Dobri ljudje                  ™
1. Makarijev grozd.
|i|Myjnj||^akarij  je  bil svet  pušČavnik  in je živel v        j MJywlwMJh   n*^em   gozdu.    Daleč   naokrog   je   bilo       1 ^5MlOJw?   znano)   da  je Makarij  zelo  pobožen, in       I (^JusIlJv  °^ vse^ s*ran' so  prihajali  mladeniči  in možje k njemu, da bi se učili pri njem, kako naj molijo in služijo Bogu. Veliko jih je kar za-zmeraj ostalo pri njem. Makarija so imenovali svojega opata, med seboj pa so se imenovali brate. Stanovali so v kočicah, ki so si jih sami zgradili. Te kočice pa niso bile skupaj, marveč nekoliko oddaljene drugaod druge.
Nekoč pride neki brat k Makariju in mu prinese lep grozd v dar. Makarij se zelo razveseli darila.  Ko pa odide brat,  ki   mu je bil  prinese) grozd,   gre brž Makarij in nese darovani grozd drugemu bratu, o ka-terem je vedel, da ni popolnoma zdrav. Brat se lepo zahvali  za prelepi  grozd,  pa ga noče snesti, marveč si misli,   da bo boljše in Bogu Ijubše,  Ce  ga  podari sosednjemu bratu. Fa tudi ta ga zopet podari drugemu       j in tako potuje krasni grozd od roke do roke in pride        . slednjič zopet do Makarija.   Makarij spozna takoj, da        | je isii grozd, ki ga je bil prvotno on dobil v dar, in        I hoče vedeti, kako se je to zgodilo, da dobi nazaj svoj       i grozd. V ta namen gre po vrsti od brata do brata.           I
Ko Makarij fzve, kako ]'e braf brafu iz Ijubezni j rajši daroval grozd, kakor da bi ga bil sam snedel, I se razjoka veselja.                                                               1
Orozd pa so zdaj skupaj zobali Makarij in bratje. j Na tem grozdu, reče Makarij, se je razodelo, kako se j bratje Ijubijo med seboj, in vsakemu se mora zdaj ena j sama jagoda slajša zdeti, kakor če bi bil poprej sam ^J obral ves grozd.                                                           ^H
2. Dobri župljanl.                           ^|
Neki novejši francoski pisatelj pripovedujc \z ^^\ lastne izkušnje: Poznam župnijo v namurski škofiji, kt \ šteje kakih petsto prebivalcev, ki so vsi delavci ali mali
poljedelci, pa istinito pobožni in Čistega vcdenja. Ne-kega dne ob misijonu srečam moža, hodečega ob bergljah. Ustavim se in ga ogovorim. Povc mi, kako ga jc bil brcnil eden njegovih volov ter mu nogo prebil. Bilo je to ob setvi.
,,Ta dogodek," mu rečem, BVam je pač slabo došel. Ali imate dovolj odrasle otroke, da bi Vas na-domestovali pri poljskem delu ?"
nNe, gospod, moji otroci so še jako majhni in šibki. Pa moje zemljišče bo vendarle obdelano in ob-sejano. V naši vasi imamo navado, da si pomagamo drugdrugemu; kadar je kdo zadržan po bolezni ali nesreči ali kakorkoli, da ne more izvršiti svojih opravil, si jih razdelijo sosedje in prijatelji med seboj in nič ne zaostane."
V isti vasi je Šel župnik po prvi maši previdet nekega župljana, ki je zapustil vdovo in več malih otročičev. Pri veliki maši pa stopi duhovni pastir na leco in še pred pridigo oznani svojemu ljudstvu: »Ravnokar je umrl i. 1., previden s svetimi zakramenti. Eden izmed vaših bratov je, in pomagati mu morate s svojimi molitvami. Pa oni, ki jih je zapustil in jim sam služil krub, so tudi vaši bratje in še bolj potrebni vaše pomoči. Pomagati jim moramo, da se bodo pre-živili z delom. Popoldne botn poslal po vseh družinah dva moža, ki bosta pobirala vašo miloščino v ta na-men. Dajali boste z dobrim srcem in veledušno vsak po svoji moči. Ko bom prejel vaše dari, bom še sam pridejal, kar bo treba, da kupimo dobro kravico, naja-memo nekaj zemljišča in preskrbiino druge potreb-ščine tej vdovi, ki si bo mogla na ta način pošteno preskrbeti živež in izrediti svoje otroke."
Dobro se je obneslo. V tej mali, bolj ubožni nego bogati, toda globoko verni župniji se je v ne-koliko urah nabralo štiri- do petsto frankov.
3. Krištof iz novejšega časa.
Klement Dvofak (Hofbauer), ki so ga papež Pij X. med svetnike prišteli 20. maja 1909, je bil že v detinskih letih jako dobrega in usmiljenega srca. Jedila,
Stf     4     VS.
ki si jih je pritrgal s postom, je razdajal ubogim otro-kom in je bil zelo vesel, ko je mogei tako razveseliti druge. Tudi denar, ki ga je dobil v dar od dobrih ljudi, je navadno podaril ubogim.
Ko je nekoliko odrastel, je zelo želel iti v šolo, da bi bil kdaj duhovnik. Toda njegova mati, uboga vdova, ga ni mogla poslati v šolo. Vsaj za zdaj mora opustiti to misel ter se odločiti za pekovski stan. V bliž-njem mestu Znajmu ga sprejme v pouk pekovski mojster Frančišek Dobš. V kratkem si je pridobil Iju-bezen in popolno zaupanje svojega novega gospo-darja ter vseh, kateri so spoznali in vcdeli ceniti nje-gove prelepe lastnosti.
Posebno se je hitro prikupil petletnemu gospo-darjevemu sinku; kar zmeraj je hotel biti pri njem. Šc kadar je zjutraj kruh nosil okrog po hišah, ga je hotel dobri otrok vedno spremljati. Seveda je moralo biti to jako neprijetno pridnemu vajencu, ker je otroče rnoglo le počasi hoditi in ga je torej zadrževalo, da ni mogel tako urno izpolnjevati svojih dolžnosti, kot si je želel. Zato prosi gospodinjo, naj otroka pridrži doma. Oospodinja pa je videla, da bo otroku jako koristno, če hodi s tako dobrim človekom; zato ga lepo prosi, naj ima še dalje potrpljenje ž njim. Blagi mladenič noče žaliti dobre matere in jemlje še dalje otroka s seboj. Hoče pa tudi svoj posel točno oprav-ljati, torej mu ne preostaja drugcga nič kot to, da vzame otroka v naročje ter nese v eni roki koš kruha, v drugi pa malega spremljevalčka. To se zdi ljudem nenavadno in nekateri nagajivo kličejo za njim: ,Olejtc svetega Krištoia!" Služabnik božji, ki ni vedel, da to zadeva njega, se začne ozirati okrog sebe, da bi videl sv. KriŠtofa. Ljudje pa se mu posmehujejo in pravijo: ,,Ti si Krištoi!"
Takrat mu je bila še neznana zgodba o svetem Krištofu. Ko doma pove gospe, kako mu pravijo ljudje na ulici, mu ta razloži, da je v prvih časih krščan-stva živel jako blagodušen, velik in močan mož, ki je ljudem stregel s tem, da jih je prenašal čez globoko vodo, kjer ni bilo ne mostu ne brvi, ter ga nekoč na-prosi tudi božje Dete, da ga prenese čez vodo. Mla-
ai   5   ts
denič  globoko vzdihne   in vzklikne   navdušeno:   „0      1 da bi bil jaz sveti Krištof in bi mogel svo-      j jega  Zveličarja   nositi   na  svojih   rokah!"      | Te bescde so mu šle  zato tako od srca, ker je zelo      " želel biti kdaj duhovnik. Mnogo noči je prečul in go-reče prosil Boga, naj mu usliši to vročo željo, da bi mu   mogel   kdaj služiti v mašniškem  stanu,   Ta srčna želja se mu siccr ni izpolnila še tako hitro, vendar pa prej, kot se je mogel sam nadejati. Po presfanih mnogih zaprekah in težkočah je bil posvečen v mašnika 1.1786. Bil je  res pravi apostol božjega  usmiljenja. Tudi   na Dunaju je 11 let neumorno delil dušna in telesna dela usmiljenja. Ubožcem je donašal mile darove, ki jih je zanje  izprosil  pri  bogatinih;  zlasti  pa je bil  mladim Ijudem in dijakom pravi oče v dušnih, večkrat pa tudi v telesnih potrebah. Umrl je I. 1809. ,,NjegoV pogreb,"      j tako priča neki udeleženec, n]z bil najlepši, najganlji-      * \vfci \n naisbvnejSi, ki ga je kda} vWe\ DvJnail"