LR 65 / Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2018 231 Sabina Gabrijel Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2018 Naziv častna občanka Občine Škofja Loka v letu 2018 prejme JOŽICA REJEC za izredno delovanje in stvaritve na različnih področjih družbenega življenja ter na področju njenega dela ter pomemben prispevek k razvoju in ugledu občine v širšem prostoru. Jožica Rejec je bila glavna direktori- ca uspešnega podjetja Domel iz Železnikov in Škofje Loke, ki je v stood- stotni lasti zaposlenih in nekdanjih zaposlenih. Z družbo Domel je bila povezana kar 40 let, vodenje je po dolgi karieri v letu 2017 predala nasledniku. Podjetje se je v času njenega vodenja razvilo v uspešno in svetovno konku- renčno podjetje. Visoko spoštovanje, tako med sodelavci kot partnerji, je dosegla z avtentičnim načinom vodenja, na podlagi vrednot spoštovanja vsakega posameznika, sodelovanja in zaupanja ter izjemno razvitim čutom za skupno dobro. Jožica Rejec je v svoji bogati karieri vedno veliko časa posvečala mentor- stvu, prenosu znanja na mlajše, bila je med ustanovitelji Zavoda za spodbujanje Jožica Rejec, častna občanka Občine Škofja Loka za leto 2018. (foto: Tina Dokl) Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2018 / LR 65 232 podjetnosti mladih. Vedno je imela izjemen občutek za lokalno okolje, saj je Domel pod njenim vodstvom spodbujal in pomagal številnim lokalnim organiza- cijam in osebam. Posebej se je izpostavila, ko je v lanskem letu z lastnim zgledom prepričala ostala podjetja, da so se združila v pomoči za poplačilo dolgov smuči- šča Stari vrh in tako pomagala rešiti smučanje na Škofjeloškem. Podjetniška pot Njena ljubezen do elektromotorjev se je začela v očetovi delavnici in nadalje- vala v srednji šoli, ko se je kot štipendistka prvič srečala s podjetjem Domel. Karierno pot je nadaljevala v razvoju kot elektroinženirka, nato je vodila oddelek projektantov, delovala kot vodja razvoja in vodja področja kakovosti ter leta 2006 prevzela mesto predsednice uprave. Podjetje iz Železnikov se je v času njenega vodenja razvilo v uspešno in svetovno konkurenčno podjetje ter globalnega razvojnega dobavitelja v zahtevni in izvozno naravnani industrijski panogi. V času njenega vodenja so odprli tudi dve tovarni v Škofji Loki. Značilnost Domelove kulture, ki jo je vzpostavila Jožica Rejec, so inovativni, pripadni in ambiciozni zaposleni, ki razumejo zahteve trga in rastejo z vrednota- mi podjetja. Število kvalificiranih delovnih mest se je v času njenega vodenja povečalo za 100 %, število vseh zaposlenih pa za 25 %. Z avtomatizacijo rutinskih delovnih mest vsako leto povečujejo produktivnost, ki je v času njenega vodenja zrasla iz 1 % na 5 % letno. Raste pa tudi dodana vrednost zaposlenega, ki danes dosega 41 400 evrov. Za izobraževanje zaposlenih podjetje v povprečju nameni 30 ur letno na zaposlenega. Avtentičen način vodenja Zaradi načina vodenja, za katerega sama pravi, da je avtentičen, je Rejčeva spoštovana med sodelavci in partnerji. Najožji sodelavci jo vidijo kot osebo dejanj in kot nekoga, ki zna pohvaliti uspehe. Jožica Rejec velik pomen pripisuje spošto- vanju, postavljanju skupnih ciljev, dajanju svobode zaposlenim, sodelovanju in zaupanju. Pri svojem delovanju stremi k zagotavljanju občutka varnosti v podje- tju, zastavljanju dolgoročne vizije, ne dopušča pa tarnanja in lenobe. Kot svoj največji dosežek vidi vzpostavitev odprtosti, na podlagi katere lahko vsak zapo- sleni