Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 12. septembra 2019 - Leto XXIX, št. 37 stran 2 ENO TAKŠO BI RAD ... Biciklijada in dödolijada stran 5 Pod zvejzdami smo spali stran 8 MI SE MAMO RADI ... stran 9 2 15 let Sombotelski spominčic ENO TAKŠO BI RAD ... »Eno takšo bi rad ...« je naslov nauvoga CD-na pevske skupine Sombotelske spominčice, steroga so vödali za svojo 15. oblejtnico. Na njem najdemo 22 porabski naut. CD so dobili vsi navzoči na programi 15. oblejtnice, stero je Sombotelska slovenska samouprava držala 7. septembra. Vse tiste, steri so prišli na té lejpi svetek, je pozdravila predsednica slovenske samouprave Marija Kozar, posaba je pozdravila nauvo generalno konzulko v Varaši Metko Lajnšček, slovensko zagovornico v vogrskom parlamenti Eriko Köleš Kiss, predsednico pa sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovács pa Gyöngyi Bajzek in predsednika držati v gnešnjom svejti je trno težko po naši vasnicaj tö, ka pa te Sombotelske spominčice s prvo zborovodkinjo Judito Pavel in Dragom Jošarjem ešče v Somboteli, vej pa več nejga tisti prilik (lüpanje goškic, čejsa- Družina Repenšek iz Mozirja Državne slovenske samouprave Martina Ropoša. Nej je pozabila pozdraviti prvoga predsednika nje perdja itd.) gde je pesem vsigdar pauleg bila, gde so se mladi od starejši včili. Zatok je samo Komorni pevski zbor ZSM iz Monoštra slovenske samouprave v Somboteli dr. Štefana Pintera pa prvo zborovodkinjo Spominčic Judito Pavel tö nej. Porabske slovenske pesmi gor- delo s skupinov prejkvzejo Francek Mukič, steri nji od tistoga za pohvaliti, ka so v Slovenskom kulturnom društvi Avgust Pavel v Somboteli leta 2004 ustanovili pevsko skupino, stero je dvej leti vodila Judita Pavel. 2006. leta je mau sprvaja na harmoniki tö. Leta 2015 je vcujstaupo k skupini Dušan Mukič, od tistoga mau pomaga harmoniki z glasom tamburice. V petnajstij lejtaj je skupina gorvzela tri CD-ne, prvi je sveklino zagledno leta 2011 z naslovom Gnes je edna lüšna nauč, na njem je 22 porabski naut. Že po dvej lejtaj so posneli drugi CD z 20. porabskimi pesmimi, tomi je naslov dala balada Bila, bila deklina. Edno takšno bi rad je naslov tretjomi CD-ni, na sterom pá leko poslüšamo 22 pesmi. CD je posneu Studio Draga Jošarja. Več pesmi z zadnjoga CD-na smo leko čüli na oblejtnici, pri ništrnaj je publika malo tö vcuj popejvala. Največ je bilau korajžni, tak so pa poslüšalci v zahvalo tö korajžno ploskali skupini. Ranč tak so ploskali Juditi Pavel, stera je tapravla, ka njeno prvo pa zadnjo pedagoško delo je bilau povezano s Slovenci. Leta 1969 je s pomočjo svoje sestrične Terezije Pavel, stera je včila v Čakovci, povezala šaulske zbore iz Čakovca, Lendave pa Szombathelya. Zadnje delo, povezano z glasbo, je pa bilau, ka je dvej leti včila pevsko skupino Sombotelske spominčice. Potejm so jubilantno skupino s svojim programom pozdravile druge pozvane skupine. Najprva je na oder staupila Družina Repenšek iz Mozirja. Ta držina je lejpa pelda za tau, kak se leko pesmi erbajo, kak je leko edna generacija prejkda drugi, vej pa pri njij so že spejvali njini stariške tak po materni kak po očini liniji, zatok je bilau za nji cejlak normalno, ka do oni tö spejvali pa njini mlajši tö. Mati, oča, dva sina pa hči so nam večglasno spopejvali pesmi: Pozimi, poleti; Imam tri ljubice;Se že svita, bo den; Kaj pa ti vriskaš in Megličke. Publiki se je trno vido njini nastop. Mešani pevski zbor Pavlove hiše iz Potrne v Avstriji, steri je drugi gorstaupo, je bilateralni zbor, vej pa v njem spejvajo pevci in pevke z obej strani granice. Najpva je 10 lejt zbor včiu Bruno Petriček, steri je zbor ustvauro tö, zadnji pet lejt nji vodi Matija Horvat iz Slovenije. Meli so fejst pisani program (Lipa - Kaj je spejvo senički zbor. Slejdnji zbor je bijo na odri Komorni pevski zbor Zveze Slovencev iz Varaša, steri je spopejvo pod taktirko Tomaža Kuharja šest pesmi. (Micika v püngradi rauže beré - Domou v slovenski kraj - Moja kosa je križavna - Mam’ca, pošljite me po vodo Sem zaljubljen bil). Po konci njinoga nastopa so se ništrne organizacije pa zbori zahvalili za pozvanje pa za delo Sombotelski spominčic pa njim prejkdali majhni dar v spomin. Potejm so pa na oder prišle vse skupine pa vküper spopejvale zdaj že ponarodelo pesem V dolini tihi … Veselo spejvanje slovenski naut s sprvajanjom harmo- Zbor Pavlove hiše iz Potrne ljubezen/Die Rose – Sijaj mi sončece – Ena ptička priletela - Uns’re kleine nachtmusik – nike Franceka Mukiča, stero je dugo držalo (venej se je že kmica delala), je pá pokazalo, ka nas Dvorano so napolnili povabljeni gostje pa členi sombotelskoga slovenskoga drüštva Mravla je v mlin pelala), publiki se je najbole vidla porabska Mravla je v mlin pelala, pri steroj so eni Senčarge malo »vcujpomagali«, vej je pa tau pesem dugo Porabje, 12. septembra 2019 Slovence pesem rejsan druži pa poveže. Marijana Sukič Kejpi: -dm-, MS in Gy. Bajzek 3 Šolski zvonec zopet vabi 2. septembra se je na vseh šolah na Madžarskem, tako tudi na DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku vanje.« O stanju slovenščine na števanovski šoli je Agica Holec povedala, Šolo na Gornjem Seniku obiskuje 64 učencev, seniški in sakalovski vrtec pa po 15 malčkov in na DOŠ Števanovci, pričelo novo šolsko leto 2019/2020. Tistega sončnega dopoldneva so na obe ustanovi prihiteli učenci v prazničnih oblačilih, da bi se skupaj z učitelji in nekaterimi starši udeležili otvoritvenih slovesnosti. V Števanovcih je bilo odprtje, na katerem so bili prisotni tudi predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss in višja svetovalka za porabsko šolstvo Valerija Perger, popestreno z deklamacijami slovenskih in madžarskih pesmic o začetku šolskega leta. V svojem nagovoru je ravnateljica Agica Holec podala podatek, da obiskuje v letošnjem šolskem letu števanovsko ustanovo 42 učencev, med njimi dva prvošolčka. (Le-ta tvorita samostojen razred s posebnim dovoljenjem upravljalca.) Poudarila je še, da imajo učenci pravico do učenja in učitelji pravico do poučevanja, hkrati pa je starše prosila za potrpežljivost. Otvoritvena slovesnost se je zaključila z blagoslovom porabskega župnika Tiborja Tótha. »V novem šolskem letu bi rada imela tesnejše stike s Pomurskim muzejem Murska Sobota in Muzejem Avgusta Pavla v Monoštru,« nam je kasneje dejala ravnateljica in dodala: »Poleg pouka pri predmetu spoznavanje slovenstva bi rada učencem ponudila več delavnic. Pred petnajstimi leti smo imeli zelo dobre odnose z DOŠ Dobrovnik v Prekmurju, rada bi obudila tudi to sodelo- da le redki prihajajo od doma z znanjem jezika. »Kljub temu so učenci odprti, pri višjih letnikih so uspehi vidni. V delovnem načrtu smo zapisali - in to je bila tudi želja upravljalca - naj ni telesni vzgoji. Prosila sem vse učitelje, naj ji pomagajo.« Na Gornjem Seniku se je odprtje šolskega leta odvijalo v telovadnici šole, ki so jo ob 64 šolarjih in njihovih starših napolnili še malčki iz obeh pripadajočih vrtcev (Gornji Senik in Sakalovci). Pet otrok iz njihovih vrst obiskuje odslej prvi razred na DOŠ Jožefa Košiča, učijo se tudi slovenski jezik in dvojezične predmete. »V tistem trenutku, ko starši vpišejo svoje otroke na našo šolo, postanejo udeleženci dvojezičnega pouka. Starše seznanimo s šolskim programom in vedo, da druge variante na naši šoli ni,« smo izvedeli od ravnateljice Ildiko Dončec Treiber, ki so jo poleti prav tako pestili kadrovski problemi. »Ena od učiteljic je odšla v pokoj, druga se je odselila. Ni bilo lahko pridobiti novi učiteljici na šolo, skoraj vse poletje smo delali na tem. Dobro Seniški župan Gabor Ropoš, zagovorničin asistent Ferenc Sütő, višja svetovalka Valerija Perger, seniška ravnateljica Ildiko Dončec Treiber, slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, predsednik DSS Martin Ropoš in porabski župnik Tibor Tóth nekatere boljše učence v 7. ali 8. razredu pripravimo na jezikovni izpit. Naj se preizkusijo, saj želimo pokazati, da želimo pri pouku dati nekaj več,« smo izvedeli od ravnateljice, ki je opozorila tudi na kadrovske spremembe. »Z naše šole je odšel učitelj, ki je poučeval slovenščino in sodeloval pri dvojezični telesni vzgoji. Njegovo mesto je zapolnila mlada učiteljica pripravnica z Gornjega Senika, ki je v Mariboru študirala slovenski in madžarski jezik. Slovenščino bo poučevala v 2. in 3. razredu oziroma prav tako pomagala pri dvojezič- vemo, da po vsej državi obstajajo kadrovske težave. Na koncu smo bili uspešni in z veseljem lahko povem, da sta novi učiteljici že tu.