na ocsisztila," bio je odgovor. »Vidiš k toj košari je szpodobna i tvoja duša. Voda je toti vu toj košari ne osztanola, ali po njoj sze je ona od szvojih zamazkov donok ocsisztila. Tak i tvoja diisa, csi szi glih z bozse recsi za volo szlabe pameti nika nemre zadrzsati, dčnok po gosztom poszliisanji bozse recsi sze tvoja diisa vszebole z csiszti od pregrehskov i zamazkov. Naj ti bode to na trost, ka bi duša tvoja nadale zajimala z vretine vekivecsnih pravic." Vu zacsetki sztvorjenja, gda je escse krnica kraluvala na zemli je velo Bog: »Naj bode szvetloszt;" i nasztanola je szvetloszt. Po štiri jezero letah sze je pa duhovna tmicsnoszt potegnola ober zemle najmre satringa i bol-vansztvo, te je Bog ob drugim pravo : naj bode szvetloszt; i szkazala sze je szvetloszt od zgorah z nebesz ; doli je priseo Krisztus, prava szvetloszt, naj bi preszveto tmicsnoszt nezgriintane blodnoszti; oa je cslovecsansztva duhovno szunce, pravice njegovoga evangeliuma szo pa traki, steri szvet preszvetijo. Ednok pa, gda zdajšnje szunce vgaszne na veke, gda vecs aieszec nede davao szvetloszti, gda bodejo kapale zvezde, te de Bog ob tretjim pravo: „naj bode szvetloszt" i te sze na den szodnji odkrijejo vsza cslovecsa dela. „Vsza bodejo odkrita i voraszpresztreta pred ocsmi onoga, pred koga kraleszki sztolec moremo na szod prihajati." To prvo szvetloszt je vuzsgala bozsa vszemogocsnoszt, naj bi cslovek szvojo zemelszko pot, po steroj more hoditi ocsiveszno vido; to driigo szvetloszt, evangeliumszko szvetloszt je vuzsgala njegova szmilenoszt, naj bi pri njenom poszveti cslovek vido ono pot stera pela vu vebesza i ogno sze one, stera pela na szkvarjenje; tretjo szvetloszt, pa vuzsge njegova pravicsnoszt, naj bi lehko vido vesz celi szvet, sto po kaksoj poti je hodo. Onim ki to drugo szvetloszt zavrzsejo, de sztrahovitna ta tretja szvetloszt, stera sze njim szkazse na den szodnji ino do kricsali: „Poriiste sze na nasz gore i vi bregovjezakopajte nasz!" Zato cslovek krscsanszki naj sze ti nebi trbelo bojati od one tretje szvetloszti, bojdi na tom, naj bi ta driiga, evan-geliumszka szvetloszt preszvetila poti tvoje i csi nebi meo vole poszlusati recs bozso, zmiszli szi na Jezusa ete recsi: „To je pa szodba, ka je szvetloszt prišla na szvet, ali liidjč szo raj liibili kmicsnoszt, kak szvetloszt; ar szo njihova djanja hiida bila ..." Szlcpecz Ivan. Zakaj bi proszo, da ne dobim. jokecs zsivemo vu loj szkuznoj dolini, mamo vszaki szvojo nevolo i szirmastvo; radi bi sze toga ognoli, radi bi zsivoli brezi vszakoga krizsa i trplenja, kak Adam i Eva pred grehom v paradizsomi. Tozsimo sze drugim nad szvojimi krizsih, cla bi szi je malo zlehkotili, i nisterni bi nam radi pomagali; pa nam nemrejo, drugi bi nam pa lehko, pa nescsejo. Zato bi bilo za nasz naj bolse, da bi sze sz pszalmiszlom tiidi mi zgledavali proti nebeszom : „Szvoje ocsi v zdigavlem na gore, od koder mi pomocs pride" (psz. 120), da bi proszili koga, steri nam more pomagati vu vszakoj potrebcsini. Ali dosztakrat csujemo govoriti duše i tudi takse stere bi bile rade pobozsne : „Proszila szam pa ne szam dobila." Zna biti szi tudi ti taksi dragi cstevec, lehko tudi ti praviš : »Dosztakrat szam zse proszo, devetdnevnice opravlao pa ne szam dobo zakoj szam proszo, zakaj bi duzse molo ?" Csi isztina ne szi bio vszlisani kak praviš, szi szam kriv; ali szi pa proszo kakso recs, stera bi ti škodila, ali szi pa szlabo proszo. Zna biti je bilo krivo, da neszi dobo, kaszi proszo, ar zsives vu szmrtnom grehi i ga nescses zapusztiti. Csi szi sze z Bogom szkregao i ga neszkoncsno razzsalo, kak szi viipao prosziti ? vej escse szvojega telovnoga ocso ne bi vupao, steri m szi sze ravno szkregao. Poszlusaj ka pravi prorok Jeremias : „Napacsno szmo delali, i k cse- meram te drazsili, zato sze ne das szprosziti." (Zsaloszt. pes. 3.) Po proroki Izaijasi pa govori Bog szam: „Csi tudi poviksavlele molitev, vasz denok nebom poszlubno, zakaj vase roke szo pune krvi." (1, 15.) Csi szo tvoje roke tudi pune krvi, tatvine i hami-csije, csi je tvoje szrce puno gizdoszti, lakovnoszti, nc-csisztoszti, nevoscsenoszti, csemerov i szovrazstva ; csi z jezikom ogrizavles, lazses, neszramno govoriš; csi blizs-njemi delaš kvar, i vcsinjeni kvar nescses popraviti, csi nescses greha zapusztiti i sze pobolsati, te szi szam kriv, da te Bog ne poszluhne. Csi scses dobiti, ka proszis, szovrazsi i zapiiszti greh, i zmeri sze z Bogom z dobro v szpovedjov, ali pa pozsaluj szvoje grehe, csi nemres hitro opraviti szv. szpoved. Doszta jih proszi pa nedobijo, ar ne vejo, ka pro-szijo. Szveti apostol Paveo je proszo Krisztusa, naj ga od-szlobodi satanovoga nadlegovanja, pa je ne bio poszluh-njeni. Krisztus