poda nove ideje, predloge in rešitve na določeno vprašanje, kar vodi do večje učinkovitosti in inovacij, ki jih družba tudi denarno nagradi. Zavzetost zaposlenih se kaže v skoraj 700 predlogih in izboljšavah v preteklem letu, na pod- lagi katerih je podjetje ustvarilo letni prihranek v višini 350.000 evrov in v zadnjih treh letih ustvarilo 146 novih delovnih mest. Ob razviti kadrovski politiki so pod vodstvom Jožice Rejec ohranili tudi odlično štipendijsko politiko, s katero podpirajo več kot 80 mladih, in sicer na različnih stopnjah izobraževanja elektrotehnike, mehatronike in strojništva. Med štipendisti so tudi umetniki, športniki in gasilci, saj je Domel velik podpornik športnih in kulturnih društev v domačem okolju. Družbeno odgovorna naravna- LR 65 / Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2018 233 nost izhaja iz potrebe po čim večjem vključevanju mladih, ki jih vidijo kot poten- cialne zaposlene, in širjenju vrednot podjetja, kot so vztrajnost, ambicioznost in sodelovanje. Hkrati pa v Domelu z menjavo tehnologij, optimiziranjem proizvo- dnih procesov in izdelavo izdelkov, ki porabijo manj energije in jih je po koncu življenjske dobe mogoče reciklirati, skrbijo za zmanjšanje onesnaževanja in obre- menjevanja okolja. Posebej je treba poudariti, da je na pobudo Rejčeve podjetje Domel pristopilo k reševanju lokalnega smučišča Stari vrh in s svojim zgledom spodbudilo lokalno gospodarstvo, da so ohranili smučišče. Delo z mladimi Skrb za inovativnost ni prisotna le v okviru podjetja, ampak tudi v družbe- nem življenju Jožice Rejec. Od leta 2013 je soustanoviteljica in predsednica Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih, kjer s pomočjo izkustvenega učenja razvijajo in spodbujajo podjetniško žilico mladih. Po štirih letih izvajanja progra- ma Junior Achievement so rezultati naslednji: 150 dijaških podjetij, 1 000 vključe- nih dijakov, 30 sodelujočih srednjih šol in 50 usposobljenih profesorjev – men- torjev. Hkrati je Rejčeva tudi predsednica sveta TECES in predsednica Sekcije za stalne izboljšave SUSSI na GZS. Za svoje delo in uspehe je prejela priznanje Ambasador znanja Life learning Academia (2014), nagrado za najboljše MBA diplomante (IEDC Poslovna šola Bled, 2014), nagrado za izjemne dosežke v gospodarstvu (časnik Finance, 2014) in nagrado za izjemne gospodarske dosežke (GZS, 2016). V prostem času pa doktorica elektrotehnike svoj čas posveča poslan- stvu biti babica šestim vnukom, nadgrajuje znanje igranja na klavir, poje v cerkve- nem pevskem zboru, bere, kolesari in uživa v vrtnarjenju. (Predlagatelj priznanja Lista Miha Ješe in Prijatelji Loke je zgornji opis povzel iz virov: Združenje Manager, Gorenjski glas in Domel Holding d.d.) Zlati grb Občine Škofja Loka v letu 2018 prejme VRTEC ŠKOFJA LOKA ob 70-letnici uspešnega delovanja. Vrtec Škofja Loka je prehodil dolgo pot razvoja od daljnega leta 1946, ko je bil pri Osnovi šoli Petra Kavčiča odprt oddelek varstva za predšolske otroke. Varstvo otrok je bilo povsem spontano in ni bilo uradno verificirano. Uradni začetek vzgoje in varstva predšolskih otrok v Škofji Loki sega v leto 1948; 12. februarja je bilo v vrtec vključenih 62 otrok, pri ustanovitvi pa so poma- gali občinsko socialno skrbstvo in sindikati. Pokroviteljstvo nad vrtcem je prevze- la tovarna Šešir. V letu 1953 je Svet za prosveto in kulturo Ljudskega odbora mestne občine registriral Dijaški dom in Dom igre in dela Škofja loka kot enovito ustanovo. Leta 1959 se je Dom igre in dela osamosvojil in dobil naziv Otroški vrtec, vanj so bili vključeni šolski in predšolski otroci. Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2018 / LR 65 234 Zaradi močne industrije je potreba po predšolskem varstvu v občini hitro rastla, zato je v letu 1960 tovarna Predilnica v ta namen odkupila stanovanje v bloku v Frankovem naselju. V letu 1963 pa je Škofja Loka dobila prvi namensko grajen vrtec na Novem svetu. Vrtca na Trati in na Novem Svetu sta postala eko- nomski enoti Dijaškega doma. Po sklepu Občine Škofja Loka sta bila samostojna, združeni sta bili le administracija in uprava. Potrebe po varstvu predšolskih otrok so bile iz leta v leto večje, zato je vrtec ves čas rasel in se širil z novimi enotami in vedno več vključenimi otroki. Tako se je vrtec s šestimi oddelki odprl v Klobovsovi ulici, leta 1979 pa (trenutno še) največji vrtec Najdihojca v Podlubniku. Spreminjale pa se niso samo lokacije vrtca, spreminjala sta se tudi program in način dela z otroki. Vrtec Škofja Loka je v vsem tem času aktivno sledil spre- membam in v svoje delo vnašal novosti. V delo z otroki so začeli vnašati spremem- be, upoštevaje individualnost, drugačnost, večje spoštovanje zasebnosti in inti- mnosti otroka ter pestrejšo in raznovrstnejšo ponudbo na vseh področjih dejav- nosti, kot so: jezik, gibanje, družba, narava, matematika in umetnost. Kolektiv Vrtca Škofja Loka je presegel togost prejšnje organizacije dnevne rutine in ustva- ril spodbudno učno okolje, ki se je odprlo v lokalno skupnost in širše okolje. Vrtec Škofja Loka vsa leta izpolnjuje zastavljene primarne strateške cilje in vizije, ki jih kratko lahko strnemo v naslednjo misel: Vrtec je hiša igrivih otrok, zadovoljnih staršev in prostor, kjer si kreativnost in profesionalnost podajata roki. Pomembno mesto v njem imajo tudi razvojni oddelki. Srebrni grb Občine Škofja Loka v letu 2018 prejme TOMAŽ JENKO za njegovo dolgoletno uspešno in družbeno pomembno delo predsednika Kulturno- umetniškega društva »Janko Krmelj« Reteče - Gorenja vas. Tomaž Jenko je že dolga leta ena središčnih oseb družbenega življenja v Retečah in Gorenji vasi. Najbolj je poznano njegovo uspešno in družbeno pomembno delo v Kulturno-umetniškem društvu »Janko Krmelj« Reteče - Gorenja vas, kjer že 22 let opravlja funkcijo predsednika društva. V veliki meri je njegova zasluga, da sta Reteče in Gorenja vas nekaj posebnega na področju kulturnega življenja v občini, saj v okviru društva uspešno delujejo tamburaške sekcije, dram- ska in literarna sekcija ter številni drugi posamezniki. Posebej pomembna so nje- gova prizadevanja pri zagotavljanju materialnih pogojev za delo teh skupin, pri čemer izstopa njegova osebna predanost pri obnovi kulturnega doma v Retečah. Od nakupa oblazinjenih stolov v letu 1999 so dela, pri katerih je fizično sodeloval tudi Jenko, obsegala obnovo oken, položitev betonskih tlakov, menjavo notranjih in vhodnih vrat, obnovo talnih oblog, nakup dodatnih peči, menjavo stranskih in stropnih zaves, celostno toplotno izolacijo in urejanje manjših prostorov (sobica za regulacijo luči in zvoka, kletni prostori za vaje), priključek na kanalizacijsko omrežje, ureditev in asfaltiranje služnostnih poti ter izdelavo poda na podstrešju LR 65 / Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2018 235 in električnega pomika zaves na glavnem odru ter senčil na oknih v veliki dvorani v letu 2017. KUD tako lahko zagotavlja prostore za delovanje