« Otvoritveno slovesnost so tudi na Gornjem Seniku popestrili učenci višjih razredov z doživetimi deklamacijami slovenskih in madžarskih pesmi. Ravnateljica Ildiko Dončec Treiber je svoj nagovor zaključila z navedkom: »Šola je zgradba s štirimi stenami in prihodnostjo vmes.« Štiri stene obeh dvojezičnih osnovnih šol v Porabju so zares lepo obnovljene - na števanovski šoli so dela že zaključena, na Gornjem Seniku pa je renoviranje potekalo tudi letos spomladi in poleti. »V vrednosti 40 milijonov forintov se je nadaljevala zamenjava oken in vrat, v kletnih stva za nemoteno delovanje ustanov,« smo še izvedeli od Martina Ropoša, ki je dodal: »Od matične Slovenije zahtevamo, naj financiranje obeh učiteljic asistentk, V Števanovcih razmišljajo o tesnejšem sodelovanju s Prekmurjem prostorih so izvedli vodno izolacijo, v notranjosti se je posodobila razsvetljava,« smo izvedeli od predsednika Državne slovenske samuprave Martina Ropoša, ki je imel ob slovenski zagovornici Eriki Köleš Kiss velike zasluge pri tem, da je Urad predsednika Vlade Madžarske namenil sredstva za obnovo. »Kot upravljalec obeh dvojezičnih šol s pripadajočima vrtcema se je naša organizacija trudila, da bi s pomočjo Vlade Madžarske zagotovila finančna sred- obeh vzgojiteljic asistentk in višje svetovalke reši dolgoročno in sistemsko. To pomeni, naj se pogodbe ne obnavljajo vsako leto, ampak so dolgoročne, kajti trenutne veljajo le za tekoče proračunsko leto.« Šolsko leto 2019/2020 se bo končalo 15. junija 2020. V imenu našega uredništva želimo vsem učencem na šolah in malčkom v vrtcih, da bi se v 180. šolskih dnevih čim temeljiteje spoznali z lepotami slovenskega jezika. -dm- Tudi v Monoštru se je oglasil šolski zvonec ... V monoštrski osnovni šoli Jánosa Aranya so šolsko leto začeli 104 prvošolčki. Na svečanosti ob začetku šolskega leta je ravnateljica Andrea Gáspár Schleipfner izpostavila, da se učenci lahko učijo angleščino, nemščino in slovenščino. LRH Porabje, 12. septembra 2019 4 Lendava – kandidatka za naziv Evropska prestolnica kulture 2025 PREKMURJE Šaula in Vinarium Tak kak na Vogrskom se je tüdi v Sloveniji 2. septembra začnilo nauvo šolsko leto. V Pomurji je v osnovnošolske klopi vselo malo menje kak devet gezero mlajšov, od toga prvo pout gezero prvošolčkov. V šolskom ministrstvi so si tüdi za tau šolsko leto vözbrodili neka nauvoga. Šaularge do se včili slovenski gezik po prenovlenon učnom načrti, po nauvom pa si za izbirni predmet leko vöodaberejo fčelarstvo pa tüdi filmsko vzgojo in slovenski znakovni gezik. Zavolo začetka šaule je bilou, sploj v varašaj, dosta prometa na poštijaj. Agencija za varnost prometa je v želji, ka bi bili mlajši bole vidni in bi srečno prišli do šaule, pod sloganon Varno v šolo, raztalala dosta žutih balonov. 2. septembra je nej biu samo prvi šolski den, liki je na té den lendavski NE GRE LE ZA KULTURO Kot smo v prejšnji številki že obmejnega območja, katere- smemo pozabiti, da ne gre le pešti (trenutno pa na Dunaju) poročali, je Občina Lendava ga sestavni del smo tudi mi,« za kulturo. Izkušnje madžar- Ksenija Škrilec, ki je bila prav gostila konferenco Forum je poudarila Andrea Kovács, ki skih mest, ki so bila evropske tako prisotna ob slavnostnem Lendava – Europa Futura, ki si želi, da bi dolgoletno sode- prestolnice kulture, kažejo, da podpisu pobratenja. predstavlja integralni Univerzitetni profesor del projekta kandidature filozofije Borut Ošlaj, siLendave za naziv Evropcer Lendavčan, in filozof ska prestolnica kultura Walter Pfluger, ki se je v (EPK) 2025. V okviru Lendavo zaljubil, sta že tega dogodka je lendavpred časom dala pobudo ski župan Janez Magyar za idejo, da bi združili podpisal partnerski sporazlične ljudi dobre volje, razum o sodelovanju pri širokih nazorov, visokih omenjenem projektu, in in strokovnih ter moralsicer s krovnima organo-etičnih standardov, to nizacijama Porabskih pa bi naj bilo tudi vodilo Slovencev ter z avstrijrazvoja mesta Lendava. sko Radgono. V imenu Nekaj teh posameznikov Zveze Slovencev na Madso povabili k razmisleku, žarskem in Državne svoje ideje in razmišljaslovenske samouprave Podpisniki sporazumov in pobratenja (od leve): István Tarlós, Janez Magyar, Andrea Kovács, nja pa so poleg omenjeMartin Ropoš in Heinrich Schmidlechner sta sporazum podpisala nih dveh na konferenci predsednika Andrea Kovács lovanje na likovnem področju je takšen projekt pomemben Forum Lendava – Europa in Martin Ropoš, v imenu Bad obrodilo tudi konkretne sado- tudi za razvoj gospodarstva.« Futura predstavili še: Ksenija Radkersburga pa župan Hein- ve, tako da bi v okviru projek- Ob tej priložnosti je bil slavnost- Škrilec, Janez Balažic, József rich Schmidlechner. Kandi- ta EPK 2025 Monošter lažje no podpisan tudi sporazum o Györkös, Branko Lobnikar, daturo Lendave za EPK 2025 prišel do obljubljene galerije, pobratenju med Lendavo in Peter Tomaž Dobrila, Attila podpira tudi več partnerjev iz v kateri bi našla svoj prostor Pomurja ter hrvaške medži- dela, ki nastajajo na medna- tören Vinarium proslaviu svoj 4. rojstni den. Ob toj priliki so pripravili koštavanje vin, pokazali so, kak se pletejo košare, pouleg toga pa so gorodprli tüdi slikarsko razstavo Iva in Marinke As z naslovom Najini stili. Vinarium se je rejsan pokazo kak zgodba o uspehi. Letošnji 1. maj je biu tisti den, gda je vstopnico küpilo Sporazum o sodelovanju pri projektu Lendava-EPK 2025 sta z lendavskim županom podpisala predsednika obeh krovnih organizacij Porabskih Slovencev 2.121 lidi, tau pa je največ v enom dnevi. Do zdaj je v lepom razgledi na štiri rosage uživalo že 375.000 obiskovalcov. Največ jih je prišlo iz Slovenije, dosta pa tüdi z Vogrskoga, iz Avstrije, Dajčlanda in Rovaške. Sam tören (steri je od 1. septembra naprej odpreti vsakši den med 10. in 20. vöro, oktobra de do 19.00, pozimi, od novembra do februara pa med 10. in 17. vöro) je grato zanimivi tüdi za zalüblene pare. Pred kratkim se je na njegovom vreji zaročil mladi holandski par, pred dnevi pa je bilou na törni Vinarium tüdi prvo zdavanje. Silva Eöry Na konferenci Forum Lendava – Europa Futura je spregovorila tudi Erika Köleš Kiss murske in madžarske zalske županije. »Postati Evropska prestolnica kulture pomeni za eno mesto čast, obenem pa tudi odgovornost. Menim, da Lendava, ki stoji na stičišču štirih držav in je večjezično ter multikulturno mesto, tu pa živi tudi madžarska narodna skupnost, to nalogo kakovostno opravlja. Povabilo župana, naj sodelujemo pri tem projektu, smo podprli tudi zato, ker bo predstavljena kulturna dediščina rodni likovni koloniji. Martin Ropoš je izpostavil, da Porabski Slovenci že vrsto let dobro sodelujejo tako z Občino Lendava kot s Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnostjo: »Naj spomnim, da smo že pred tremi leti ustanovili Muraba, Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje. Sicer pa v Porabju od tega sodelovanja pričakujemo več kulture oziroma kulturnih prireditev, pa tudi to, da nas bo obiskalo več turistov. Ne Budimpešto. »Lendava je prvo mesto iz katere od naših sosednjih držav, kjer živi madžarska manjšina, s katerim je Budimpešta odslej pobratena. Ta trend želimo v prihodnje še nadaljevati,« je ob podpisu povedal nadžupan madžarskega glavnega mesta István Tarlós. Lendavski župan Janez Magyar je napovedal, da bo sodelovanje z Budimpešto poslej še bolj pestro. Izpostavil je še, da je bila pobudnica »pobratenje dveh različno velikih mest z enako velikim srcem« nekdanja veleposlanica RS v Budim- Porabje, 12. septembra 2019 Kovács, Matej Fišer, Katjuša Kranjec in Erika Köleš Kiss. »Izpostavila sem, da imamo podobno usodo, saj tako tu kot pri nas živijo ljudje različnih narodnosti. Opozorila sem, da imamo prihodnost v lastnih rokah, pa tudi na to, da brez sodelovanja na obmejnem območju ne bo šlo,« je poudarila zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu. Silva Eöry Fotografije: Silva Eöry in Občina Lendava 5 Jože Fartek - predsednik Športne zveze Puconci Biciklijada in dödolijada S predsednikon Športne zveze Puconci Jožeton Fartekon sva se prva o ton pogučavala, ka do konec meseca septembra meli eno velko prireditev: »Naša športna zveza dela že devetnajst let in telko lejt je star tüdi naš kolesarski maraton. Drügo leto, tisti, steri do klačili picikline, te glij fajn lačni, tak ka do jin te dödoli gvüšno dobro spadnili: »Ob 10.30 je štart maratona, pou vöre po tiston pa do začnili küjati dödole. Prvi kolesari že malo po poudnevi pridejo nazaj, zadnji pa okauli dvej, tak ka ka ga leko špilajo tüdi starejši. ženov dosta cajta v goricaj, vej Duga leta smo dobro sodelovali pa radiva delava z grauzdjon. z veterani iz Nagykanizse, v zad- Pravijo, ka penzionisti nikdar nji lejtaj pa se je tau na žalost nemamo cajta, ali če maš volau malo doj stavilo, tüdi zavolo delati, si tüdi cajt najdeš. Vsakši problemov z gezikon. Tau so- den zrankoma se dobimo tüdi delovanje bi radi obnauvili. Mlajši zdaj že znajo angleško, mi starejši pa si znamo pomagati pri guči tüdi z rokami.