njemi je pravo: „Zadoszta ti je moja mi-loscsa." (2 Kor. 12). Zebedeusovima szinoma je Jezus naravnoszt povedao: „Ne veta ka proszita" (Mat. 20). Ravno tak bi lehko povedao vnogim dušam: „Ne vete, ka proszite." Csi bi vido i precsteo vsze prošnje, stere ludje posilajo g. Bogi po Materi bozsoj, po szvetom Antoni i po drugi szvetnikah, bi sze csuduvao i bi pravo szam proti szebi: Kak morejo Boga prosziti kaj taksega, stero nebi viipali pred ludmih. Doszta jih proszi takse, stero bi njim škodilo, csi bi je dobili, kak sze cste od edne dekline, stera sze je miszlila Bogi poszvetiti, de-vistvo njemi obliibiti i v szamosztan iti. Ali rada je bila radovedna i je vecskrat posztaplala pri okni, je pozabila na szamosztan i devistvo, miszliti je zacsnola na zsenitev. Csula je praviti, ka dobi deklina taksega mozsa, kaksega . szi zsele, csi sze priporocsi szvetoj Katarini devici i manternici. Zacsnola je prosziti to szvetnico, da naj njoj dobi mozsa po njenom zselenji; 24 novembra den pred szv. Katarinov, je prav vrelo proszila pred kepom szv. Katarine, vu tisztom hipi szpadne kep na tla .i szi sztere glavo. Sz tem njoj je štela szvetnica povedati, naj ne proszi takse recsi, ali deklina je ne štela szpoznati bozsega opo-minanja; proszila je scse dale i bila je poszluhnjena. Mozsa je najsla po szvojem zselenji i sze ozsenila zsnjim. Po zdavanji sze je pelala v mozsovo bizso. Ali gda sze je ta pripelala, sztopi z voza tak neszrecsno, ka je szpad-nola i szi potrla sinjek. Mrla je prvle, kak je sztopila v bizso mozsovo, stero szi je zebrala na meszto szamosz-lana. (Segneri, cristiano instruito part. 3. ragion. 3.) Kaj taksega, ali pa ednakoga szi zna biti tudi zse ti proszo. Ali kak ne da dobra mati szvojemi deteti nozsa, liki kruli, csi jo proszi, ravno tak i se doszta bole nam ne da vszega-vidocsi i neszkoncsno moder Bog, ka bi nam škodilo csi bi dobili. Csi pa proszis Boga, da bi rnogeo szpoznati i pozsaluvati szvoje grehe, sze jih dobro szpo-vedati i pobolsati sze, ali csi proszis da bi sze grešniki szpreobrnoli i sze zvelicsali sze lehko zaneszes, da bodo poszluhnjene tvoje molitvi. Tiidi csaszne recsi szlobodtio prorszis, kakti zdravje, szrecso pri zsivini, dobro letino, ali kakso driigo recs, pa vszigdar pravi : csi Bog scse, csi de mi ta recs pomagala k zvelicsanji ; sz Krisztusom pravi : „Ocsa, csi je mogocse, v, zemi te kelih (krizs nevolo) od mene : pa ne moja liki tvoja vola naj sze zgodi" (Luk. 22, 42.). Proszi pa vsze zviipanjom. Zakaj szveti apostol Jakob pravi: „Steri dvoji . . . naj teda ne miszli taksi eslovek, da bo kaj dobo od Goszpoda" (1, 6. 7.). I Krisztus szam pravi pri szvetom Mataji : „Vsze, ka koli proszite v molitvi, csi verjete, bote prijeli" (21. 22). Csi trdno verjes, da bos poszliihnjeni, sze ne navolis i ne nihaš moliti, csi ravno ne szi v csaszi poszluhnjen. Sztanovitno proszi tak kak vcsi szveti aposlol Paveo : „Bodite sztanovitni v molitvi« (Kolos. 4, 2.). Pa zna biti bos pravo : „Zse dugo proszim, pa scse ne szam dobo". Pogledni nikelko, kak moliš ? Ne szi znabiti med molitvov dremao, okoli gledao, razmisleuo molo, z navade, da szrce ne znalo ka szi zje-zikom zgovarjao ? Kak bi naj Bog poszliihno tvoje prošnje, ka scse szam neves, ka proszis, gda tnolis ? Csi szi do zdaj tak molo, sze ne tozsi, da neszi poszliihnjeni, liki szam szebe tozsi i zaesni moliti pobozsno, vrelo sztanovitno i vdani v bozso volo. „ , ~ T „po Gvetji" S. J. --- Kak moremo szebe liibiti. II. Vinszko pilo i cslovecsa velka cseszt. Ne dajte sze zapelati! Ne prazniivajoesi, ne bol-vancsarje, ne ki zakon prelomijo, niti pijanci nedo ladali kralesztvo bozse. (I. Kor. 6, 9—10.) a je vszakdanesnje delo, to za malo stiraamo. Ki vszaki den vidi gorisztanoti szunce, onorni de to kraszno lepo videnje szploh proszto delo: ali sto bi vu szvojem zsivlenji szamo ednok vido goriidocse szunce, on bi sze z toga pre-lepoga videnja uigdar nebi szpozabo. Ki vszaki den sztotke pa jezerke noszi vu szvojih rokah, on nede doszta marao za peneze, csi je szamo ne szkopi i paro-ven : ali ki vu szvojem zsivlenji szamo ednok sztiszkava jezerko vu szvojoj prgiscsi, onoga szrce de hitrej bilo. Itak szmo i z driigin delon. Pri ludomorsztvi sze vszaki cslovek sztrszne, ar je te greh — Bogi hvala — escse ne tak navadno goszti: ali vidivsi pijanoga csloveka sze zse nanes vecs ne szpacsimo, ar taksega csloveka, komi je vino glavo zmolilo, vecskrat vidimo. Zato pijansztvo ludje nancs prevecs ne zamerijo. Taksega mislenja liidem sze glaszijo recsi apostola : „Ne dajte sze zapelati! Ni praznuvajocsi, ni ki zakon prelomijo, niti pijanci nedo ladali kralesztvo bozse." Ka liidje za malo stimajo, to Bog za velki greh