov; 14.30 Obzornik ; 14.40 Koncert pevskega zbora »Tržaški zvon« p.v. Karla Boštjan-čiča; 17.00 Promenadni koncert popularne orkestralne in solistične glasbe; 21.00 Slušna igra: F. Schiil-le: »Maria Stuart« radijska priredba ; 22.00 — 60' razvredrila in plesa. ZAHVALA Družina šturman iz Dekanov se zahvaljuje vsem prijateljem, znancem in ostalim, ki so prisostvovali pogrebu pokojnega sina Brana, ki je postal žrtev tragičnega incidenta v nedeljo dne 11. t. m. Jmulnenki nooomet na drip igsHi » Evropi V nedeljo je bila v Zagrebu z napetostjo pričakovana nogometna [tekma med reprezentancama Francije in Jugoslavije. Številne progno-ee so gpvorile v korist Francozom, ki so -bili zadnje mesece v odlični formi in zabeležili virsto pomembnih uspehov. Toda pomlajena jugoslovanska reprezentanca je prepričljivo zmagala z rezultatom 3:1 <0:1) in dala vsem nogometnim kritikom jasen odgovor, da je naš nogomet trenutno na drugem mestu v Evropi, takoj za Madžarsko. 45.000 gledalcev je že takoj v prvih minutah igre navdušeno vzklikalo duhovitim kombinacijam jugoslovanskega napada, ki pa ni znal izkoristiti več 100 odstotnih situacij. Do 22. minute ni prejel Beara piti enega udarca na gol, dočirn je limel francoski vratar polne roke dela. Tudi pozneje je jugoslovanski napad, v katerem ste se najbolj o-dlikovala Vukas in Milutinovič, nevarno napadal, toda žoga ni na noben način našla poti v mrežo. Ko so se vsi pričakovali vodstvo Jugoslavije, so Francozi tik pred zaključkom prvega polčasa izvedli nevaren napad. Spajič je zaustavil čogo z roko in sodnik je dosodil kazenski strel z razdalje 20 metrov. Naši obrambni igralci so se postavili, tako da je Ujlaiky 'lahko mirno podal prostemu Marcelu, ki je žogo -mimo Beare plasiral v mrežo. Ta dogodek je na gledalce deloval (kot mrzel tuš, saj je edini strel, ki so ga poslali Franrozi na jugoslovanski gol v tem polčasu, predstavila! za njih tudi vodstvo v tej važni prestižni tekmi. Prejeti gol pa je deloval na igralce povsem drugačno kot na gledalce. Od prve do petnajste minute drugega polčasa iso potisnili Francoze v ikazenski prostor in dobesedno bombardirali francoski gol z nevarnimi Streli. V tem času so Jugoslovani zabili tri gole po Veselinoviču, Raj-kovu in Dvomiču in si tako zagotovili zmago. Tudi po tretjem golu se je igralo večinoma na francoski strani in le pretirano kombiniranje našega napada je rešilo francosko reprezentanco večjega poraza. Francozi so se rešili pritiska šele proti koncu igre, ko je bilo že prepozno. V zadnjih minutah se je Masti izkazal Beara, ki je ubranil nekaj nevarnih strelov v stilu kontinentalnega -vratarja. Po izjavah nogometnih strokovnjakov, novinarjev, sodnika Stei-herja in samih igralcev je bila zmaga Jugoslovanov popolnoma zaslužena in glede na premoč celo prenizko izražena v golih. V drugem pol-fcasu so bili Jugoslovani za razred boljši od svojih nasprotnikov. V jugoslovanski enajstorlci so se najbolj odlikovali Vukas, Čajkovski in Bo-6kov. ZA DOGRADITEV DOMA SEŽAN-SKIH TELOVADCEV POTREBUJE JO ŠE 8 MILIJONOV Društvo za telesno vzgojo »Partizan«, ki pod tem naislovam deluje v vsedržavnem merilu, so v Sežani ustanovili komaj pred dobrim letom in šteje danes že 140 članov, aktivnih nabreč. Izredno veliko volje in požrtvovalnosti premore ta naša ljuba mladina, da more telovadite v zasilnem, tesnem in mračnem prostoru, s kakršnim sedaj razpolaga. Vsak dan popoldne do 8. ure zvečer se vrstijo vaje v nekakem skladišču poleg poslopja okrajnega ljudskega odbora. To bi bila kvečjemu telovadnica za, oprostite, podgane. In brez ozira na take obupne razmere, prihajajo zvesto in discipli-jrano na vaje pionirčki in mladinci ter mladinke. Dvanajst vaditeljev jn vaditeljic požrtvovalno vadi z njimi in pripravlja javne nastope. 29. novembra bomo v Sežani gledali akademije »Partizančkov«. Gradi se nov -telovadni dom v Se-pani. 12 milijonov kredita je bilo v ta namen odobrenega. Zgradba je sicer pognala nekoliko metrov cd tal in je zdaj podobna nekakšni grajski razvalini. Delo počiva. Blo- kiran in doblofci-ran je bil kredit, a vendar gradnja počiva, Pravijo, da je potrebno rešiti še neke forrmalno-(sti, uradne tako rekoč. Podoba je, da je nekdo zajahal birokratskega konjička in vztrajno jezdi na njem okoli začete gradnje telovadnega idoma. Vsi, ki nam je v Sežani napredek in razvoj »Partizana/; pri srcu, močno želimo, da bi se neznani jezdec omenjenega konjička naveličal take ježe vsaj pred bližajočo se zimo. Forma-lost! V novozgrajenem domu bodo tečaji za vaditelje iz vsega okraja, In kar je glavno: mladina bo telovadila v zdravem, -ustrezno opremljenem prostoru in ob sodobnih pripomočkih. Razen v Sežani deluje »Partizan« na vsem Krasu samo še v Komnu. Ustanoviti pa ga nameravajo tudi v Dutovljah, v Divači, ,v Štanjelu, na Kozini in v Podgra-du. Za dograditev -n popolno opremo sežanskega doma -bi potrebovali še kakih 8 milijonov. Pričakujejo pomoč od republiškega Sveta za prosveto. In prav bi bilo, da bi jo dobil. Pohvaliti moramo vzorno in požrtvovalno ter vztrajno prizadevanje sedanje uprave sežanskega ¡»Partzana«, v kateri se tovariši Am-brožič Amon, uslužbenec Narodne banke kot predsednik, Pertot Janko, šolski upravitelj, Magajna Branko, pk>ra