« Jože Fartek pravi, ka je bila njegva mladost »bole lepa kak lagva. Oča pa mati sta mela oba slüžbe, tak ka nan je nika nej falilo. Furt pa je trbelo neka deJože Fartek - predsednik Športne zveze Puconci lati. V Šalamenci, ge je oča meu gda mo meli okraugli jubilej, de do te že vsi leko sprobavali tau parcelo, smo nalekar prinas tüdi zaključna pri- prekmursko dobrouto. Poskr- pravili tüdi gorice V kategoriji dvojic (med tistimi, steri so stari več kak 60 let) je biu drügi v rosagi reditev akcije Slovenija kolesa- beli smo tüdi za muziko, pripra- pa ške eno zidino ri. Istina je tüdi tau, ka mamo v vlamo pa ške eno presenečenje smo gor postavili. Püconcaj dosta prireditev. Naj- za obiskovalce.« Veseli smo, če se nan vino priši- s pajdaši na kavi, pa si prpovevečkrat je tak, ka pomagajo eni damo o ton, kak je včera bilou. pa isti lidge, zatau smo si v eton Radi se tüdi špajsamo. Takši leti tak vözbrodili, ka na isti den smo, ka niške nikomi nika ne kak naš maraton organizerazameri. Včasi demo tüdi peški mo ške eno našo tradicionalno po Goričkon. Vsakši vzeme svoj prireditev, tau pa je dödolijada. ruksauk, pa demo zrankoma na Glavno rejč pri tekmovanji v pout večer pa domau. Tresti ali küjanji tej prekmurske jedi, pa ške več kilometrov preodistera je napravlena iz mele in mo. Malo se tü in malo tan stakrumplingov, pa ma Kulturnovimo, pa ške kakšnoga pajdaša -turistično društvo Puconci.« ali žlato obiščemo.« DÖDOLIJADA – BICIKLIJADA, Fartekovi so se tüdi s turizmon kak se zove prireditev, de v nezačnili spravlati in tau v Šaladelo, 29. septembra. Prva do na mencaj: »Lidge tüdi v Prekmurji Fartekovi so na ocenjevanji vina v Tordasi že večkrat daubili priznanje red prišli tisti, steri radi klačijo iškejo mesto za prespati. Pridepicikline. Za tiste, steri majo jo iz Ljubljane pa tüdi iz drügih največ kondicije, so pripravili Športna zveza Pouconci po- ka, pa ga leko te damo tüdi paj- rosagov. Bili so že Nizozemci, rdečo progo, stera je duga 67 vezüvle več drüštev, med steri- dašon. Moj oča je vino tüdi na Slovaki pa tüdi drügi. Mamo kilometrov, pa ne pela samo po mi sta najbole eričniva ženski ocenjevanje rad pošiljo, in tau mesto za štiri, leko pa jih prespi ravnon, liki tüdi po gorički bre- odbojkarski klub, steri je biu na Vogrsko. Naša občina je po- tüdi šest, vej pa je v dnevni sobi gaj vse do Otovec. Tüdi drüga, ške nej dugo toga nazaj v prvi bratena z občino Tordas, in tan kavč, steri se leko raztegne za plava proga, stera je duga 50 slovenski ligi, zdaj pa nastaupa je za vino večkrat daubo prizna- spati. Dosta jih s sebov pripela kilometrov, de pelala v brege, v 1B ligi, pa namiznoteniški nje.« Sogovornik se je vözašaulo tüdi piciklin, pa te kolesarijo po zatau pa sta zelena (30 kilo- klub, steri je že duga leta med za bautoša. Po dvajsti lejtaj dela Prekmurji ali pa se dejo v toplimetrov) in žuta (17 kilomet- najboukšimi v rosagi. »Moren v eni firmi, vmes je zgotovo ce koupat. Največkrat pridejo rov) proga bole za tiste, steri prajti, ka tüdi san nastopan v ške komercialno šaulo, je šau konec kedna,« je na konci ške se rajši po ravnon vozijo. »Na veteranski ligi. Ges san se s ten na svoje: »Skor 20 lejt san meu raztolmačo Jože Fartek. dödolijadi ponavadi sodeluje športon furt amatersko sprav- svojo firmo, po tiston pa smo jo (Kejp na 1. strani: Jože Fartek 20 do 30 ekip, kolesarov pa je lo, nikdar san ga nej redno tre- odali, vej pa je nej vse v penezaj, se rad z grauzdjom spravla.) med 200 do 300,« ške pove Far- nero. Ali ping pong, kak njemi tüdi zdravdje je fontoško. Zdaj, Silva Eöry tek in se strinja z menov, ka do mi radi pravimo, je takši šport, gda san že v penziji, pa sva z Kejpi: Silva Eöry Porabje, 12. septembra 2019 ŽELEZNA ŽUPANIJA Dobro vrejmen je bilau za grauzdje Lani je sploj dobro leto bilau za grauzdje v Železnoj županiji pa letos tü nede slabo, pravijo vinarji. Do tejgamau je idealno vrejmen pa se vüpajo, ka do trgatve tak ostane. Lani se je sploj nej trbelo bojati od betegov, ka grauzdje ma, dapa letos že mejsec dni nazaj so najšli plesnive listke pa grauzdje. Tau je zato nej taša velka nevola, ka če se po dva kedna poškropimo, te s tejm cejli pauv leko obranimo pa vinarji nika kvara nedo meli. Velka sreča je bila tau tö, ka proto taumi, ka so večkrat napovedali, ka toča baude, na tistom tali Železne županije, gde grauzdje pauvajo, toče sploj nej bilau. Vejn zato, ka itak je nika valalo, da so nücali te plinski sistem, s sterim se branijo proti toči. Nej tak kak pri nas v Porabji, gde smo vejn trikrat ali štirikrat dobili točo. Istina, ka nej bila velka toča, samo črčavka, dapa kak na drugom sadji tak na grauzdji so taše male pike postale, pa zdaj gniliti začne. Grauzdje je nej aklavo na süčo, zato ka globoko ma korenjé, pa vejn zavolo tauga na vročino tö nej. Rano bejlo grauzdje pomalek že dolapoberejo v vinogradaj, dapa drügo grauzdje še zrejli. V dosti mejstaj je tak, ka je več grauzdov na trti, kak bi trbelo, te plus grauzde vinarji vsigdar dolapoberejo. Zato ka če dosta je grauzdov, te bola pomalek zrejli pa menje cukra majo v sebi. Zdaj gde skur vsakšo leto lejpi pauv majo v goricaj, vsakši vinar bola kvaliteto gleda, nej količino. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... 14. Blejski strateški forum Na Bledu je potekal tradicionalni strateški forum, na katerem so politiki, akademiki in predstavniki civilne družbe razpravljali o političnih, gospodarskih in varnostnih vprašanjih regije ter sveta. Posebna pozornost je bila letos ponovno namenjena trajnostnemu razvoju. »Če boste šli na naš edini naravni otok in boste za srečo pozvonili na zvoncu, ne pozabite, da skupno prihodnost lahko ustvarjamo zgolj skupaj. Ne sprašujte, za koga na Bledu zvoni. Zvoni za naš planet,« je v uvodnem nagovoru dramatično posvaril slovenski zunanji minister Miro Cerar. Spomnil je, da so države sprejele že vrsto mednarodnih sporazumov v boju proti podnebnim spremembam in za pravičnejše in učinkovitejše ravnanje z viri, naravnimi, energetskimi in človeškimi viri. Demokracija, vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic pa so po njegovi oceni temelj za vsakršno resno razpravo tudi o klimatskih spremembah. Številnim panelnim razpravam o političnih, varnostnih in razvojnih premikih po svetu, ki so potekale pod geslom foruma Viri (ne)stabilnosti, so med tisoč udeleženci letos prisostvovali tudi estonska predsednica Kersti Kaljulaid in enajst zunanjih ministrov. Med gosti so bili tudi šefi diplomacij zahodnobalkanskih držav, prav tako pa zunanji ministri Malte (Carmelo Abela), Španije (Josep Borrell Fontelles), Turčije (Mevlut Cavusoglu), Finske (Pekka Haavisto) in Madžarske (Péter Szijjártó). Prav tako so se foruma udeležili tudi predstavniki številnih mednarodnih organizacij in civilne družbe. Med vidnejšimi gosti so bili: visoka komisarka Združenih narodov Michelle Bachelet Jeria, predsedujoča 73. zasedanja generalne skupščine Združenih narodov Maria Fernanda Espinosa Garces in evropski