in nastopanje velike- mu številu kulturnih ustvarjalcev s področja Reteč in Gorenje vasi. Jenko je tudi že več kot 30 let igralec v dramski sekciji reteškega kulturnega društva, trikrat pa je tudi že kot igralec nastopil v 13. prizoru Škofjeloškega pasijona. Tomaž Jenko je bil v mandatu 2010–2014 član Sveta KS Reteče - Gorenja vas, v mandatu 2014–2018 pa predsednik Sveta KS. Srebrni grb Občine Škofja Loka v letu 2018 prejme ŽUPNIJSKA KARITAS ŠKOFJA LOKA ob njeni 25-letnici delovanja in deljenja pomoči v Občini Škofja Loka. Župnijska Karitas Škofja Loka je bila na pobudo takratnega župnika Alfonza Grojzdka ustanovljena 16. junija 1991. Že v prvem letu se je odločitev o ustanovi- tvi izkazala za smotrno, saj so v prostore nunskega samostana nastanili prve begunce iz Slavonskega Broda, in sicer 34 otrok in nekaj ostarelih ljudi; pomagalo jim je 7 prostovoljcev. Danes v Župnijski Karitas deluje okoli 60 prostovoljcev. Vsi si prizadevajo pomagati ljudem v stiski ne glede na osebnostne, statusne, nacionalne, verske, ideološke, politične in druge razlike. Prostovoljci svetujejo in pomagajo posame- znikom in družinam. Velikokrat je prva oblika pomoči že to, da človeku, ki je v stiski, nekdo prisluhne, tolaži in mu skuša vliti upanje. Prostovoljci obiskujejo starejše, bolnike in invalide. Kar 18 prostovoljk redno obiskuje 170 ljudi, ki so zaradi starosti, bolezni in invalidnosti vezani na stanovanje ali posteljo. Obiščejo jih tudi med cerkvenimi prazniki, ob godovih in rojstnih dnevih in jih obdarijo s skromnim darilom. Dejavnost Karitasa je zbiranje in razdeljevanje hrane, obleke, obutve, bele tehnike in pohištva, likalnikov, televizorjev in računalnikov. Samo v letu 2017 je bilo prejetih in oddanih preko 9 ton oblačil in obutve, preko 25 ton živil in več kot tono in pol pralnega praška. Karitas prav tako zbira zdravila in jih pošilja v ljubljansko ambulanto Probono za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Zbirajo in delijo tudi ortopedske pripomočke, brezplačno posojajo bolniške postelje, sobna stranišča, bergle in hojice. Med njihove dejavnosti spada tudi pomoč pri plačilu položnic. Vsako leto organizirajo zbiranje šolskih potrebščin po šolah, cerkvah in v prostorih Karitasa. Organizirajo tudi dobrodelni srečelov, s katerim pomagajo ljudem v stiski na območju Upravne enote Škofja Loka. Dvakrat letno organizirajo srečanje za starejše, invalide, bolne in osamljene, obča- sno priredijo tudi dobrodelni koncert, kjer prostovoljci poskrbijo za pogostitev in kulturni program. Vsako leto organizirajo letovanje otrok in njihovih družin na morju, pri čemer imajo otroci letovanje popolnoma brezplačno. Vsega naštetega ne bi bilo brez številnih zavzetih prostovoljcev, ki na leto opravijo več kot 9 000 ur prostovoljnega dela. Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2018 / LR 65 236 Župnijska Karitas dobro sodeluje tudi z lokalnim okoljem, z občino, CSD Gorenjske, OO RK Škofja Loka, Rotary in Lions clubom Škofja Loka, stranko SLS, Prosvetnim društvom Sotočje Škofja Loka, obrtniki, podjetji in posamezniki ter mediji. Bronasti grb Občine Škofja Loka v letu 2018 prejme MARIJA KRAJNIK za 22-letno organizacijo tradicionalnega literarnega večera v počastitev slovenske- ga kulturnega praznika pri Kulturno-umetniškem društvu »Janko Krmelj« Reteče - Gorenja vas in njeno delo pri širjenju kulture pisane besede. Marija Krajnik je že četrt stoletja aktivna članica Kulturno-umetniškega dru- štva »Janko Krmelj« Reteče - Gorenja vas, v katerem vodi literarno sekcijo. Redno pripravlja tradicionalni literarni večer v počastitev slovenskega kulturnega pra- znika. Pripravi predstavo s poudarkom na prebiranju svojih pesmi in proze ter del priznanih slovenskih avtorjev. Na prireditvah nastopa veliko mladih, še neu- veljavljenih ustvarjalcev, pa tudi uveljavljeni kulturniki. Marija Krajnik je pesnica in pisateljica. Njena prva samostojna pesniška zbir- ka Gube na njenem obrazu je izšla leta 1999. Leta 2006 je nadaljevala s prozo, z izdajo kratkih pripovedi in zgodb o njeni širši družini ter kraju, kjer je njena rodbina živela stoletje nazaj. V Koreninah belih brez v ospredje postavlja rod Jezerškov iz Stare Oselice, od koder izhaja pisateljičin oče, poznan kot invalid soške fronte in izvrsten fotograf. Del knjige je posvečen tudi Podčrtarskim s Podjelovega Brda, od koder izhaja rod njene matere, ki je med obema vojnama tik ob takratni rapalski meji vodila trgovino. Ob neposredni pripovedi je nanizana vrsta zgodovinskih podatkov, kar knjigi dodaja zgodovinsko, etnološko in socio- loško vrednost. Njena tretja knjiga je zbir treh sklopov kratkih zgodb Svet je svet in lep (2013), v katerem pisateljica ustvarja nove svetove za junake, ki pripovedu- jejo vsak svojo zgodbo. Krajnikova je sodelovala tudi pri knjigah Tri stopnice višje, pri dvojezični knjigi slovenskih in avstrijskih pesnikov Mostovi med Dravo in Savo ter knjigi Ivana Tomažiča Slovenci. V letu 2007 sta Društvo slovenskih pisateljev in revija Sodobnost razpisala natečaj za najboljšo kratko zgodbo za nagrado ob Slovenskih dnevih knjige. Zgodba Marije Krajnik Paolo Santonino – pot čez Loko se je med 110. prispelimi zgodbami uvrstila med prvih šest. Krajnikova objavlja tudi v literarnih revijah Otočje, Apokalipsa in Sejalec. LR 65 / Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2018 237 Bronasti grb Občine Škofja Loka v letu 2018 prejme ALENKA FLORENIN, županja pobratene Občine Sovodnje ob Soči, za dolgoletno uspešno sodelovanje in ob praznovanju 40. obletnice pobratenja. Obe občini – Škofja Loka in Sovodnje ob Soči – sta v štiridesetih letih od podpisa pobratenja vzdrževali odlične in pristne medsebojne stike. Pobratenje je bilo podpisano leta 1978, na podlagi sodelovanja med narodnoosvobodilnim bojem ob koncu 2. svetovne vojne. Takrat so namreč številni italijanski partizani delovali v vaseh Škofjeloškega hribovja. V listini, ki sta jo podpisala tedanji pred- sednik Skupščine Občine Škofja Loka Tone Polajnar in tedanji župan Občine Sovodnje ob Soči Jožef Češčut, je zapisano, da je skupna dediščina zapisana kot spodbuda k iskanju in uresničevanju novih ciljev, ki naj širijo in bogatijo stike na vseh področjih. Pobratenje pomeni tudi odpiranje poti za širitev gospodarskih in kulturnih tokov med obema državama. Danes obe pobrateni občini povezujejo športni in kulturni dogodki, hkrati pa občini še vedno sodelujeta tudi ob dogodkih, ki ohranjajo spomin na dogodke med 2. svetovno vojno. Táko sodelovanje ne bi bilo mogoče brez ustrezne podpo- re občinskega vodstva. Občino Sovodnje ob Soči v drugem mandatu vodi županja Alenka Florenin, ki si uspešno prizadeva za nadaljevanje že utečenega sodelova- nja, z željo po dodajanju novih vsebin. Sodelovanju na športnem in kulturnem področju želi dodati še gospodarsko in tako nadgraditi odlično sodelovanje. Nagrajenci Občine Škofja Loka za leto 2018 z mag. Miho Ješetom, županom Občine Škofja Loka. (foto: Tina Dokl)