vzeme, steri csloveka včzaprž z nebeszkoga kralesztva ino ga na szkvar-jenje sziine. Z nacsisimi recsmi to telko zadene, ka je pijansztvo szmrten greh, eden z teh szedmčrih glavnih grehov. Zaka je tak velki greh pred Bogon pijansztvo? Na to pitanje scsem zdaj odgovor dati. 1. Ne szi nam trbej doszta premislavati i previdimo, ka je etoga vidocsega szveta cslovek najlepše sztvorjenje. Escse divji liidje szo v pamet vzeli, ka je cslovek kaj vecs od ovih szvorjenj, csi szo glih nisterne sztvari mocs-nese, prilicsnese od csloveka. Ah ka je ono, stero csloveka za krala vszeh sztvorjenj posztavi? Telo nase je kak zsivinszko i vu telovnoj mocsi pa bisztron csutenji sze cslovek nancs nemre priglihavati k nisternoj sztvari: ocsi orlov oszramotijo cslovecsi pogled, oroszlan je mocsnesi od kaksega ste csloveka. Ali vu csloveki jeszte nika, ka vecs vala od telovne mocsi, ka ober vszeh sztvarih povzdigne csloveka, to je ona bo-zsanszka perinja vu csloveki, stero za pamet i razum imenujemo. Tu je szamo cslovek zadobo na zemli od Boga, z tem kraliije on ober vszeh sztvorjenj z tem pri-szili on sztvari escse naturalszke mocsi, naj bi njemi szliizsile. Sto je, ki zadrzsi mocsen voter, ino ga priszili, naj bi gnao mlinszko kolo? . .'. Sto je komi szliizsi vrocsi szopot? . . . Sto je ki goriprime escse nebeszki bliszk ino ga na telko okroti, ka z njim kola vozi (elektricsna zseleznica) ino vu kmicsnoj nocsi szveti? Ka nemrejo vcsiniti naturalszke grozne mocsi, ka nemrejo vcsiniti mocsne sztvari — to lehko vcsini szpameten cslovek. Najveksa mocs na szveti je tak : ne mocsen viher, steri rasztje podera, ne ona szopotna mocs, stera vise szto kol zmecsave pela, ne bliszk nebeszki, od steroga pecsine pokajo — nego najveksa mocs na szveti je pamet cslovecsa, ar ona voter szopot, bliszk vu szvojo szliizsbo podvrzse. Pa vszaki zna, ka je on goszpod, kidriigomi zapovedava. Porazmete mene, nescsem cslovecse gizdoszli escse bole napihnjati. Ali ka je pravica, to vopovem. Szan Goszpodni Bog nam je na znanje dao, ka je cslovek vecs od vszeh sztvorjenj, on je goszpod i kral cele zemle. Odprite gori knigo sztvorjenja. Vcsaszi ua prvom sztrani najdemo recs Boga, ki je csloveka sztvoro: „Na-pravmo csloveka na kep i szpodobnoszt našo, ki bi gosz-podaro ober morszkih rib, ober nebeszkih ftic, ober zverine i na celoj zemli i ober vszeh lazecsih sztvarih, stere sze giblejo na zemli, i sztvoro je Bog na szvoj kep csloveka". Ovo cslovecsa velka cseszt, vu stero ga je ne kral ali caszar, nego szan Goszpod ni Bog posztavo. Vsze, ka jeszte na nebi i na zemli, je z bozsi rok prišlo. Vszeznajocsega Boga razum je vozgruntao szvet i vszemogocsna vola njegova ga je dogotovila. „Veli Bog : naj bode szvetloszt — i gratala je szvetloszt. Veli Bog : naj rodi zemla zeleno travo! — i tak sze je zgodilo." Ali gda Bog scse okoroniivati szvoja sztvorjenja, te szi najednok na szebe zmiszli i na szvoj kep je sztvoro csloveka. Ne vzeme szi modlo od zse sztvorjenih sztvarih, nego vu csloveki szvojo szpodobnoszt na szvet prinesze. Tak ne szo szamo velke recsi, nego isztinszka pravica, ka je cslovek goszpod i kral ete zemle, ki vu szebi noszikep bozsi ... Ali vu kom tali je szpodoben cslovek k szvo-jemi Bogi i Goszpodi ? Bog nema tela: tak na telo gledocs cslovek k njemi szpodoben biti nemre. Bog je csiszti duh, ki ma razum i szlobodno volo. I cslovek je ravnok vu tom tali szpodoben Bogi, ka on tiidi ma razum i szlobodno volo. Vszako sztvorjenje Boga hvali, zmozsnoszt i mod-roszt njegovo nazvescsava; ali ni edna zvezda, drevo, korina, sztvar ne pozna Boga. Zato je Bog sztvorp csloveka, naj bi dopuno, koroniivao delo sztvorjenja, naj bi bio slo taksi na zemli, ki je mogocsen njega Gosžpoda i Sztvoritela szvojega szpoznati. Ali kakda szpozna cslovek Boga szvojega ? Ne z ocsmi, ne z viihami kak szpoznava szlarise, bratjo i pria-tele szvoje — nego z panietjov szpozna on Boga szvojega. Pamet je szamo cslovek zadobo i ravno po njoj sze ober vszeh sztvarih povzdigno. Ali z tem escse nevejmo vsze od viszoke cslovecse cseszti. Kniga sztvorjenja nam od toga escse vsze ne povej. Csi prav scsele" znati, ka je cslovek ? te preglejujle teli-kajse i evangeliumszke knige i tam te csteli escse vecs od cslovecse viszoke cseszti. „Ka vala csloveki, csi bi glih celi szvet zadobo, diiso bi szi pa szkvaro ? — pravi Jezus vu evangeliumi — i ka bi mogeo dati cslovek za odkiiplenje szvoje dtise . . . Cslovek z nikim nebi mogeo odkupiti szvoje diise, ar je diisa kep bozsi. Szamo Bog zna za diise dosztojno ceno dati. Cena cslovecse diise je pa : veslo vecsenje Szi na bo-zsega, njegovi trudi, molitvi, moke i krizsna szmrt. Csi znati sesete, ka je cslovek, — sztopte pod krizs i tan gledajte ne z oesmi, nego z razumon zgodovino velkoga petka. Premislavajte szi : sto je, ki viszi na krizsi, premisz-lite szi : ka je mogeo 011 trpeti i szpitavajle : za koga je vesino on vsze ono, ka je vesino ? — i te porazmite velko cseszt cslovecso. Tak velki je cslovek, ka je szan Szin bozsi mro za njega na krizsi. Tak velki je cslovek, ka szeje za njega krv Szi na bozsega prelevala. 