komisar za varnostno unijo Julian King. Puconci: Küzmičevi dnevi 2019 PREKMURSKI REFORMATORJI SO S PREVODI OHRANILI JEZIK kakšnih 7 tisoč Slovencev ob začetnik slovstvene ustRabi ostalo izven te meje«. varjalnosti v svojem narečju Navaja tudi mnenje iz pub- opravil težko in veliko delo likacije, ki jo je Matija Slavič z literarnim oblikovanjem pripravil za pariško mirovno do tedaj v tisku negojenega k o n f e r e n c o jezika, saj je moral ves čas (ponatis je iz- svojega pisanja premagovadala Pokrajins- ti težave, ki mu jih je nalaka in študijska gala grafična podoba njegoknjižnica). Za- vega jezika. Poseben pomen pisal je: »Kakor njegovega dosežka pa je v povsod drugje, tem, da so njegovo grafiko je reforma- v glavnem sprejeli ter jo cija tudi pri dosledno izpoplnjevali vsi S l o v e n s k i h naslednji prekmurski pisaP r e k m u rc i h telji. V Temlinovem času je p o v z r o č i l a v Prekmurju vladala velika močno literar- nepismenost in prav zato so no gibanje, ki si sicer redki protestantski so ga potem izobraženci, ki so se šolali n a d a lj e va l i na tujem, prizadevali, da bi številni pisa- izobrazili preprosto slovensKlaudija Sedar je na letošnjih Küzmičevih dnevih v Puconcih govorila o prispevku evangeličanskih telji. Števan ko ljudstvo. Prekmurske Sloduhovnikov in piscev za ohranitev in razvoj prekmurskega knjižnega jezika Küzmič, ki je vence je bilo potrebno opisnih Küzmičevih dni pripra- va rojstna hiša, zdaj pa je ob umrl leta 1779, je bil najz- meniti, da bi lahko sami vili pester program. V štirih na novo zgrajeni hiši njegov namenitejši. Primerjamo začeli brati, pisati in tudi dneh se je zvrstilo več dogod- spomenik. Slovenska evange- ga lahko z reformatorjema na ta način utrjevati svojo kov. Prvi dan je bil namenjen ličanska cerkev je leta 2003 iz Kranjske, Trubarjem in vero.« otrokom, drugi dan je bilo v na cerkvi v Surdu postavila Dalmatinom. Iz grščine je V puconskem Domu Števana Domu Števana Küzmiča pre- Števanu Küzmiču spominski v slovenščino prevedel Novo Küzmiča je tudi pregledna davanje, naslednji dan šport- plošči posebej v slovenskem in zavezo«. Če Prekmurci ne bi razstava del mednarodne kone aktivnosti: kolesarjenje po ločeno v madžarskem jeziku, imeli jezika, narodne zavesti lonije Primož Trubar, ki je od protestantski kolesarki poti na katerih se mu zahvaljuje in identitete, delegati na pa- leta 1995 v Moravskih Toplimed Puconci-Mursko Soboto- kot »učenemu Moravskimi Toplicami in na- in zvestemu zaj na izhodišče. Za zaključek d u h o v n i k u pa svečano bogoslužje, kjer so šurdske artise spomnili 236-letnice evan- kularne cerkgeličanske cerkvene občine vene občine, in 502-letnice reformacije. slovenskemu Puconci so ob Ljubljani in reformatorju, Raščici od leta 2017 kraj re- p r e v a j a l c u formacij v Sloveniji. Nove zaveze Klaudija Sedar je v Domu v prekmurski Števana Küzmiča podrobneje slovenski jepredstavila protestantskega zik.« duhovnika Števana Küzmiča Avtorica je (Strukovci, 1723 – Surd, opomnila tudi 1779). Leta 1771 je izdal v na dogodke prekmursko slovenščino pre- izpred 100 veden Novi zakon (Nouvi za- let, »ko so za V Domu Števana Küzmiča je odprta tudi pregledna razstava del mednarodne likovne kolonije Primož Trubar, ki je od leta 1995 v Moravskih Toplicah kon ali testamentom), Mali P r e k m u r j e slovenski katekizem (1752), in seveda za Abecednik (1753), Vöre slovensko zgodovino nasto- riški mirovni konferenci ne cah. Večja pregledna razstava krščanske kratki navuk pile ključne spremembe«. O bi prisluhnili argumentom je bila ob dvajsetletnici (2015), (1754) in še vrsto drugih del. Matiji Slaviču, izvedencu za Matije Slaviča, da v Prekmur- ko je izšel tudi obsežen kataNjegov pomen je mnogo širši Prekmurje na pariški mirovni ju živijo Slovenci, je poudarila log z reprodukcijami številnih del, nastalih v koloniji. in večplasten, tudi v današn- konferenci, je dejala, da je bil predavateljica. Tekst in foto: Ernest Ružič jem času, ko prekmurščina zadovoljen z odločitvijo, pa Dalje je Sedarjeva omenila pridobiva na pomenu. Da bi vendar ne presrečen, »saj je Franca Temlina, »ki je kot Evangeličanska cerkev v Sloveniji, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar in Občina Puconci so za letošnji program tradicional- se ohranila, se jo učijo na nekaterih prekmurskih šolah. Puconska občina namerava na novo urediti prostor, kjer je bila v Strukovcih Küzmiče- Porabje, 12. septembra 2019 7 Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 23. Krau pa njegvi trgé sinauvi Gnauk je biu eden krau, šteri je sploj stari grato. En dén je k sebi pauzvo svoje tri siné pa jim pravo: »Sinauvi moji! Preveč star sem že, ka bi mogo eške dale kralüvati, pa čütim tö, ka več nemo dugo živo. Vse tri vas lübim z gnakov lübeznijov, depa na moj tronuš leko pride samo eden. Žmetno bi se odlaučo, šteri je najbolje vrejden. Idite po svejti pa vsakši aj proba svojo srečo. Šteri mi najdragši dar prinesé, tisti bau nauvi krau.« Sinauvi so se raztepli. Vsakši je vüpo, ka najdragši dar ziške ino grata po oči nauvi krau veukoga kralestva. Najstarejši sin je nej dugo premišlavo. Znau je, ka so njegvoma oči dragi kamli sploj pri srcej. Zavolo toga je odišo k diamantari, tam küpo najdragši diamant pa ga odneso oči. Un je té dar z veseldjom gorprijo ino ga spravo. Drügi sin si je brodo: »Moj oča má že sploj staro krono. Če mo ge nauvi krau na tronuši, se nede zavolé lejpo blisketala na mojoj glavej. Dém k zlatari ino prištölam krono, lepšo od vsakše drüge kraleske krone.« Kak je brodo, tak je včiniu tö. Zlatar ma je napravo krono s čistoga zlata. Najlepši pa najdragši kamli so se blisketali na njej. Krau je dár od toga siná ranč tak z veseldjom gor- prijo ino ga dau med drüge svoje kinče. Najmlajši sin pa je odo po svejti, isko pravi dar za krala, svojoga očo. Vidlo se ma je, ka je vse, ka je najšo, nej vrejdno njegvoga dobroga očo. Brodo si je: »Moj oča Pred 50. leti so končali šolo na Gornjem Seniku má vsega toga, ka vidim po svejti, zavolé. Staro lüstvo ne mara za takše posvej- tne dele. Vidim, ka nika ne najdem, ka bi zradostilo srcé mojoga dobroga očo. S praznimi rokami se morem povrnauti domau ino kraleski tronuš prejkdati ednoma svojoma brati. Aj bau! Ge sem nikoma nej nevoškéni, leko mérno pa zadovolno živém s tem, ka mi očina lübezen dá.« Tak je premišlavo ino staupo v kralesko palačo pred svojoga očo krala. Oča ga je pito: »Kakši dar si mi ti prineso, dragi moj sin?« Sin ma je bogéči valas dau: »Oča moj! Na dugi pa šurki sem po svejti dar isko, šteri bi biu vrejden vaše lübezni do mené. Depa zaman! Na cejlom svejti sem nej najšo takši dar. Prineso pa sem vam svoje srcé, štero vas istinsko lübi. Vzemite ga s takšov lübeznijov, s kakšov vas lübim ge, pa zraučite kralestvo ednoma mojoma brati. Meni pa dopüstite samo tau, ka vam dvorim z mlašečov lübeznijov cejlak do tistoga mau, gda vas Baug od nas lauči.« Gda je krau čüu té rejči, je s skuzami v očaj obimo najmlajšoga siná ino ma pravo: »Nede tak, moj dragi sin! Niške drügi nede krau mojoga kralestva, vej je pa tvoja sinova lübezen najdragši dar za mé. Vidim tau tö, ka maš gorečo lübezen do svoji bratov ino našoga lüstva. Zatok tebi zraučim kralestvo!« Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- Zadnji dan v avgustu so z vseh vetrov prihajali v restavracijo Lipa v Monoštru nekdanji učenci gornjeseniške šole, ki so pred 50. leti končali osnovno šolo. Eni so prišli iz Nemčije, drugi iz Slovenije, večina je prihajala iz raznih krajev Slovenskega Porabja. Z velikim veseljem so se pozdravljali, še posebej so se razveselili svoje nekdanje razredničarke Margit Orbán (Tóth Andorné). »Ta razred sem imela zelo rada, saj je bil moj prvi razred na gornjeseniški šoli,« je povedala nekdanja razredničarka. »Bili smo zelo dobra ekipa,« se je spominjala Marijana Mukič (Igazi Józsefné) z Dolnjega Senika. »Tudi po petdesetih letih si pripovedujemo o nekaterih takratnih vragolijah, ki jih nikoli nismo izdali naši učiteljici Margit,« se smeje in doda, da ji določenih stvari niti zdaj ne »priznajo«. Nekdanje učence je v Lipi čakalo kosilo, ob njem in po njem so se še dolgo pogovarjali. L.R. Horváth Porabje, 12. septembra 2019 ... DO MADŽARSKE Drva za zimo socialno ogroženim družinam Več kot 2300 občin je bilo uspešnih na natečaju, ki ga je razpisalo notranje ministrstvo, da bi najbolj ogroženim gospodinjstvom (delno) zagotovilo drva za zimsko ogrevanje. Programu vlada namenja 5 milijard forintov, natečaja so se lahko udeležile občine z manj kot 5 tisoč občani. Vzrok za to je, da v manjših krajih živi precej starejših občanov, ki si sami ne morejo poskrbeti za drva, na drugi strani pa imajo manjše občine manj dohodkov, da bi lahko iz lastnih virov pomagale socialno ogroženim ali starejšim občanom. Povprečno so občine dobile 2 milijona 100 tisoč forintov, drva morajo naročiti pri posestnikih, ki so registrirani pri gozdarskih upravah vladnih uradov. Občine se lahko same odločijo, na kak način in komu bodo razdelile drva, ki jih občani morajo dobiti najkasneje do 17. februarja 2020. Podvojilo se je število cerkvenih šol V času FIFESZ-ove vlade se je podvojilo število cerkvenih vzgojno-izobraževalnih institucij na Madžarskem, je povedal namestnik premiera Zsolt Semlyén ob otvoritvi šolskega leta. V državi je trenutno 1067 cerkvenih šol, ki jih obiskuje kakih 220 tisoč otrok. Izpostavil je, da po letu 2010 niso zaprli nobene cerkve, prav nasprotno, zgradili so 120 novih in obnovili 2800. Zsolt Semlyén je poudaril, da to sodi med človekove pravice, če starši želijo svoje otroke vpisati v cerkvene šole, ki zagotavljajo posebno kvaliteto, ki je ne more zagotavljati nobena druga šola. Madžarska država to upošteva, saj meni, da cerkvene šole služijo celotni družbi. Cerkvenih šol – po njegovem – ne ustanavlja država, temveč sam narod, država jim le zagotavlja podporo, da staršem, ki se odločijo zanje, šolanje njihovih otrok ne bi pomenilo dodatnega bremena. 8 Pod zvejzdami smo spali Joškana Kovača ali kak se po iži zovejo, Majkovi, vsakši dobro pozna v Porabji, najbola tak kak električarja. Zdaj v Varaši živejo, dapa ovak so iz Verice, tam so gorrasli, v šaulo odli pa odtistec so je odpelali na Hortobágy tö. Že več lejt so v penziji, dapa sina, steri je ranč tak električar kak oni, dostakrat vöpomorejo, gda je kakšno vekšo delo. - Joška, na sterom tali ste bili doma vi na Verici? »Od baute tretja iža na pravom tali. Mi smo go že odali, zdaj Gerenčera sin žive v njej. - Kak dougo ste vi živeli na Verici? »Do sedemdesetprvoga leta, te smo prišli sé v Varaš s starišami vret v té nauvi ram, ka smo ga zidali. Samo mi prišli pa so nam prajli, aj se patjivamo.« - Kelko je vas bilau? »Očo, mater, sestro pa namé so odpelali, starejšoga brata Joška Kovač (Majkini) z ženo Magdo nej, zato ka on je te že oženjeni bejo v Sakalovci. Dejdek je doma austo, njega so tü steli odpelati, dapa dejdek je pravo, z njim kakoli do de- Njegva stariša, mati pa oče, na starom kejpi smo eden čas na Hortobágyi bili, sledkar v Somboteli, zato ka so nas vöodpelali.« (Bili so deportirani v 50-i lejtaj. op. pisca.) - Kak kulake? »Nej, mi smo nej bili kulacke, gnauk so sodacke prišli pa so očo spitavali, ka gde ma skrito pükše. On je njim pravo, ka znautra v rama nega, dapa če kaulak rama kaj najdejo, on do tistoga nika nejma. Te so odišli, dapa za dvej vöre so nazaj botela leko domau prišli, te so dejdek ta k nam prišli, k mojim starišom.« - Kelko lejt stari ste bili, gda so vas odpelali? lali, on en stopaj ne napravi. Tau je tö sreča bila, ka na papiri so sodacke tau meli napisano, ka Jožef Kovač pa družina, dejdek se je pa tak zvau, ka Krajcar Matjaš, tak so te njega nej odpelali.« - Tau je dobro bilau, ka je nekak doma austo, ovak bi cejli ram raznosili. »Nej dugo, zato ka dejdek so že starejši bili, pa te zavolo tauga je edna tetica njega k sebi vzela sé v Varaš. Gda smo mi leta 1953 do Som- »Pet lejt star sem bejo, dapa vse sem si dobro zapauno, kak pa ka je tam bilau. Vejn, ka smo sprvoga pod zvejdami spali pa samo sledkar, tisti, gde so mali mlajši bili, so dobili mesto v škedjnji. Gnauk je edna velka rabuka gratala, gda so velki tovornjaki prišli, zato ka nekak je vönajšo, ka male mlajše vküpberejo pa je pelajo v Rusičko. Zavolo tauga so namé tü dougo skrivali, dapa tau je nej bila istina.« - Kak dugo ste bili kraj od dauma? »Na Hortobágyi smo tri lejta bili, v Somboteli tri, tak ka vsevküp šest lejt.« - V Somboteli je že baukše bilau? »Dosta, zato ka tam je že oča delat odo v židano fabriko, samo telko, ka stejska bejla. Na tašom malom mesti smo bili štirdje kak edna menša iža.« - Kak je bilau, gda ste domau prišli? »Na Verici je že dobro bilau, v šaulo sem odo kak vsi drügi domanji mlajši, stere so nej odpelali. Tistoga ipa nas sta školnik Pusztai pa bar- cetkorca Irenka Pavlič včila, tehnika se fejst razvija, ka moliti pa gospaud Marko- se je človek pred dvajstimi vič. Gda so nas odpelali, te lejti včijo, gnesden je tisto sem samo slovenski vedo, že malo. gda sem nazaj domau prej- »Tau je tak, kak praviš, šo, te že bola vogrstji. Mati gnesden telko vse nauvoga je mena slovenski gučala je, ka dja se k taumi že ne doma, dja pa njej nazaj vo- razmejm. Dja sem že v pengrski. Najbola v sedemdeseti ziji, podjetje sin pela tadala, lejtaj sem se navčo znauva če kaj trbej, te pomagam, slovenski gučati, gda smo dapa ovak dja že ne delam tavö odli na Slasko sir pa pa že ranč bi se nej razmo kose odavat, stere so v Va- tak vcuj kak trbej. Moj oča raši v kosavnoj fabriki redli. je dvanajset lejt v Braziliji Mi smo pa konjak pa adidas delo še pred drügov svetovmajce kipüvali za tiste pej- nov bojnov, gda je töj doma naze, ka smo tam zaslüžili.« nej bilau dela. Oča je mojoj - Ka ste delali, gda ste vözo- materi karto poslo za šift, aj dé za njim, dapa mati nej podli osnovno šaulo? »V srejdnjo šaulo sem odo pa stejla. Še pred bojnov so tam za električara sem se včijo.« v Braziliji njim prajli, če stoj - Kak ste si tau maštarijo domau štje titi, aj dé, zato vöodebrali, vejpa tistoga ka če vövdari bojna, te več reda vejn še ranč elektrike nikam nedo mogli. Te je oča nazaj domau prišo pa njega nej bilau na Verici? »Na Verici je v leti 1960 že so tak nagnauk za sodaka bejla elektrika, gda sem zač- zvali. Gda je domau prejšo no srejdnjo šaulo, v Andovcih so dosta tjesnej, vejn tam leta 1968 elektriko dobili. V KTSZ-i sem se včijo pa začno delati, sledkar, gda so odprli FAÁRU (tovarna lesnih izdelkov), te sem ta üšo, Mladi Joška z očom na Verici pred rojstno ižo sledkar pa v kosavno fabriko. Gda so Opel odprli, te so me po bojni, te sta z materdjov tazvali, samo sem emo edno začnila gazdüvati, pa gda bi nesrečo z okauv pa sem nej malo že baukše bilau, te so smo vzeti, zato ka sem nej nas odpelali na Hortobágy.« vido na edno okau tak do- - Odite kaj nazaj na Veribro, kak bi trbelo. Tak sem co? te tam austo, samo sledkar, »Zdaj gda sem že starejši, gda že dosta dela bilau, te srce me fejst nazajvleče, dosem podjetnik grato, zato ka stakrat pravim, če bi rojstni dosta ramov se je zidalo pa ram nej odali, te bi dja zdaj že gvüšno, ka na Verici žejovak sem nej zandolo.« - Električarstvo je zato nej vo.