Vrcrfnikt Mnor Valentin Kon»ek. — ___ T. n»viiw pcM^Tm^T.^ » -« » "" "" -" M »'JI \ro. 12. 13. Miuovca 1848. C r I r« Njih c. k. V«liciini4v« no našiga petr-viga krcsijskiga komisarja Joaiia Smel-cerja xa poglavarja CeJjskiga kroga po- , stavili dovolili. j Nase ielc so no voiider spoluilc. Oh- i vinsko vesele čes lo volil vo seje v Saholo I 9. I. m. obilno ska/alo. Zakaj ko smo lo veselieo 7.vedli, se je hitro sklenilo, ob de- j vetih -/.večer /. baklado (Faeliel/.ng) noviga I poglavarja počastiti ino turško muv.ikn Njim j narediti. Ob poljdevetih no mesijam prosJo- | i oljno na svojih vokiiah luči ucržgali, ino j naenkrat je blo vse mesto v lepi svetlobi, I eeste so bilo natlačene od veselih ludi. S'red | prebivalkam dragiga gospoda se je narod- ■ ua pesem načiuila: (»nit erhalte ino po i vsakim zostavku se je slišalo glasno : „Zivio,** i*nešleviljnih sere priti, posebno i pa, kader so novi poglavar i* svoje hiše, ; dolj naglas rekli: „Vsi Slovenci naj Živijo." Ja llog daj, de bi vsi,Slovenci, iuo med njim, njih gospod J a ii e * S m e I c e r prav srečno živeli! — Per hodno nedelo bo zaliva lezuo sveto opravilo v Celi, ker je llog našim orožjam moč dodelil, sovražnike srečno premagati. V sredo poleni bode pa nicrtvasko sveto opravilo /.a vse, kteri so v laški vojski *a svoj dom smeri storili, llog jiiu dodeli večni mir! Za raitene domoroduc vojšakc se pa pobirajo dna rji, da s« bodo njim na Laško poslali! Vsaki naj obilno da, kakor mu milo scrcc veli! — S I a v c ii o v prihodnost. (Dalje ino konec.) Skcrbuo redite kale naroduiga (Ijud->kiga) zavestja iu človeških pravic, todc varile se, de pravdnih mej uc preseže le. |,c na lo viio bode berslje Slavcnstva krepko zelenelo; nježiie mladike se bodo li.be-zuivo v jasni lok »prijele, iu pod njim boile S1I mil ionov svobodnih ludi jczcrolelnc su-žnosli se odahnilo. Slaveni, vi ste nar ve« narod »cmlje, vas je 80 miljonov ; vi pov-_ ...... ____i____i.niiM Lum ou MMcte rodoviten poja«, kteri odl.abe to Volge, as |« i vladar |,re* lin......hI« pustil čex lako iieiMurni. prostor razširili »o, vladar. kun komarja Si lire* IIa,,IC„.| ».varil? Ali -Mar, de b. vaš km mi i, velifiinski naroil xa hm- dnm-..., ,„, bil, kakor v..i lo, i!c l)i dnnuga umo-iil, ali kakor ro!> »svojo kervjo, » »vojnu -/.iioiriii drugim......Ail? Ne, nikdar ne, va»a nalog v vitli k isgmlovili človeiauslva mora velika liili, kakor »le >i sami veliki. Sorialna podlaga, klera « »lan. troli-Ijeni Kvropi secr ie ciliiio prava udi, ktere p, nič več izpeljati ne i»«re, ker »o njene soeialne razmere preveč zamotano n;....."- polni razvoj na l.i ob eni« pojiol«. razpad L, ne hoj privlekel, x eno besedo , velicau-»ka iilea praviga tlndheolga iivlcnja jc namenil«, klero doseči je vam odlorcun. Vko se ua vesoljno Slavenstvo ozremo, vidimo, ile »e lu.Utva iz »ocialuiga obzira v ilve poplavil ne ver»li razdele. \ severu »e lo dvojni »lan razloči; »voboilu. m wiwii; v urinih deželah »o »aiui svolioiliu. »es.rav.io »e le primero ena oil droge k«yo. » ilar močno perbližajo. te »e tokro to prev-ilari, kar me »e »godili mora. Kusia s svojimi suiliim. ne l-oile vce dolgo viharju časa »c zoporstavljala, Jud. (aui »e mora jasno sonce svobode zasvc.it,; ona bo razdrušila verigo ncvoljui»!va (su--nosti), iu potlej prebiva kakor vjugu, ta»o v »cveru svobodni mož brez razločka stanu. A ko le spone r;v/. p;idej o, stopi ua ujili mesto popoliiiC en.ik.ist; taiu ne poznajo zgodo-viuskili predpravie, ne samorodiga mestjan-stva, ue neizmerno fabrik , ktere rokodelstvo podkupujejo, ue lačuiga proletariaia; tam še zmiraj zemlja sama prcbivavcu življenje ohranjuje, iu le v tem obstoji ' razloči k stanov, de jedeu več ali inauj zemljiša obseže; neobdelane zemlje je pa še. toliko, de sleherni človek ua uji potrebni živež najde, če sc prav s časauia število ludi do dvakrat toliko pomnoži. Zatorej še duarua moč šc dolgo oblasti čez v boge dosegla ue bode. Poglejmo pa šc ua lastnosti Slavcuov. Slavcu je nježin, krotak, polu luhczui, zadovoljen, on lubi svojo domov iuo, svoje o-gnjiše čez vse; nar veči srečo le vživa v domačim krogu; hlepenja po časti in podjar-mcuji uc pozna; pri vsiiu temu ju bistroumen, rahločuten k djauji zmiraj pripravljen in stanovitcu. To so lastnosti, iz kterih sc lepa prihodnost prerokovati zamorc, ker na njih sc lahko veličausko poslopje prave ludske sreče sozidati da. V tih lastnostih je vzrok iskati, zakaj Slavcu dozdaj ni častitljiv prostor v zgodovini povzel, kteri mu gre; jcujati je mogel svojim bojaželjuim sosedam. Al njegova moč jc bila ohranjena za čase, ko bodo pravica iu lubezcn, zaupnost iu poštenje žezlo sveta imele. Iu za-uje jc v patriarhal-skili vladali Slaveuov (tudi Uusic vlada je taka) svet pripravljen, kakor pri iiobeiiiinu drugimu narodu, litero ludstvo je tedaj pri-nravniši, deržavo sestaviti, ktera ki se za-koiiaiu vluduosti jedru socialskih idej, kolj prilegla? Zato, Slaveuski bratje, ne obupajte, če vas valovi temnili osod protivuo ogromijo — premagali bote. Kdiuost, resnica, lubezcu , potcrplciije so okop, kteri vas more sleherne nevarnosti braniti; ta osip zmiraj višji in višji napravite, iu peklenske moči vas ne bodo premagale, uc vaših prizadetj zaverle. (Slav. Ccntr. BI.) AiutrliuiMkt icNarsU«. U u n a j. (K.) 5. Kimovca. Čedalje bolj sc spoznava, dc sc enakopravnost vsih narodov drugači popoluama v življenje vpeljali ue more, kakor z združenjem, zjcdinjeujem vsake narodnosti v eno politiško telo. Zakaj dokler je narod razkropljen, in pod več vladami sloji, klerih vsaka drugači ž njim ravna, ni mogoče, de bi pravo moč zadobil, de bi do telesne blagovitosli in do dušniga izobražen ja prišel. To združenja pak mora iiueti središč (ecnlriim), iz kleriga sc blažni žarki čez in čez razhajajo. Nihče ne dvomi, dc jc za Slovence nar primernimi središč Lublana, iz Imblaue ima izhajali omika slovcuskiga rodu. Zalo so vsi Slovenci uc le za dobro, aiupak za neobhodno potrebno spoznali, de se v I.ublaui vseučilišč ustanovi. To željo je lorej včeraj naš miiogospošlovaui g. lir. Kaučič ko poslanec Lublanskiga mesta spreiuljcn od več slovenskih poslancov gosp. deržavigmu pod-tajuiku v. Feuebtcrsicben razodel, kleri je to željo za primemo in popoluama pravično spoznal, rekoč dc kaj lakiga že cuaprav-nost vsih narodov tirja. Upamo tedej, ker hc bodo vsi slovenski poslanci za to reč potegnili, dc bode Imblaua kuj vseučilišč imela. Ilcs de zavoljo malih priprav še lo vseučiliše berž čisto slovensko ali slavjau-sko lic bode: vendarle serčuo naprej, vsaki komur jc Itog moč dal, naj sc čverslo dela poprime, iu ne bo več treba Slovencu po ptujili šolah učenosti iskati, lastni jezik zanemariti, in ptujšini plode svojiga uma «la-rovali iu izročevali, ptujšiuo kiučati, lastno mater pa žalosluo zamelali. Med drugimi popotniki iz slovenskih krajev smo mi Dunajski Slovenci pozdravili dva za slovcnšiuo visoko zaslužcua moža gg. Vertovca iu iVIurkota- Pošljemo za ujima preserčuo željo, de naj ludi za naprej leno obdeljujcla dušuo polje slovcuskiga pismeii-stva iu uaj nas zopet osrečita z novimi deli svoje učenosti. Na Dunaj je zdaj popolui mir, desirav-no je tisti „Sicherhcitsausschus*u razpušeii, od kteriga so Judje kvasili, de je 7.a ob-deržauje miru iu reda kar neogiiiljivo potreben. Protest skrajne levice zoper miui-sterstvo, ker jc oznanilo, dc sklepi deržav-niga zbora potrebujejo polcrjcuja Nj. vcli-šanstva Cesarja, ima 31 podpisov, med kte-rimi je, kakor so mi rekli, tudi podpis krajn-skiga poslanca Dolšajua. Naj ti gospodje saj očitno povejo, dc hočejo republiko, zakaj ako bi sc ustavne iiionarhie deržali, bi tajiti uc mogli, dc jc sklep deržavniga zbora le polovičen, in de postavuc veljavnosti nema; zakaj zbor iu Cesar sta skupej po-stavcdajavcc. Danas sc pripoveduje, io late sc, ile bi > legnild res bili, dc se boile minister*! ve v kratkim spremenilo. Ilach ■le prevzame nalrajne oprave, l)o bili o IT šolstvo, na mesti Svarcorja ile vstopi llruck iz Tersla, minister pravice ile bode — Šlrobab. Iu tako bi iuicli pervig* ministra, ki bi v resnici iskreni Sl.ii j.lil bil iu smeli bi potrebnih poprav v sodouištvu za-■tran jezika ilil. pričakovati. V seji dne 2. I. m. sc je deržavu izbor rsvetoval čez »nogo popravne predloge Kudlichovim predlogu, ki so bili pa večidel že za rešeno | erlcdigl] spoznani. V li seji jc prašal Micsuicki, ako je minister šolstva poskerbcl, do so bode ie v prihodnim letu slan učiteljev kaj poboljšal. Doblhnir jc odgovoril, de jc v ti tednih več storjeno, kakor jc pred dvorna komisija v desetih letih storila i vender je ravno ta reč silno tcika, ker šc nemarno novih občinskih osnov ali uredb, ker še sklonjeno ni, kdo de hode deželne učitelje plačoval, dc pa vcu-der provizornill naredh storili ni mudil. 1'otlej jc g. Ambroi opomnil ministra itolrajnih zadev, de jo na krajuskim, desi-ravno popolni mir vlada, še zmiraj nagla [stoječa | sodba nabita iu šc preklicana ni, kar bi sc po postavi storili moglo. Itoblhoff oblubi primemo ukaze dali. — (Slsvenijs.) .Slovenske dciele. Toplice dne 31. Vclk. S. l'rclcčcuo nedeljo smo imeli tu nekako narodno obha-janje i prišla jc bila namreč sem lucslua straža iz Noviga mesta. Ob S zjulrej je pri-marširalo okoli 811 mož z inuziko iti z ban-derarn i za njimi se jc pripeljalo voč voz z slavjanskimi hamleri. Ililro so napravili poil lipo pred cerkvijo šotor ua štirih oglih z slavjanskimi banderi okinčau, ter so postavili oltar, ua kterim g. Korar Jclovšck sveto mašo bral: bamla mestne straže jo cerkvene pesmi in potlej pa narodno pesem igrala. |*o veselim kosilu na trati pod košatimi akacjami, med kterim so «c vsaktere zilra-vice uapivalc in s stokratnim „živio" sprejemale, so jeli plesati do ti ure zvečer, ob kteri so sc zopet proti domu vcrnili, z gro-mečirn „živio" od vsik strani pozdravljeui, iu z „živio" zopet odzdravljajoč. Iz vsega ' ac jc vidilo, de je ludi v Novim mestu duh slovenske narodnosti se jako obudil: samo bi bilo želeti, dc bi se narodna straža, ki se pri ti vcsciici kar nič vileležila ni, iu pa mestna straža, kakor drugod, tudi v Novem mestu lepo zjediuile. kakor sc za _go-lovo pripoveda, bodo časopis ,,Slovcniens Malt", ki tako stanovitno iu možko slav-jauslvo brani, po novim letu v slovenskim časopisu izhajali jel, bo.no ledej Slovenci imeli O slovenskih časopisov. K. (»loven.) Ilorvaška in slavonska dežela. Zagreb doc t. in. Smiraj Ic bližji prihaja čas, ki ima odločiti osodo dveh narodov. Do smo k temu boju prisiljeni po prevzeti! iu krivicah Madžarskiga miuistcrija, ki niso le nam, Icmuč cclimu cesarstvu nevarne, ve celi sveti zalo pa tudi ecli svet z nam potegne, iu za to je ludi naš narod pripravljen vse kar ima in lastno življenje darovati; kar so iz tega vidi, de prihodni teden čez »7,«1(0 dobrovoljeov iz gramce v Zagreb pride, če prav jih jo toliko na Laškim in toliko že na ogerski meji. I"fi tem sočulji, pri tcin iiailušciiji, iu pri li ic-Icsni moči (ccla armada ima brez Serbor 89,0111) mož pešeov iu konjikov, iu tudi dosti štukov) pri ti sveti iu pravični stvari, za klcro sc bojujemo, iu z lako lubljcnii« vodjam, kakor jo ban Jclaeič, smemo upati, de uam llog zmago uakloui, dc laslno sa-mostaluost in cclost Austrie obvarjemo. (Agr. X.) V ..Slavonskim Jugu" rasjasue g. Ivau Kukuljvie namen iu konce prihoduiga boja z Madžari z sledečimi besedami: 1) Mi so boino vojskovali za sadašno cesarsko rodovino, ako prime prevago elementa slavjanskiga v cesarstvu. i) Ali se bomo vojskovali za celosl ino-nvliic, ako se v nji spozna enakost in svoboda vsili narodov auslrijanskib, ako sc izpolnijo popolnoma vse "željo austriauskih Slavjanov, iu ako a u atrij a n s k a vlada jonja misliti n a stopi c u j c s I a v j a n-s k i h dežel z nemškim It u u d a m. 3) Mi s: lom vojskovali za izpolnen-je narodnih v deržtviiim zboru izrečenih želja. 4) Mi sc bomo vojskovali za mučenje gospoJstva madžarskiga t. j. uc le sedaj-niga miuistcrija, am;iak za vniČTOje ogerske aristokracio. 0* «•*»»«••) V Graškeaa časopisu II. !vim>vccase iz Dunaja bere, da so se Madžari z ilorova-taiai spravili in zediuili. Veseli bi bili, ko bi smeli tc;ja verjeti; pa kakor sta ta dva naroda razserdiia, nimamo vupali, tla In viiictl njima mir poslal, preden lio veliko kervi prelite. Auslriauski narodi »c vmed seboj vojskujejo, nit Dunaju hočejo neki poslanci našemu Cesarju vse pravice vzeli; zvnnaj-ni sovrniniki pa pazijo 7. ojstrim očmi, kedaj da Iti nad nas planili. 1'olemtakim nam prihodnost uc liodc nič veseliga prinesla. Sami* to i upanje se imamo, da jc število visokoserčnih in umnili možnv precej veliko; ti nas bodo rešili r. pouiočjoj angelja, ki črez lebe, Auslrija, čuje. Š. I a P u u aj a. (kinrf. rolioilcl. novice.) (•ospod Amlirnš, poslane i/, krajnske dežele jc vrcdništvu kmetijskih um in iz Dunaja pismo poslal, klero ludi Vam na znanje damo. (»ospod Ambroš piše: I,juhi domorodci! Jez sim Vam mnoge veselih novic i* Dunaja že pisal; /.daj Vam moram pa ludi eno žalostno oznanili, pa le za to, de bole pravico zredili iu sc nc po listih vedežih ravnali, kteri vsako reč jiovikšajo. Prckucije letašujiga lela so sicer z raznimi nasledki obdane: nar iieprijcluiši so pa ti. de rokodelstvo iu falirike zavuljo pomanjkanja kupčevanja veliko škodo icrpe, iu torej rokodeleam uavadiiiga dela uc morejo dajali. Zato je luk.ij na Duuaji iu v širokim okrožji veliko ljudi brez dela iu brez zaslužka pohajkvnlo iu k temu kardelo sc jih je ludi iz ptujili krajev veliko poslopa-čev pridružilo, posebno mesca vclieiga travna, ki so se jih Duiiajčauje za svoje poli-liško premagovanje poslužili. Itd lega rasa so žareli glave po koncu nosili, mislijoči, ilc sooui podpora dcržavc. Vladarstio prepričano, de iz lenobe vse hudo izvira, pre-»kerbi po očetovsko, de lo ludstvo delo in potrebni zaslužek zadobi. ter jih na mnogih krajih okoli Dunaja na razne dela razpar-lili veli, in jim ob ledini primerjeni zaslužek plačuje. I'a poglejte kaj sc zgodi! Veliko lisuč (lavžeulj ludi seje .......mvaiiim delam pod- verglo, iu ui bilo mogoče lako na laujko na nje pazili, dc bi se uc bila kaka napaka godila. Veliko »c jih jc dalo k delu za-zuamvati, zjutraj so se prikazali, potlej so se pa po različnih polih odlegnili, iu so na večer zopet pri podpisu pričijoči bili — brrz de Iu bili kaj čez dan storili. Drugi so pa sicer pri delu oslali, pa »eii.lcr niso uič delali — razno nesramnih gerdohij, po kierik sc llog žali. Tako so oh .ledu« po deset tlo petnajst laižcul goldinarjev potegnili, storjeno delo pa jc bilo komej eno čclcr-tiuko lega denarja vredno. Vsak dobro spozna, de*lak« ravnavc niso za občno korist: uapčiio Je toliko denarja potrosili, ilc „. lenoba godi iu gerdo-bija rodi, zalo sc je moglo li nespodobnosti v okom priti. Tačasno minislcrslio. namreč gosp. minister občinskih del, je ukazal, dc naj se duinsko plačilo lako pomanjša, dc bodo ženske iu nlroci pod petnajstimi leti I na dan lepo petnajst krajeer|ev dobivali. | popred so pa po dvajset imeli. To plačilo se je pričelo 11. le^a mesca, ali kaj store ! geni...... Precej peni dau it. I. m. jih jc privrela velika množica dclavcov v uieslo na \ elki Icrg iu so se začeli grozili, dc lo ni pravica, dc se jim plačilo krajša. Soscs-km stražniki | žaudarji) so jih gerduniM rač-| vali, pa uič ni pomagalo, zalo seje narodna straža pešeov in koujikov ua noge posta-. vila, ilc so razsajavce iz mesta v predmestja I izgnali iu lako pokoj storili. Drugo julro so i jeli gerdobe zopet razgrajali, so eni ga žan-I da rja, kleri je čez nje pomerkoval. močno j unkresali, de jo imel veliko ran po glavi, iu . so se vzdignili, de bi bili v celili trumah v | mesto pergromeli. Narodna straža se jim ua proti poda, in kader pride do zgorujiga kolodvora, so jeli delavci ua njo streljati iu lako so se vdarili. de je bilo joj. Narodna straža jo ua razbojiavcc vdarila. de sc jc poznalo, 6 mož je kuj mertrifa obležalo. .VI ] mož in 10 ženskih je bilo pa ranjenih, de so i jih v bolenišnice peljali. Ver- del s......... I I,ulje od iiU do :IU let. »d žandarjev jc pa l:l mož ranjenih in dva med njimi imala hude žlake. Ministcrstio je prevzelo na sc dolžnost, za mir iu pokoj s pomočjo narodne straže skerbeli, in lako je kmalo vse polihnilo. Pričelo se jc ludi ojslro spraševanje, kdo ilcje vsiga lega k r i v, ker se mislili more, do so brezdušni šuutarij neumno delavno lud-I sivo podpihvali, de bi se zopet kak puut začel iu lako pol zaperla, klera sc je po dohodu svilliga Cesarja za vgotovljeuje va-I žuih postav mlperla. (U^lje »ledi.) Natiskar iu založnik Zav.cz. Li. JckUu.