2. Gledajmo zdaj zse, kak pijanec na nikoj szpravla szvojo velko cslovecso cseszt. Te zsaloszten kep, steroga morem popiszati, je vam vszem znani. Tan vu grabi kre poti lezsi eden cslovek. Szamo odzviina je cslovek ; szamo vu cslovecsi gvant je oblecseni. Z nogami ne lada, gucsati nevej, szamo jekla. Ni szvoje ime nevej povedati. Z včobrnjenimi oesmi zija . . . tak da bi sze bozsa perinja : diisa odszelila z njegovoga tela. Iscsite vu njem csloveka, isesite vu njem kep bozsi. Zaisztino ne najdete to vu njem. Cslovek kak kral zemle ednako sztapla — pijanec sze pa vu blati kobaca, ar ga noge njegove ne drzsijo. Cslovek razumlivo gucsi — vu njem pa ni kaple razuma ne najdete. Vinszko pilo vnesze razum od csloveka. Te lezseesi pen bi bio kral zemle, kep bozsi, brat Krisztusov, oroesnik kralesztva nebeszkoga ? . . . Nancs ga za sztvar nemrem povedati. Ar sztvari hodijo i vsza szvoja csiitenja nucajo. Sztvar nancs nemre na telko priti, kak pijanec. Zato pravi zse zdrava pamet: Pijanec je od neme sztvari pozadnejsi. Vnogo nevol i betegov zna csloveka doszegnoti, ali ni edna je ne tak nevarna, kak csi sze njemi pamet zmeša. Ali nebi pravice gucsao ? Povej mi szamo ti ocsa i mati ka bi csino, csi bi szi mogo zvoliti, naj bi sze tvojemi deteti plucsa zvuzsgala, noga sztrla, ali pa na celo zsivlenje pamet zmejsala ? Stero bi szi zvolo ? Jaz miszlim, ka bi tvoje ocsinszko szrce to pravilo: csi zse more trpeti moje dete, naj bo ono raj vu kak-semste betegi, naj Bog raj nje k szebi pozove — aii ka bi moje dete, do szmrti vu zmejsanoj pameti bilo, od toga me naj odszlobodi Goszpodni Bog. I ovo pijanec szi szam rad zmejsa csi glih na kratki csasz szvojo pamet! Jeli razmite zdaj zse : zaka je velki greh pijansztvo, zaka pravi apostol; ne dajte sze zapelati . . . pijanci ne bodo ladali kralesztvo nebeszko. I csi sto escse zdaj nebi steo porazmeti i za malo stimao pijansztvo, od onoga escse szpitavam : Na csi za tak malo stimas pijansztvo, povej mi, jeli bi rad bio, csi bi vu taksem pijanom sztalisi na tebe priseo szod bozsi, jeli bi rad mro vu taksem tamni ? . . . o. Druga cslovecsa lepa lasztivnoszl je: szlobodna vola. Na to gledocs je tudi cslovek na bozsi kep sztvorjeni. Ka je vola bozsa, od toga nam gucsi vesz celi szvet, vu steroga ednom malom koti mi tudi zsivemo. Bilo je vremen, gda je escse ne bilo szveta. 1 po bozsoj voli vsze je nasztanolo. Edna recs, stero szamo od Boga lehko pravimo, nam na znanje da, kak delavna je bozsa vola — i la recs je: sztvoriti. Prvle je nika ne bilo, ali da je bozsa vola do-koncsala — nasztano je szvet, steroga velikoszl i lepoto je cslovecsa pamet escse vflzbrojiti ne mogla. Sztvoriti cslovek nemre, ar je to tak velka oblaszt, ka jo ni cslovek ni angel podneszti nemre. Ali csi glih cslovek z nicsesza nemre kaj napraviti, donok z kaksega zse sztvorjenoga poistva zna kakse novo delo vkiipposz-taviti. Vszakojacski masinje i priliesne skeii nam glasz-novito oznantijejo, ka biszter razum i mocsna vola nikak csloveka Bogi szpodobnoga vesinijo. Ali Bog ne szamo, ka je sztvoro, nego tekaj i ravna ete szvet. Z nikaksim talon, na kelko je mogoesen, cslovek to tudi csini: z rasztlin i z zsivine szi haszek jemle, nje plodi i naturalszke mocsi vu szvojo szluzsbo naprezse. Iz zgodovine szv. materecerkve. — Konstantinovi szini. — Sl»0nstantin ve''kije vmro 337. r< Kr., kak szmo 1 fo^llli zse Za njegovov szmrtjov je to ogromno velko 1 l^^iii caszai'sz''vo pi'ekslo na njegove tri szine : Konstan-^ tina, Konstancija pa Konstanta. Pri szmrti szvojega ocse szo ne bili, nego kda szo zvedili od nje, szo sze pascdli drzsanje razdeliti med szebom, kak njim je ocsa preporocso. Konstantin II. je zahod vzeo, Konstant szredino, Konstancij pa izhodni del drzsanja. Szamo ka szo ne jako zadovolni bili — vszaki bi rad celo meo, kak dendenesnji, csi sze bratja delijo — pa szo zacsnoli boj med szebom. Najob-prvim Konstant pa Konstantin. Leta 340-ga je Konstantin vu boji poleg Akvileje szpadno pa je po taksem Konstant vzeo prek tiidi njegov tao caszarsztva ; szamo ka ga je ne clugo vzsivao, ar sze je proti njemi za 10 let eden njegov podlozsnik, Magnencius po imeni, porebero ino vu torn boji je tiidi on szvojo szrnrt naiseo. Po taksem je zdaj te celo caszarsztvo znova eden szam, Konstancij, meo vu rokaj. On je escse za zsivlenja Konstanta navktiper z njim dao nove zapovedi na obrambo krsztsansztva, szamo ka szta onjeva prenagliva bila pa szta zacsnola ne szamo z predganjom ino obrambov, nego tiidi z prisziljavanjom pogane na pravo vero szpravlati — to je pa hvalinga ar sze vera z prisziljavanjom širiti ne szme. Na szlednje je escse Konstancij 355-ga leta vsze poganszke cerkvi dao zapreti, vsze daritve je prepovedao, pa je z szmrtjov popreto vsze one, ki to zapoved ne obderzsijo. To prisziljavanje krscsansztva sze poganom ne dopadnolo, nezadovolnoszt je vszikdar veksa bila med njimi, caszar pa, kda je to zacstio, sze je presztrahso, ka ga vmorijo pa steroga iz njegovih szvorodcov posztavijo za caszara. Zato je szvoje szorodce dao szpomoriti do ednoga, steroga je vu Gallio med nepriatele poszlao, ar sze je vupao, ka tam preide. Nego ete — po imeni Julian — je vojake vu onom tali caszarsztva prebivajocse szebi prikupo ino je zacsno z njimi boj proti szvojemi vujci, Konstanciji. Na to sze je on tudi pripravlao na boj, nego prvle, kak bi nasztopo vojszko, je vmro leta 361-ga po r. Kr. ino je z tem caszarsztvo Juliani osztalo. Bassa Ivan. Csasztilci Marijini! Hodile k Mariji Zellszkoj! zveti ocsa, rinszki papa, zdaj obszliizsavajo 50 letnico szvojega diihovnistva. Ne zselejo nasz v Rim, ar tam zdaj szlobodnozidarci i szocial-demokratje vladajo, steii szo pobozsnim roma-rom protivui. Za to zdaj celi szvet miloscsine pobira za szv. ocso ino szpomin ete szlovesznoszti doma obszliizsava z tem, ka szi ponavla diise, ka scse raszti vu pobozs-noszti, vu bogabojaznoszti, vu vernoszti k szv. materi cerkvi i k njenoj vidlivoj glavi: szv. ocsi papi. Vogrszki szlovenci! Mi nase clare tudi naberemo ino je poslemo radi na pomocs sz. ocsi, nego drugi tao zselenja szv. ocse nam je escse bole potreben : to je ponovlenje diise. Pa kak to vcsinimo ? Kde de nam lepša prilika za to, kak Dri Mariji ? Zato hodte k Mariji! Po Stevanovom 21—22-ga mesnjeka idemo, csi mate volo. Idemo na to glaszovitno meszto, kde zse 750 let razszipavle miloszti szvoje Marija vszem narodom zemle. Idemo ne kraje, ne szvet gledat, nego dicsit, hvalit, Kralico nebeszko. Idemo proszit za pomocs najszlajso Mater naso. Idemo klecsat, zdihavat pred noge brezi greha popri-jete Divice, naj nam pomaga vu szlaboszti proti naszlad-noszti greha. Idemo ne pobiti, nezadovolni, zamisleni, nego veszelo szkakajocsi, med peszmov i molitvov k onoj, stera nam vretine miloscse odpira, kak zseden jelen bezsi k mrzlomi sztudenci vrocse gore. Hodite vszi, ki szte szamo mogocsi ! Do Radgone peski, tam odnet po zseleznici do Au -— See\viesena. Processija ide z dopiisztsenjom milosztivnoga piispeka. Voditel do nam Mil. Velecsastni Goszpod dr. Ivan6czy kanonik i tisinszki esperes- Zseleznica kosta 10 koroti szem-tam. Ki scse idti, naj sze oglaszi pri szvojem goszpodi Plebanusi ino 2 korone naj doliplacsa, drugi 8 koron pa eden Ijeden prvle, kak mo sli. Csi nasz bode 300, te zse moremo idti. 70,000 katolicsanszkili szlovencov je na vogrszkom ; csi de vszaki 200-ti so, te zse moremo idli. Iz 200 liidih eden ! Szlo-bodno polovica. Tem veksa de csaszt Mariji prinesena, tem veksi de haszek za diise, stere do edna-ovo nadigavale z peldov na pobozsnoszt. Glaszite sze kem prvle pri goszpodaj plebanosaj, ka de gviisno ! Bassa Ivan. Driizstvo katolicsanszkoga liidsztva. Ka je pa to ? Zakaj je potrebno driizsiti katolicsanszko liidsztvo? Ne zdriizsi nasz zadoszta szv. maticerkev? Nej ! Af szo vnogi, ki szebe za kalolicsane drzsijo pa szo li ne katolicsanje vu njihovom djanji. Za to scsemo mi zdriizsiti one, steri szo ne szamo vu krsztni knigaj katolicsanje, nego tudi vu zsivlenji. Szvet sze obracsa, nova mislenja, nove znaidbe i nova znanja sze razširja vajo med naroda mi, pa vu etom novom szveti je velki boj med ludsztvom za lo, sto bi bio prvi i kak bi bio blazsenesi. Nepriatelje szv. materecerkve szo vu tom boji zse zdavno szprevidli, ka eden szam malo more, zato szo sze zdruzsili — zovejo sze za szlobodnozidarce, za szocialiste, za anarchiste, za liberalce pa jasz ne vem escse kak — pa vszi z ednim nakanenjom delajo, stero je: porušiti szv. matercerkev, na uikoj szpraviti katolicsanszke narode. Trgovino, novine, poszojilmice, bogse szliizsbe vu rokaj majo — vsze szo nam zse z rok vzeli, ka kaj vrednoga mamo, pa zdaj z onim bogasztvom ino z onimi szliizskami, stere szo szi od nasz pred našim noszom szpravili, delajo proti nasoj veri, proti našemi sziromastvi, ar nasz scsejo z csiszta unicsiti. Pa kak je to kak dalecs moglo pridti ? Hm, szamo tak, ka szo katolicsanci szpali. Z glavnim mesztom vo-grszkoga — z Budapestom — zsidovje ravnajo pa je tam trikrat telko katolicsanov, kak zsidovov. Pa po drugih krajinaj je tiidi tak, ka je eden iz onih goszpod, drugi pa njegovi szluzsabnicje! Pa csi ne — te je taksi, ki vero z nogov tlacsi, ki sze z pobozsnoszti našega liidsztva szmeje, ki je neprijateo nasz i nase vere. Tomi scsemo pomocsti, za to sze nam potrebno zdruzsiti. Vu januari tekocsega leta sze je zbcsnolo vu Buda-pesti druzstvo katolicsanszkoga liidsztva pa sze je razširilo vu stiraj meszecaj po vszem vogrszkom lak, ka dnesz zse vu 1000 vesznicaj do 70,000 kotrig ma. Ka pa scse to druzstvo zdaj ? Nikaj drugo, szamo to, ka katolicsanci nazaj pridejo na szvoje meszto, ka bodo oni zapovedavali eti, ne njihovi nepriatalje. 19 million liidih zsive na vogrszkom pa z teh je 12 million katoli-csanov — pa bi li katolicsan bio na etoj zemli ta naj-bozsnesa sztvar ? Ne, pa jezerokrat ne ! Vszaki katolicsan, ki 16 let vosztar, bi sze mogeo notri zapiszati vu eto driizstvo — vu vojszko proti nepri-jatelom katolincsansztva. Nego csakajte ! Mlecsnjekov nam trbej vu njem. Steri szi szamo doma pri pecsi zdihavlejo, ka de z toga szvela, vosztopiti pa ne viipajo pred szvet, oni naj duzse pisz-nivijo za pecsjov — dobra hrana bodo za vrane. Ar vszaki, ki vu eto druzstvo sztopi, more ete zapovedi drzsati: 1. Tvojo vero vszikdar i vszesirom vadliivaj i vszikar poleg nje csini vu zviinesnjem zsivlenji tiidi. 2. Pri vszakom deli szi premiszli ka tvoja vora na to pove ino tak csini, kak ona zapovedeva. 3. Vu vszakom deli obcsinszkoga zsivlenja szi tao vzemi ino vsze poleg tvoje vore szodi. 4. Vszesirom one pomagaj z recsjov, z djanjom i votumom, ki szo vu driizstvi katolicsanszkoga liidsztva notri. 5. Tomi driizstvi osztani do szmrti veren. 6. Voditelom driizstva bodi podvrzseni, kak vojak szvojemi officeri. 7. Vsze recsi kotrig toga driizstva tak opravlaj, kak csi bi sze za szebe szkrbo. 8. Eden za vsze i vszi za ednoga ! 9. Vsze, ka je dobro voditelom driizstva znati, njim hitro daj na znanje. 10. Iscsi nepresztanoma nove kotrige za druzstvo pridobiti. T oje zapoved driizstva. Scses jo obderzsati? Te szlopi nolri pa sze drzsi loga. Nasztavi sze lehko. 10 vasz vkiiper pride pa sze podpišete ino szi zeberete ednoga prednjega za voditela pa da vszaki edno korono na leto pa imena z penezami poslete v Budapest na ete naszlov : Druzstvo Katolicsansz-koga ludszlva, Budapest, VIII. kraj Szentkiralyi-vulica 28. II. 17. Pa tam odnet dobite za vaso korono piszma, cstenje od vszakoga dugovanja, stera vam je potrebno, ali dobro znati. Predszednik drtizstva je Rakovszky Stevan, vicepredszednik drzsavne hizse ino drzsavni poszlanik ludszlva szlranke. Vicepredszedniki szo Proliaszka Ottokar piispek szlol-nobelogradszki i Zboray Miklos poszlanik ludsztva szlranke. Piispecje nasi nam preporacsajo to driizslvo, nevola nasz je zse znam zadoszta navcsila, ka nikaj moremo vcsiniti, csi scsemo katolicsanci osztati zato : Katolicsanci naprej ! Zasztavo visziko ! Dnesz nam je escse mogocse, viitio nam bode zse zna biti prekeszno ! n Zemlo razdeliti. To je tiszti krics, steroga deuesnji den cslovek od vszeh sztranih csiije iz viiszt zapela noga liidsztva najobprvim popovszko zemlo, pravijo, k csemi je popi telko imanja ? Hm, ka pa csi bi prvle mi onih zemlo pa peneze šteli deliti, ki escse vecs majo, kak po-pevje pa ki nezadovolnih sziromakov ocsi zato na popovszko obracsajo, naj njihovo bogasztvo niscse vpamet ne vzeme. Glejte najnovesi racsun : Rimszko-katolicsanszki pilspecje i nadpilspecje majo na vogrszkom vszi vkuper 861.542 plugov zemle, kaptalanje 494.439 plugov, klostri 145.225 plugov, apatije i prepositure 148.323, cerkvi, tare 24.320 plugov ; grcskokatolicsanszki 95.304 plugov, kalavinje 146.004 plugov, luteranje 50.062 plugov, uni-tariusje 10.600 plugov, zsidovszke cerkvi i popevje 1.383 plugov — vsze vkuper 2.259,273 plugov — Proti tomi vszeh vogrszkih vadliivanj imanji je na vogrszkom 6.970,140 plugov zemle vu zsidovszkih rokaj, to je 4 million i 700 jezero plugov vecs, kak vsza vadliivanja navkuper majo. Csi sze popovszko razdeli, te na vszakoga csloveka eden deszeti tao pluga pride, csi zsidovszko, te vszaki 1/3 tao pluga dobi pa mi li ne gucsimo tak, kak oni, ar mi poslujemo vszakoga pravice ino za krajo drzsimo vsze, ka je proti pravici vzeto, csi li z drzsavnov pravdov. Lubi moji, ne z razdelavanjon ludszkoga, nego z delavnosztjov i sparavnosztjov sze szvet hrani. Moli pa delaj, pa ti Bog da vszakdenesnji kruh brezi kraje i ropanja tudi. Par racsunov i recsih od alkohola — od vsze pi-jacse, stera opoji csloveka : Manning, glaszovitni kardinalis i piispek atiglezski pravi : »Najveksa nevola cslovecsanszkoga driizstva, naj-veksi beteg, steri mozge ludsztva poceca, je pilo ; to je ona odpreta rana cslovecsansztva, stera celi rod cslove-csanszki na nikoj nesze." Gladstone, glaszovitni angelszki miniszter, pa etak pravi : „Vu denesnjem vremeni pijancsivanje vecs k vara vcsini cslovecsemi rodi, kak bojne, pestis i glad navkiiper." Moltke, glaszovitni nemški vojvoda je pravo: »Alko-holiszticsna piacsa je najveksi neprijateo cslovecsanszkoga naroda." Vogrszkoga drzsanja sziromaski delavci vszi vkiiper 431 million koron zapijejo vszako leto vu zsganici. Vsze pijacse poprek vogrszki narod vise jezerokrat million koron kostajo vszako leto ! Vszi boji szlednjih Ireszeti let szo 80 jezero million koron kostali pa dve i pol millionih liidih szpoklali — pijacsa je pa vu tom isztom csaszi na szamom anglezs-kom kostala 80 jezero million ino je szpravila edno million pa oszemszto jezer ludih vu rani grob. Pa sze od boja vszaki boji, od pijanoszti pa malo sto. Z pijancov dece sesztkrat telko szpadne vu pliicsne betege, kak z dece trezno zsivocsih ludih. Szocialdemokracia sze od tisztoga mao siri med liid-sztvom, ka szo sziromaski delavci vu pijancsivanje za-topleni. Kak de pa ostarjas zsivo, csi ne bode pijancov ? Hm; steri krcsmar na pijance racsuna, onomi de bole, csi na nikoj pride pa de so meszlo tocsenja okapat, kak drugi posleni cslovek ; steri je pa szam trezen pa liibi trezne goszle, on pa zalo te tudi ne vmerje od glada. Z Amerike nam pise eden narocsnik našega liszta par recsi, stere bi vam radi vszem na cstenje posztavili: »To vam odpišem, kakse je zsivlenje eti. Dare szam sze szem pelao, je lepo vremen bilo, nego moje ocsi szo zato li oblak vidite. Lepoga szam doszta vido pa ka mi haszni, da szam eLi pod tihinszkov oblaszljov, kak szuzs-nik nancs mojemi Bogi ne morem tak szliizsiti, kak sze dosztdja. Pa to szi naj tiidi niscse ne miszli, ka eti z vejacsov grabijo peneze. Szo tii vnogi, ki bi radi domo sli pa ne morejo, ar proti poniicajo, ka szliizsijo, na vszakdenesnje potrebcsine. Kelko jih je eti, ki psziijejo vszaki den tisztoga, sto ga je szem naralao. Kelko jih je, ki je priseo pa vecs nikdar ne bode so domo, ar je zakopani poleg kakse rude, ali fabrike, stera ga je vmorila. Jasz szam szam tudi bio zse vu velkoj nevarnoszti pa me je bozsa pornocs i obramba blazsene, Device Marije zato obdrzsala. Zdaj pa komaj csakam csasz, vu sterom bom mogocsi nazaj idti na dom pa znova szliizsiti Bogi ino poszluhsati navuk bozsi." To je vu piszmi pa je za tri strtine onih, ki szo tam, iszlina. Csi pa nisterni szo, ki majo szluzs : niscse sze naj ne mesa z tem ; eti doma sze tiidi bole poszrecsi nisternim pa zato amerikanci ne pridejo szem szrecse iszkat. X. Pius papa szo ne dugo priliko meli szi z niste-rimi od stamparije, to je od knig ino novin pogucsavati pa szo te etak pravili: »Kak velka recs je dobra kniga,ali dobre novine, to scse izda ne zarazmijo vnogi. Vnogi diihovnik ne, tem menje pa njegovo liidsztvo. Sztari liidje tak pravijo, ka szo novine nova recs pa szo vu sztarom csaszi zadoszta dus rešili, kda escse novin ne bilo. Vszikdar szamo od toga gucsijo, kak je bilo inda ! To pa pozabijo, ka je dnesz ne tak. Incla je ne bilo telko bozsnih knig ino novin, stere bi dusan telko kvara delale, kak zdaj pa te ne potrebno bilo proti bozsnim tudi dobrih, kak zdaj. Ua pa mi ne zsivemo »inda", nego zdaj. Neverne novine norijo, na nikoj szpravijo krscsanszke narode. Zaman zidamo sole, cerkvi, misszionszke hizse, csi je ne obranimo z dobrimi novinami ino ne odvrnemo od našega . ludsztva csemera pokvarjenoszti." Tak gucsijo szv. Ocsa od novin i cstenja. Kelko lu-dih je, ki ne vidijo, ka szvet napreduje pa ka nam je dendenesnji potrebna vu zsep duševna hrana, ar nasz ovacsi vszaki nore z nog pobere z szvojov szvetszkov nevernov znanosztjov. Csemer, steri narode kole, je vszaka alkoholiszticsna pijaesa. Za alkoholiszticsne pijaese zovemo vszako takso tekoesino, stera vu szebi csemer ma, od steroga csemera pijansztvo nasztane. Takse szo : rum, zsganica, vino, piva, most i t. d. Inda szveta szo liidje vino i pivo vzsivali najbole, denesnji den sze je pa narod na zsganico naveso. Pa escse vnogi szo, ki szi tak miszlijo i gucsijo, ka ete pijaese mocs davajo csloveki, nego ki pamet ma, on dobro zna, ka szo takse pijaese za csloveka tak, kak za konja bics : szkocsi od njega, kda ga dobi, nego ravno zato tudi bole opeša, pa ravno tak je to tudi pri csloveki: szkocsi, kda je pijan, larma, razbija, nego na drugi den sze njemi pokazse csemer, kda njemi sze zsalodec mesa, roke tre-pecsejo pa celi zsivot truden i nemaren. — Pijanca sze vszaki beteg lezsi prime, deca szo njemi bleda i szlaba, včrsztvo ujemi na nikoj ide, poštenje gubi pred liidmi, csi li gucsi, ka je iz poštenja duzsen med ludi idti. Csi ne ima penez na szvoje pilo, te je pripraven vkanjiivati ino kradnoti, naj szi szamo peneze szpr&vi. Kelko ludih je pa zse bilo, ki szo vmorilci posztanoli za volo pijan-csivanja. Na priliko na vogrszkom sze najvecs zseleznicske, ali druge neszrecse od szobote vecsera i do pondelka poldneva zgodi, ar je te naj vecs ludih pijanih. Szpije sze telko prinasz, ka poprek na leto na vszakoga csloveka 109 litrov alkoholiszticsne pijai.se pride. To je grozovitna mea, csi znamo, ka vecs kak polovica: mala deca ino vnoge zsenszke vu čelom leti nikaj ne pijejo. Poznam meszto, vu sterom v soli z polovicov dece nikaj ne more napraviti, ar szo dundeki za volo pijancsivanja sztarisev. Ka pa kde escse neszpametni szta-risje deci tiidi vino, ali celo zsganico davajo. Francuszki orszag je csiszto katolicsanszki ino bogat bio, dnesz den pa zcsiszta na nikoj ide, ar liidsztvo pijancsivanji podano. Norišnice pa bolnišnice sze pa vsze napunjavajo, ar je krv naroda z csiszta pokvarjena. Norvegszko, Svedszko, nemško pa naprej ide, ar je narod trezen ino poleg toga zdrav, szpameten ino prilicsen za vszako delo. Zato, lubi moji, csi scsete zdravi osztati, csuvajte szebe i deco od pila pa te vidili, ka isztino mam. Bogasztvo je ne blazsensztvo, to nam szvedocsi vu ednih novinaj eden amerikanszki milliarder, ki vise jezero million vrednoszti ma, po imeni Carnegie. Po pravici eden miliarder malo vecs ma, kak sziromaski kmet pa odrasztek njegovoga bogasztva ga prle za neszrecsnoga vcsini, ka za szrecsnoga. Ar ka je prej med hranov naj-bogse ? Malo mesza, zkiihovine pa malo szada. To pa prej vszaki ma, ki redno pa trezno zsive. Ka je vecs od toga, to prle škodi zdravji, kak vala. Obleka ? Na to bogatci doszta morejo vodati za volo njihovoga bogasztva, nego kem dragsa je, tem bole neprilicsna za noso. Drago-cenoszti, stere bogateč na szebe veszi, szo zsmetne pa vszevkiiper ne telko vredne, kak edna disecsa rozsica, stero szi sziromaska deklica vu vlasze vtekne. Bogateč prej lehko vszakovrsztno muzsiko poszliihsa pa sze raz-veszeljava v njoj. Da pa kde je lepša muzsika, kak eden viher, ali tihi vetrec med vejom loga, kak je siimenje morja, velke vocle, ali csevketanje maloga potoka, kak je peszem skorja ti ca ino szlavicseka. Stera muzsikaska banda zna tak igrati ? Takse pa za millione nemore kupiti. Bogateč millone da v5 ne lepe malovine, szlike, kepe pa szo vszi ne vredni telko, kak vu szuticsenom traki bliscsecsi rosznati travnik, zeleni log, modre gore. Ja Bog sze je poszkrbo za csloveka, ka sze tudi veszeliti ma prilike zadoszta, csi ma csutenje za sztvorjenje bozse ino zado-volnoszt vu szrci szvojem. Isztino gucsi ete bogatin. Pobirajo na vsze sztrane na pomocs krscsanszkim novinam peneze. Dobrovolno ludsztvo je vu kratkom csaszi doszta vkiip aaneszlo za budapestinszko katolicsanszko novinarszko driizslvo ar je zarazmelo, ka szo denesnji den dobre novine proti nevernoszti naših csaszev jako potrebne, k dobrim novinam szo pa pa penezi potrebni — jasz pa zandrugim vdablain piszma od siritelov, ka menje trbe, kak lani. ka nase ludsztvo nescse csteli. Pa gledajte jasz ne proszim dara zaman, szamo to vasz proszim : narocsite szi lisztec nas ino placsajte szvojive dve korone za njega ine ga širite tiidi med onimi, ki ga escse ne poznajo, ar je 011 nas dober prijatel i pripra ven tanacsnik z i vsze one, ki szo szlabi, betezsni, ki dom csuvajo, kda szo drugi pri predgi. One pa, ki szo scse od lanszkoc/a leta duzsni proszim, naj sze popascsijo z szvojim dugom! Mi szmo njim nasedali, zdaj de njim zse csasz, ka oni tiidi szvojo duzsnoszt zvrstjo! Bassa Ivan rednih. Srombathely, Cerkvena Stamparija Vszebina. Szrcsen: Hvala Szrci Jezusovomi . . . . Klekl Jozsef: Salve Regina . . . . Szlepecz Ivan : Daritev szv. mese . . . . Lenarsich Mirko: Od Szrca Jezusovoga . . szj.; Vinszko pilo i cslovecsa csaszt . . . Bassa Ivan : Iz zgodovine szv. materecerkve Drobiš. — Posta......... 161 163 168 173 178 185 190 Ki ne ro, ki je vecs, ali menje dobo sznopicsov, naj ini naznani ! Vsza piszina k meni, vu staniparijo nikaj ! Ki scse liszt džiblati, naj za njega dve koroni posle na ime: ISassa Ivan plebanos vu Bogojini (Bagonya, p. Bobronak Zala-ineg.re) ali naj onomi dil. od koga liszt prekvzeme vszaki nieszec. Sziromaki, ki nemorejo zdaj vcsaszi placsati, kak vszak<» leto, tak i letosz lehko po vecskrdtnih sninali, ali pa, kda bodo meli, naednok pldcsajo! Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana (klostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom. Preminocse leto je osztalo nanjega 300 koron. Zdaj zse mamo 1100 koron i interes.