« Karči Holec tašo kak tišlarstvo, zato ka Porabje, 12. septembra 2019 9 Piknik Drüštva porabski slovenski penzionistov MI SE MAMO RADI ... V Drüštvi porabski slovenski penzionistov mamo več vekši programov, eden je gé gesenski piknik. Letos smo v li, se malo vözgučali, se je že začno program. Podpredsednica drüštva Marijana Kovač je z lejpimi rečami Članice drüštva med programom Sakalauvci v kulturnom domi držali našo gesensko srečanje vküper s Slovenskov zvezov, stero smo popestrili s srečanjom ljudski pevcov pa muzikantov. Genau pred ednim le- pozdravila naše goste pa nas. Pravila je, aj se dobro čütimo, naj bodemo korajžni, vej je pa té zadvečerek za nas gé. Valika Rogan, županja Sakalovec, je rada bila, ka smo letos pá nazaj k njim prišli na piknik. Zahvalila se je nam, ka nas je letos na borovom gostüvanji dosta bilau, steri so se nutnaravnali. Zatok tö smo dobili od njine samouprave pokaraj pa pogače po obedi. Po pozdravaj se je začno pevski, glasbeni pa gledališki program na odri. Najprva je gorstaupo Porabski trio Gledališka skupina iz Pečarovec ZSM. Lejpe stare tom smo bili tam, trno se nam slovenske pesmi so spejvali. je vidlo, dobro smo se počüti- Bile so med njimi žalostne pa li, zatok smo šli nazaj. Pelali vesele tö. V skupini popejvata smo se s posebnim avtobu- Babi Fodor, Ferenc Sütő, na som, v sakalauvskom kultur- harmoniki je sprevaja pa ponom daumi so nas gostitelji pejva z njima Stanko Črnko. čakali s palinkov pa likörom. Njini nastop se je vsakšoma V dvorani smo si leko ta sedli, vido, velki aplavz so dobili. kama smo steli, tak smo leko Že dobro poznamo pa radi vküper bili s tistimi lidami, s poslüšamo člane skupine sterimi smo steli vküper biti te Ljudski pevci in godci DU iz zadvečerek. Moravskih Toplic. Dobro je biV nedelo, 1. septembra, je vel- lau nji čüti, lepau so spejvali. ka vročina bila, dobro nam je Vokalni trio iz Rogašovec je spadnila pijača, ladno pivo pa spejvo spoznane pesmi, nji bi vino. Komaj smo se pozdravi- do večera poslüšali. Leko povejmo, ka so pri nas že doma muzikanti Nemam časa, tak dostikrat so že igrali pri nas. Z njimi vred smo spejvali. Iz Celja so prišli Novi veseli jahači. Trno dobro so igrali, vsakšoma se je vido njini program. Skupina ma pet članov, najstarejši je 88 lejt star, dapa tak vitalno, s takšo energijo je igro na harmoniki, ka smo samo gledali. Trno velki uspeh so meli. Skupina Što ma čas, (banda Stankona Črnkona) je spejvala naute, stere mi tö poznamo. Vküper z njimi smo spejvali, ka »Nédemo domau...« itd. Za finale so vsi nastopajoči vküper z nami spopejvali pesem V dolini tihi je vasica mala ... S tejm se je končo glasbeni tau programa. Po kratki pauzi je na oder prišla gledališka skupina Zgrebaši iz Pečarovec. Skupino je notpokazala Danica Kardoš: »V Pečarovcaj živijo veseli in aktivni ljudjé, ki se trüdijo ohraniti kulturno in etnografsko tradicijo kraja, majo dosti gledališki predstav«. Skeč Lübezenska oblüba je notpokazo, ka dela čedna ženska, če je njeni mauž nej vrli. Bila je edna ženska, stera je odskaučila iz doma za duševno prizadete, nej je mejla pejnez, zatok je štopala na pauti. Ranč tam je delo eden moški, steromi se je taužila, ka je mauž z njauv naredo, ka go je prevaro (megcsalta). Šimfala je moža, je pravla, če domau pride, ma vüjo dojvrejže s škarcami, zakoj je drugo žensko emo. Tak dugo se je mujsala tomi moškomi, ga baužala, ma je v krilo sedla, ka je na konci, v katarzi njemi odrezala vüjo. Njemi se je maščevala (állt bosszút) zavolo svojga moža. Gda sem tau predstavo vüdla, mi je na pamet prišo slikar Vincent van Gogh, steri je tö nej emo čisto pamet, gda je svojo vüjo dolavrezo pa eni dekli tadau. Svoje probleme vsakši ovak rejši, pravijo, pa tak je gé tö. Za pogostitev smo dobro gesti dobili, za podplate je pa skupina Što ma čas špilala. Ništrni so plesali. Žalostno je, ka od leta do leta menje lidi pleše. nica Klara tak dosta dela za drüštvo. Zdaj je tak brodila, naj drugi tö vösproba, kak tau dé, té dén je prejkdala Marijani. Dobra ideja je bila! Zahvalimo se Valiki Rogan, ka nas Vsi nastopajoči spejvajo pesem V dolini tihi … Starejši so trüdni, mladi pa bole radi sedijo pa pripovejdajo. Steri smo nej plesali, smo z užitkom poslüšali muziko. Veseli smo bili, ka so z nami je tak lepau gorprijala, Baug plati küjarcam, ka so nam tak dobro sküjale. Pá smo eden lejpi zadvečerek doživeli. Dostafart smo vküp Podpredsednica Marijana Kovač se je zahvalila županji Sakalovec Valiki Rogan bili slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, njeni asistent Ferenc Sütő pa predsednica Slovenske zveze Andrea Kovács. Zvezi hvala za finančno pomauč. Penzionistov nas je bilau 74, ceringe je pokrilo našo drüštvo, mi smo samo 500 forintov plačali za avtobusno ceringo. Hvala predsednici Klari Fodor pa računovodkinji Margiti Korpič, ka sta tak dobro gazdüvali. Podpredsednica Marijana Kovač je profesionalno organizirala pa vodila srečanje. Predsed- Porabje, 12. septembra 2019 spejvali z muzikanti, se smejali na gledališki predstavi. Radi smo gé vküper, poštüjemo se. Smo nauve lidi spoznali, se padašivali z njimi. Tak smo bili kak edna velka familija. Vsakši se je dobro počüto, lepau je bilau viditi, kak vküpdržimo. Kak pesem pravi, s sterov smo slobaud vzeli eden od drugoga: Mi se mamo radi, radi, radi, radi ... (Kejp na 1. strani: Skupina Sto ma čas na odri.) Margit Čuk članica drüštva 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 1. Duga paut do praga nauve domovine Začetki madžarskoga lüstva so skriti v gausto meglau. V srejdnjom vöki so dostakrat dojspisali, ka so žlata Hunov, Avarov ali Törkov, kisnej pa so se narodile eške teorije o šumerskoj ali etruščanskoj rodbini tö. Od konca 18. stoletja so čednjaki skoro gvüšni gratali, ka je vogrska rejč eden ugro-finski gezik, vej je pa sedemstau njegvi najbole na ški grato, gda so spoznali kovine (fémek) pa so začnili pauvati ino maro držati. V njini grobaj s tisti cajtov so najšli čonte od krav, koz pa birk ino semena pa paverske škéri tö. Na konci takzvanoga bronastoga cajta so se starci Madžarov napautili eške dale prauti djugi ino prišli na veuko, stepsko ravén. Nauva krajina je prinesla nauvi je tau lüstvo oprvin začnilo za sé nücati ime »magyar«, ka prej znamenüje »človek, šteri guči«. Starci Madžarov so se kauli leta 550 po Kristuši spakivali prejk na evropsko stran Urala, štero krajino »Magna Hungaria« zovémo. Tistoga ipa je na té stepe v gnešnjoj rusoškoj krajini Baškirija sploj dosta nevarni lüstev prihajalo z Ažije, pred šterimi so drügi bejžali. V etoj krajini je brat Julianus eške v leti 1236 najšo lidi, šteri so vogrski gučali. Na tistoj zemlej so stari Madžari dale pasli svojo maro. Tistoga ipa so se dostakrat srečali s törskimi lüstvi, največ z »Onoguri«. Od nji »Čüdovitni djelen« je pelo hunsko-vogrskiva brata Hunora pa Magora v nauvo domovino so dobili ime, po šterom je gausti nücani reči z ugro- žitek: začnili so pasti konje eške gnesnedén po Evropi -finske vretine. Najbližanji pa birke ino vsikdar dale poznajo: »Ungar«, »Hunžlati madžarskoga gezika vandrivati. Gratali so noma- garian« ali »Hongrois«. Té sta vogulska (manjši) pa di, ki so živeli v šatoraj, štere vküpni žitek je tak veuko ostjaška (hanti) rejč, šteriva je bilau na léki vrazmo po- mauč emo pa tak so se lidmaliva naroda v Zahodnoj brati pa indrik gorpostaviti. gé med sebov pomejšali, ka Siberiji, na gnešnjom Rusoš- V etom časi je že trbölo bole ništerni čednjaki brodijo, kom živéta. Največ vküpni skrb meti na vrejdnosti, ka v tejlaj Madžarov več reči je povezani s konjami. zatok so stari Vaugri dosta törske kak ugro-finske krvi Gezikoslovci pa arheologi so bole sodački živeli. Njina tečé. Drügi so gvüšni, ka so gvüšni, ka so starci, predni- glavna škér je grato takzva- Vaugri v istini törsko lüstvo, ki Madžarov, pred več geze- ni »refleksni lok« (vissza- štero je kraj Urala samo ro lejtami - vküper z drügi- csapó íj), zvün šteroga so svoj gezik na ugro-finskoga mi ugro-finskimi lüstvi - na nücali eške kratke sable pa vöminilo. Erični muzični srejdnjom pa spaudnjom sulice tö. Vküper so živeli pedagog Zoltán Kodály je tali bregá Ural živeli. S pa- s Skitami pa Sarmatami, en par lejt pred drügov sveverstvom so se nej spravlali, od šteri so prejkvzeli dosta tovnov bojnov eške dojspigesti so po lesaj iskali, djajali mitološki motivov. Djelena so, ka je madžarska glasba so pa ribe lovili. Svoje male najdemo na priliko v pri- »sestra törske muzike«. rame so skopali v zemlau, v povejsti o brataj Hunori Leta 750 so se starci gnešnji vsakšom je živela edna veu- pa Magori, šteriva sta prej Madžarov pá pakivali. Oprka držina. gezdila za »čüdovitnim dje- vin so odišli prejk Volge v Kauli leta 3000 pred Kristu- lenom«. Simbol »turula« krajino Levedija, te pa eške šom so se ugorska lüstva leko spoznamo v legendi v takzvani »Etelköz«. Ta rejč napautila prauti djugi, nji- o Emesi - materi vojvode znamenüje »med dvöma no vandrivanje je trpelo več Álmosa - štera je prej od rekama« ino kaže na tau, stau lejt. Žitek stari Madža- ednoga takšoga veukoga fti- ka so Vaugri živeli med vorov pa je samo te sploj ova- ča kusta gratala. V tom cajti dama Dneper pa Donava. 2. septembra se je nauvo šolsko leto začnilo v našom Porabji tö. Gvüšno dosta vas geste med našimi bralci, šteri mate mlajše ali vnüke v višiši klasaj osnauvne šaule ali na srejdnji šaulaj. Etakši šaularge se morejo mujs včiti zgodovino (történelem) tö, največ od toga, ka se je na Vogrskom v indašnji časaj godilo. Leta 1848 so gorenjesenčarski plebanoš Jožef Košič vödali svoje tenke knige »Zgodbe vogrskoga kralestva«, po 171. lejtaj vam želejmo v svojoj nauvoj seriji znauvič v domanjoj rejči pripovejdati od vsega toga, ka se je v našom rosagi v preminauči više gezero stau lejtaj godilo. Aj bau tau štenjé za vse najgir stariše pa stare stariše, depa za tisto mladino tö, štera eške rada šté v našoj rejči. Gnesnedén smo že gvüšni, ka je bilau v 8. pa 9. stoletji dosta Madžarov söverno od Črnoga maurdja. Peržijski čednjak Džajhani v arabskom geziki piše, ka Vaugri dosta njiv majo, depa svoje konje tö paséjo. Od sprtolejtja do geséni gézdijo s svojov marov, v zimi pa déjo nazaj v svoje tabore pri vekši vodaj. Dostakrat robijo sausednja lüstva, če pa trbej, leko vküppozovéjo dvajsti gezero sodakov na konjaj. Na glavej majo turban, na tejli pa srajco ino mangli. Arabci pišejo, ka so Madžari veuki pa lejpi moški, šteri majo dva prejdnjiva: ednoga glavnoga z imenom »kende« pa ednoga sodačkoga z imenom »gyula«. O Vaugraj sta pisala cesara z Bizanca, Leon Maudri pa njegvi sin Konstantin tö. Od njija zvejmo, ka so meli Madžari sedem plemen (törzsek). Z njimi je vküper živelo eške edno ausmo, kazarsko pleme, vsi zamaj pa so bili organizerani skoro kak liki eden pravi nomadski rosag. Od casara Leona zvejmo tau tö, ka so bili Madžari sploj batrivni ino viteški, donk pa so nej bili vörni, niške je nej mogo računati na nji. Svoje protivnike so nej z močjauv dojobladali, liki s čalivanjom: tak so se delali, kak liki bi bejžali, te so se pa nazaj obrnauli pa svoje neprijate- Porabje, 12. septembra 2019 le s püščicami dojstrlili. Tau strejlanje so sploj dostakrat sprobavali, vadili. Za sebov so pelali trnok vnaugo konjov - nej samo zavolo mlejka pa mesa, liki ka bi vekši šereg vövidli. Ranč tak kak drüga nomadska lüstva so Madžari tö pogange bili, šteri so vörvali v šamane pa dühove. Njini vrači, »taltoške« so se naraudili z več zobami ali prstami ino so vidli v bodaučnost. Zdigavali so vihére ino zaganjali oblake, včási pa so gratali biki ali ftiči. Vaugri so najbole čestili nébo, vsikdar pa so ostali pogange, če rejsan so od Arabcov poznali islam, svetiva brata Ciril pa Metod pa sta jim na konci 9. stoletja nutpokazala pravoslavno krščanjsko vöro ranč tak. Madžarski sodacke so svojim sausedom večkrat pomagali v bojnaj, takšoga ipa so dosta vsega porobili. Od vzhoda pa so vsikdar bole na gausti pritiskavala neprijatelska lüstva, zatok so Vaugri začnili broditi, ka bi si leko najšli nauvo domovino med Karpatami. Kauli té zemlé so se zdigavale gezero-dvejgezero mejterov visike plamine, na njej pa so bile šurke raveni pa mali bregauvge tö. Za tau so se končno odlaučili v zimi 894-895, gda so je z vzhoda stiskavali Pečenegi (besenyők), od djuga pa Bolgari. -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 13.09.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Slovenski magazin, 12.25 Začnimo znova: Mamina Živala, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.25 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.55 TV-izložba, 16.25 Vojna in jaz: Anton, nemška otroška igrano-dokumentarna serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Osvežilna fronta: Lenoba, oddaja za mladostnike, 17.55 Infodrom, poletje 2019: Otroški poročevalci, informativna oddaja za otroke in mlade, 18.10 Frfra in Cufek, risanka, 18.20 Na lepše, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Poklon slovenskih glasbenikov Slavku Avseniku, 21.00 Graška Gora poje in igra 2019: 44. mednarodni festival narodno-zabavne glasbe, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Nevaren poklic, francosko-italijanski film, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo PETEK, 13.09.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.30 Videotrak, 11.00 Dobro jutro, 13.35 Dober dan, 14.40 Prisluhnimo tišini, 15.05 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 15.30 Na vrtu: V grajskem parku, 2. del, izobraževalno–svetovalna oddaja, 15.55 Koncert Jana Plestenjaka s spremljevalno skupino in Simfoniki RTV Slovenija, 17.50 Kjer bom doma (VI.): Ne poglej mi v oči, avstralska nadaljevanka, 18.50 Osvežilna fronta: Lenoba, oddaja za mladostnike, 19.25 Videotrak, 20.00 Iz pozabe (III.), britanska nadaljevanka, 20.50 Tekma s časom, španski film, 22.40 Televizijski klub: Ljubim te, čeprav te ne smem, 23.45 Videotrak, 0.15 Zabavni kanal SOBOTA, 14.09.2019, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 Osvežilna fronta: Lenoba, oddaja za mladostnike, 10.55 Družbeni fenomeni, 11.20 TV-izložba, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Zadnja beseda! – izbor, 15.05 Novodobni iskalec vode, francoska dokumentarna oddaja, 15.55 Nova dvajseta: Tekma, čips in zadetek, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu: V grajskem parku, 3. del, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip, 17.35 Alpe-Donava-Jadran, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Reaktivčki: Modro gorovje, Jamajka, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Middleton, ameriški film, 21.45 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Sherlock (IV.): Poslednji problem, britanska miniserija, 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.25 Napovedujemo SOBOTA, 14.09.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.05 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.15 Pričevalci: Erika Fürst, 11.00 Gospa, ki z oblačenjem slači, portret kostumografke Alenke Bartl, 12.10 Na lepše, 12.50 Otroški pevski zbor RTVS, Anka Jazbec in Ansambel Janeza Dovča, 13.25 Slavnostni koncert ob 70-letnici Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel Ajdovščina, 15.10 Proslava ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, 16.40 Pesem o svobodi, koncert partizanskih pesmi v Rižarni, 17.35 Dokumentarna oddaja, 19.00 Videotrak, 20.05 Baletni plesalec, Sergej Polunin, koprodukcijski baletni film, 21.35 Zvezdana: Modrost volkov, 22.20 TABU zgodba za jutri, glasbeno-dokumentarni film, 23.45 Videotrak, 0.40 Zabavni kanal NEDELJA, 15.09.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 10.15 Vojna in jaz: Fritjof, nemška otroška igrano-dokumentarna serija, 10.40 TV-izložba, 10.55 Med valovi, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Graška Gora poje in igra 2019: 44. mednarodni festival narodno-zabavne glasbe, 14.20 TV-iz- ložba, 14.35 Na lepše, 15.10 Kästner in mali Dienstag, nemško-avstrijski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Čez planke: Križarjenje po Jadranu, 18.20 Melodije morja in sonca 2019, 18.40 Muk: Holi, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Popevka 2019, 22.15 Intervju, 23.00 Poročila, Šport, Vreme, 23.30 Skriti obraz Silicijeve doline, francoska dokumentarna oddaja, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo NEDELJA, 15.09.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 7.00 Videotrak, 7.55 Duhovni utrip: Pet neverjetnih, 8.10 Koda, 8.45 Glasbena matineja, 10.20 Proslava ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, posnetek iz Ajdovščine, 12.05 Aleksandrinke, dokumentarni film, 14.00 Ambienti, 14.30 Poklon slovenskih glasbenikov Slavku Avseniku, 16.00 Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Celje, 9. kolo, 18.25 Zrakoplovi - nazaj v prihodnost, francoska dokumentarna oddaja, 19.20 Videotrak, 20.00 Skrivnosti mest II.: Bejrut, britanska dokumentarna serija, 20.55 Žrebanje Lota, 21.05 Otrok v času, angleški TV film, 22.45 Zvezdana: Modrost volkov, 23.35 Videotrak, 0.30 Zabavni kanal PONEDELJEK, 16.09.2019, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.00 TV-izložba, 11.15 Na lepše, 11.45 Obzorja duha, 12.20 Začnimo znova: Riki in Blažka sta zakon, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Panoptikum, 14.25 TV-izložba, 14.35 S-prehodi: Pomorski muzej, 15.05 Dober dan, Koroška, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! – izbor, 18.10 Bacek Jon: Letenje z zmajem, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Pogovor s predsednikom vlade, 20.55 Pogovor z opozicijo, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Pisave: Dragan Velikić, Veronika Simoniti, 23.20 Žar legende, 23.30 Glasbeni večer, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo PONEDELJEK, 16.09.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.45 Videotrak, 11.30 Otroški program: Op! 12.20 Dobro jutro, 14.45 Dober dan, 15.30 Prava ideja: Luka Košir, restavracija Grič, 16.05 Hoja po vodi, dokumentarni film, 17.10 Ljudje in zemlja, 18.05 Kjer bom doma (VI.): Pred obličjem smrti, avstralska nadaljevanka, 19.00 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska oddaja, 20.00 Mogočne ladje: Velika jezera, 20.55 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 21.55 Kralj Bibi - življenje in podvigi Benjamina Netanjahuja, izraelsko-ameriški dokumentarni film, 23.35 Videotrak, 0.05 Zabavni kanal TOREK, 17.09.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Pisave: Dragan Velikić, Veronika Simoniti, 12.25 Začnimo znova: Veliki Š(t)ef, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Pogovor s predsednikom vlade, 14.25 TV-izložba, 14.35 Duhovni utrip, 14.50 TV-izložba, 15.25 Potepanja – Barangolások, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 A veš, koliko te imam rad: Slivovo poletje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica New Amsterdam, ameriška nadaljevanka, 20.50 (Ne)vidni slovenski film, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pričevalci: Erika Fürst, 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.50 Napovedujemo TOREK, 17.09.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.50 Videotrak, 11.35 Dobro jutro, 14.20 Dober dan, 15.05 Alpe-Donava-Jadran, 15.45 Porabje, 12. septembra 2019 OD 13. septembra DO 19. septembra Mira Marko, dokumentarni portret, 16.55 Poklon slovenskih glasbenikov Slavku Avseniku, 17.55 Kjer bom doma (VI.): Nove dogodivščine, avstralska nadaljevanka, 18.55 Adrenalinci: Skok s padalom, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.20 Videotrak, 20.00 Sveti prostori: Azijski templji - ljudje, narava in bogovi, francoska dokumentarna serija, 20.55 Prava ideja, 21.30 Prevara (IV.), ameriška nadaljevanka, 22.55 NaGlas!, 23.15 Zadnja beseda! - izbor, 0.15 Videotrak, 0.50 Zabavni kanal SREDA, 18.09.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Koda, 12.25 Začnimo znova: Evgen in Marjetica, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Pogovor z opozicijo, 14.25 TV-izložba, 14.35 Osmi dan, 15.05 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.35 TV-izložba, 16.00 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski vodni krog: Lepenjica, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Fran Levstik: Martin Krpan, 18.00 Knjiga o džungli: Rečni list, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika Šport, Vreme, 20.05 Veter se obrača, francosko-švicarski film, 21.30 Kam, kratki igrani film AGRFT, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Sveto in svet, 23.50 Slovenski vodni krog: Lepenjica, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo SREDA, 18.09.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.50 Videotrak, 11.35 Dobro jutro, 14.20 Dober dan, 15.15 Tiha zmaga, dokumentarni portret, 16.15 Ambienti, 17.00 Čez planke: Križarjenje po Jadranu, 18.05 Kjer bom doma (VI.): Jesenske zadeve, avstralska nadaljevanka, 19.00 Od popka do zobka: Mišice in kosti, zabavno-poučna oddaja za otroke, 19.20 Videotrak, 20.00 Jiři in Otto Bubeniček, češki portretni film, 20.55 Žrebanje Lota, 21.10 Moje mnenje, 22.00 Varna hiša: Vran, britanska nadaljevanka, 22.55 Reverz, dokumentarni film, 23.45 Žar legende, 23.55 Videotrak, 0.30 Zabavni kanal ČETRTEK, 19.09.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Slovenski vodni krog: Lepenjica, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 12.20 Začnimo znova: Oven na volišču, slovenska nanizanka 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.25 TV-izložba, 14.35 Slovenci v Italiji, 15.00 Moj gost/ Moja gostja - Vendégem, portretna oddaja, 15.30 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Odrast, 18.05 Žanov svet: Umazanija, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 0.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Napovedujemo ČETRTEK, 19.09.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.50 Videotrak, 11.35 Dobro jutro, 14.20 Dober dan, 15.20 Franc Anton pl. Steinberg, človek baročne popolnosti, dokumentarni film, 16.25 City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dokumentarna oddaja, 17.10 Graška Gora poje in igra 2019: 44. mednarodni festival narodno-zabavne glasbe, 18.05 Kjer bom doma (VI.): Neusahljivo življenje, avstralska nadaljevanka, 19.00 Aktivatorji: Park za skejtanje, izobraževalna serija za otroke in mlade, 19.10 Videotrak, 19.55 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska oddaja, 20.50 Nogomet - evropska liga: Slovan : Bešiktaš, 1. kolo, 23.20 Nogomet - evropska liga: vrhunci 1. kola, 23.50 Slovenska jazz scena, 0.45 Videotrak, 1.20 Zabavni kanal Pozvanje - Meghívó Slovenska zveza pa Slovenska narodnostna samouprava Števanovci vas lepou zoveta v nedelo, 22. septembra 2019, na 15. vöro v kulturni dom v Števanovce na PREMIERO GLEDALIŠKE DRŽINE NINDRIK-INDRIK. Ob tej priliki de skupina nutpokazala nauvi igri Milivoja Mikija Roša: Šaula za penzioniste in Klara pa Babi na mejseci. Na srečanji sodelujeta gledališka skupina ZSM Veseli pajdaši pa Dramska skupina Pečarovci. Gledališka skupina Marijana Fodor Nindrik-indrik ZSM: Marijana Kovač ŠAULA ZA PENZIONISTE Marija Bajzek Ferenc Bajzek Igro je napiso pa režiro: Ferenc Meggyes Milivoj Miki Roš KLARA PA BABI NA MEJSECI Špilajo: Špilata: Klara Fodor Klara Fodor pa Marijana Fodor Tisztelt Nemzetiségi Választópolgár! Akinek a választási iroda által megküldött, a szavazóköri névjegyzékbe vételről szóló értesítőjében az szerepel, hogy ÖN A SZLOVÉN NEMZETISÉGHEZ TARTOZÓ VÁLASZTÓPOLGÁRKÉNT KÉRTE A NÉVJEGYZÉKBE VÉTELÉT, az regisztrált nemzetiségi választópolgárnak minősül! Akinek tehát ez szerepel az értesítőjében, annak további teendője nincs a regisztrációval kapcsolatosan. Aki még nem kérte a regisztrációját, de szeretne a szlovén nemzetiségi önkormányzati választáson is részt venni és szavazni, az 2019. szeptember 27., 16.00 óráig kérheti a nemzetiségi névjegyzékbe vételét! Spoštovani volivci, pripadniki slovenske narodnosti! Tisti, ki ste dobili obvestilo volilne pisarne, da ste registrirani v določenem volilnem okrožju, z naslednjim besedilom: VAŠO REGISTRACIJO V VOLILNI SEZNAM STE ZAPROSILI KOT VOLIVEC, PRIPADNIK SLOVENSKE NARODNOSTI, se štejete za registrirane narodnostne (slovenske) volivce, torej v zvezi z registracijo nimate več nobenih nalog. Tisti, ki še niste zaprosili za registracijo, a bi želeli svoj glas oddati tudi na volitvah slovenskih narodnostnih samouprav, se lahko registrirate oz. prosite za registracijo do 27. septembra 2019 do 16. ure. V Slovenskem domu male plastike in slike, slikane brez barv Magdolna Reisinger z generalno konzulko Metko Lajnšček 6. septembra je v Slovenskem domu obiskovalce na otvoritvi razstave Magdolne Reisinger pozdravil podpredsednik Slovenske zveze Jože Hirnök. Otvoritve so se udeležili tudi nova generalna konzulka v Monoštru Metka Lajnšček, zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss in pedsednica ZSM Andrea Kovács. Strokovno pot Mo- noštrčanke je predstavila likovna pedagoginja Erika Csomós. Magdolna Reisinger se je rodila v Monoštru. Po končani gimnaziji je študij nadaljevala v Budimpešti na področju umetnosti. Ukvarjala se je z grafiko, s slikarstvom, fotomontažo in s stekleno obrtjo Tiffany, kasneje pa se je usmerila v kiparstvo. Stalno eksperimentira z različnimi materiali. Njen Ena od stvaritev namen je, da ustvari svoje like iz čim trajnejših, času kljubujočih materialov, zato se izogiba krhkim materialom. Zlasti pri svojih večjih, dvometrskih kipih zelo rada uporablja gradbene materiale. Razstava je na ogled do konca septembra. L.R.H. Sliki: F. Bana in K. Holec TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB