KRANJ, PETEK, 5. OKTOBRA 1962 LETO IV — 8. ŠTEVILKA - '-----1- Po minuli letni konferenci organizacije Ljudske mladine Slovenije v »Savi« Mladina je sedaj pred aktualnimi in konkretnimi nalogami Proizvodnja v avgustu pod planom za 10,54 odstotkov Osnovni plan proizvodnje za rih strojev in zaradi poskusne mesec avgust smo izvršili komaj proizvodnje. z 89,46 odstotka. Vzroki so pred- Posamezne ekonomske enote so vsem v nanovo uvedenem kav- takole izvrišile svoje operativne čuku intolu, zaradi okvar nekate- plane: % VALJARNA I 101,44 PREŠANI IZDELKI 124,22 PREMAZOVALNICA 113,41 PNEVMATIKARNA I — velopnevmatika 83,06 veloogrevne duše 99,10 avtoipnevmatika 98,53 avtoogrevne duše 250,32 TEHNIČNI IZDELKI 106,19 ROTACIJSKE PREŠE 91,97 PREVLEKE VALJEV 45,32 PNEVMATIKARNA II — avtopnevmatika 89,28 avtoogrevne duše 165,86 žična velopnevmatika — KONFEKCIJA VRHNIKA 101,25 0 MIODRAG MILIVOJEVIČ — PNEVMATIKARNA I ® Ob prisotnosti nekaj manj kot sto članov g naše organizacije Ljudske mladine Slovenije ter mnogih članov kolektiva je bila v nedeljo, 9. sep- Da bo v bodoče potekala proiz- e tembra v jedilnici obrata I letna konferenca organizacije LMS podjetja »Sava«. Med gosti so kon- vodnja uspešnejše, je sprejel UO • ferenci prisostvovali član okrajnega komiteja LMS v Kranju Matko Oman, predsednik občinskega nekatere sklepe. Po njih naj šefi ® komiteja LMS v Kranju Jože Kavčič, član okrajnega komiteja LMH v Zagrebu Mladen Ličita ter oddelkov nadzorujejo delo tudi • predstavniki tovarniških komitejev Ljudske mladine iz podjetij »Stol« Kamnik, »Impol« Slov. Bistri- v popoldanskem in nočnem času. 0 ca, »Ris« Zagreb, »Borovo«, »železarna« Jesenice, »Iskra« Kranj, »Tekstilindus« Kranj, Rudnik pre- Medfazno kontrolo bo treba po-0 moga Krmelj, itd. Konferenca je v celoti proti pričakovanju uspela. Pomeni odraz vsebine iz stališč VII. kongresa LMS in IV. plenuma CK ZiKJ ter drugo prelomnico v delu naše organizacije. Ze poročilo o delu organizacije za preteklo obdobje, ki ga je podal predsednik starega komiteja Blaž Stud en in referat o oceni dela za preteklo obdob- nekaterih aktualnih na-za bodoče, jifii ga je podal je ter logah Miodrag Mllivojevič, sta nadrobno orisala dosedanje delo in pomanjkljivosti v organizaciji. Poročilo In referat sta dala predvsem poudarek proizvodnim problemom v podjetju ter položaju podjetja v današnjih gospodarskih razmerah. Precejšnjo dopolnitev pa predstavlja plodna in pestra razprava, ki se je razvila po poročilih. Posamezni govorniki v razpravi eo ocenili ekonomsko-organizacij-sko delo v podjetju bolj kritično in predvsem konkretno. Nakazanih je bilo precej problemov, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju in ki zelo škodljivo vplivajo na proizvodnjo, na kvaliteto dela, na produktivnost in na družbeni standard. Zato tudi komisiji za zaključke ni bilo težko zbrati predloge iz samih referatov in prispevkov govornikov v razpravi ter pripraviti predlog zaključkov. Novoizvoljeni tovarniški komite LMS bo lahko izdelal, oslanjajoč se na te zaključke, akcijski program nadaljnjega dela organizacije. Kaj je pokazala razprava Ker je kolektiv v pretežni meri že seznanjen z bistvenimi mislimi poročila predsednika starega komiteja in z osnovnimi mislimi referata o oceni in delu ter o nekaterih nadaljnjih aktualnih nalogah mladine v »Savi«, naj spregovorim raje o tem, kaj vse so povedali v razpravi posamezni govorniki: IDA MOHORKO: »V gospodarski razvoj in proizvodne procese, (Nadaljevanje na 2. strani) Za nami je polletna konferenca tovarniškega komiteja Zveze komunistov Pri reševanju problemov morajo sodelovati vsi komunisti Zaposlovanje za delo manj zmožnih oseb v »Savi« 0 JANKO BAJDE — KADROVSKE SLUŽBE 0 S sklepom nekda-0 njega delavskega sveta je rešen problem in način zaposlovanja 0 za delo manj zmožnih oseb — to je tistih, katerim se je zaradi 0 večletnega napornega dela zmanjšala delovna sposobnost do 0 take mere, da za opravljanje svojega dela niso več popolnoma 0 sposobni. Ta zmanjšana delovna sposobnost pa ni take narave, 0 da bi bili prizadeti upravičeni do invalidnosti po Zakonu o inva-® lidskem zavarovanju. Problem zaposlovanja delavcev Le malo je bilo takih ekonom-te kategorije je star in se ne po- skih enot, ki so same reševale javlja samo v našem podjetju. — problem zaposlitve za delo manj Prav vsako podjetje ima določen zmožnih oseb, oziroma so bile pri-svoj način reševanja. Pri nas smo pravljene zaposliti take delavce iz problem reševali doslej več ali drugih ekonomskih enot. Zaradi manj načrtno. Običajno smo se takega neenotnega reševanja te morali spoprijeti z naslednjimi problematike je bilo nujno po-težavami: trebno izdelati način in postopek 1. manjši zaslužek prizadetih na za reševanje in ga prilagoditi ob-lažjih, zanje primernih delovnih stoječim organizacijskim oblikam mestih, V četrtek, 20. septembra, so se gledajo uspehe in pomanjkljivosti polnjevanju sistema delitve dobod- zbrali na polletni konferenci ko- svojega dela od zadnje letne kon- ka, na resnejšem analiziranju go- munisti našega kolektiva, da pre- ference. Po poročilu sekretarja to- spodarskih in političnih problemov varniške organizacije Zveze komu- v podjetju, na aktivnem sodelova- nistov tov. Franca Goloba so pri- nju članov Zveze komunistov pri šotni izvolili delegate za letno kon- sprejemanju in dajanju predlogov ferenco občinskega komiteja Zveze za izpopolnjevanje organizacije komunistov in potrdili za novega poslovanja, na stalnem razvijanju člana tovarniškega komiteja tov- spodbudnih oblik nagrajevanja, na Markoviča. pridobivanju in mobiliziranju ko- . ... lektiva za uresničevanje nalog za Sekretar komiteja tov. Franc nadaljnji razvoj podjetja in na Golob je v svojem poročilu najprej stalni skrbi za orgamZacij*ko rast spregovoril o akcijskem programu, Zveze komunistov, ki temelji na pospeševanju razvoja delavskega upravljanja in na izpo- (Nadaljevanje na 2. strani) ostriti. Zagotoviti bo treba enakost vseh specifikacij. Zapisnike strokovnega kolegija naj dobivajo v bodoče vsi šefi ekonomskih enot, ker le-ti odgovarjajo za izvrševanje zaključkov. V naslednji številki »Save« Ker se je redakcija današnje številke časopisa nekoliko zavlekla, smo že pričeli pripravljati gradivo za novo. Morda vas zanima, o čem bomo vse spregovorili? Precej prostora smo namenili učnim uspehom naših učencev na poklicni Gumarski šoli in oceni njihovega dvomesečnega dela v (Nadaljevanje na 3. strani) Šesto zasedanje skupščine V ponedeljek, 24. septembra, se je vršilo zasedanje skupščine kolektiva. Za razliko od prejšnjih zasedanj je bilo ponedeljkovo v kadilnici Delavskega doma. Dnevni red je obsegal: ® Polletno poročilo o finančnem stanju podjetja ® Poročilo finančne inšpekcije o pregledu zaključnega računa za leto 1961 ® Pravilnik o stažiranju Analitska ocena delovnih mest 0 Poročilo kadrovsko-soeialne komisije o izvajanju sklepov skupščine 0 Predlogi upravnega odbora skupščini 0 Pismene vloge. Zaradi zaključka redakcije bomo poročali podrobneje o tem zasedanju skupščine v nasledinji številki našega lista. 2. odpor prizadetih ekonomskih enot. Odpor prizadetih enot se je kazal v tem, da so se hotele nekatere ekonomške enote znebiti manj zmožnih delavcev, ali pa niso hotele zoposlovati ta- delavskega samoupravljanja. Ker so invalidne osebe in nosečnice po Zakonu o invalidskem ekonomskih in.P<> Zak<>nu o de- lovnih razmerjih opravičene do razlike v osebnih dohodkih v primeru premestitve, je s tem rešeno vprašanje zaposlovanja in plačevanja za delo manj zmožnih ti Vi /"icil o Iri cr\ Vvili vma-ničano rioizvvTio ' oseb. Delavski svet je že lani dne zmanjšane delovne zmomosti pre- novembra dolo^ 67 delowo. mescem iz drugih v njihove eko- nemške enote. (Nadaljevanje na 2. strani) januar februar marec april maj junij 15 ur 15 vičen izostanek po naslednji lestvici: 16 zamuda v minutah odbitek osebnega dohodka za ure Da bo manj zamujanja 15 8 0 do 10 10 do 30 30 do 60 nad 60 Opravičljivi povprečje 14 ur 40 minul Podatki veljajo samo za obrat I, ker so za sedaj vodili točno evidenco samo tod. V 0 5 2 4 8 so samo izostan- Na eni zadnjih sej je upravni odbor razpravljal tudi o zamujanju kot enem perečih problemov. Čeprav se je disciplina letos v primerjavi z lanskim letom nekoliko izboljšala, nam zamujanje dela zjutraj ne more biti v ponos. V prvem polletju letos se je število zaradi zamud izgubljenih delovnih ur gibalo takole: drugem polletju pa zapisujejo zamude tudi v obratu II. Čeprav so zamude v zadnjem času upadle, je upravni odbor sklenil, da bo v prihodnje kontrola ostrejša. Proti zamudnikom velja tako spet sklep, ki ga je ta organ sprejel konec februarja 1960. Po njem bo slehernemu zamudniku z disciplinsko odločbo odbit del osebnega dohodka za vsak neopra- ki zaradi višje sile (bolezen v družini, okvara na prevoznem sredstvu itd.). Izostanke je treba opravičiti za obrat I pri sekretarju podjetja, za obrat II pa pri šefu proizvodnje. TISTE ZAMUDNIKE, KI V ENEM MESECU VEČKRAT NEUPRAVIČENO ZAMUDIJO, PA BO PO SKLEPU UPRAVNEGA ODBORA POIMENSKO OBJAVIL NAŠ LIST! ZVONKO VREG: »Kontrola je bila precej nesmotrna, usmerjena predvsem na končne izdelke. V začetnih fazah, to je pri sestavljanju in mešanju zmesi pa je sploh ni bilo. Potem je razumljivo, da smo zaradi nekontroliranih polproizvodov šele na koncu proizvodnje, pri končnih izdelkih ugotavljali napake.« iMed konferenco so mladinci pozorno sledili govornikom v razpravi V svoji razpravi se je predsednik Kluba mladih proizvajavcev dotaknil tudi vprašanja starejših strokovnja|kov in njihove pomoči mlajšemu kadru. Opozoril je na posledice, do katerih lahko pride, če bodo le-ti skušali obdržati znanje zase, saj se to že danes pozna v nekaterih ekonomskih enotah. vprašanje tistih upokojenih delavcev, ki še vedno delajo v podjetju in to na vodilnih delovnih mestih, s telm pa dobivajo osebne dohodke od dveh strani. In ker se trdovratno drže svojih delovnih mest, se zdi mlademu človeku, da sploh nima možnosti napredovati.« VILI LUŽ AN: »Pri nabavljanju materiala bomo morali v bodoče gospodariti bolj preudarno. Pri vsakem naročilu se bo treba najprej prepričati, če bomo res zahtevani material potrebovali in v kakšnih količinah. Govornik se je dotaknil tudi problemov, ki nastajajo zaradi nesodelovanja med posameznimi ekonomskima enotami, zlasti med proizvodnimi in pomožnimi proizvodnimi. Ko pa je obravnaval problem vzdrževanja strojev, je med drugim dejal: Mladina je sedaj pred aktualnimi in konkretnimi nalogami (Nadaljevanje s 1. strani) Id zavzemajo ob povečanem uvajanju objektivnih instrumentov vse bolj važno mesto in dajejo spodbudo za pospešeni razvoj proizvodnje ter produktivnosti dela, smo vključeni tudi učenci Gumarske šole.« Potem, ko je v kratkem orisala vlogo učencev v nadaljnjem razvoju podjetja in nakazala njihove perspektive, je spregovorila še o delu mladih v proizvodnji: »Delo, ki ga mi sedaj opravljamo v podjetju kot učenci, je za nas temeljni kamen, na katerega osnovah bomo lahko gradili in zgradili svoje cilje. To pa lahko dosežemo samo, če se bomo sedaj, ko je ugoden čas za to, zavedali svojih nalog.« In ko se je dotaknila pomanjkljivosti v domu in v tovarni, je dejala med drugim: »Vse pomanjkljivosti je moč odpraviti s skupnim in zavestnim prizadevanjem nas, učencev, odgovornih strokovnih služb in ostalih činiteljev.« BRANKA VOLJČ: »V naši dom-siki skupnosti smo se srečali z mnogimi zamotanimi problemi, katerih eden je tudi razlikovanje med I. in II. letnikom. Ce ne bomo enotni, tudi zaželenih uspehov ne bomo dosegli!« Potejm je govorila o samem sistemu dela v domu in o problemih, s katerimi se srečujejo mladi delavci. TONI VESELIC: »Današnja stopnja gospodarskega razvoja in konkretne razmere v našem podjetju zahtevajo strokovno in ideološko sposoben kader, ki bo znal organizirati delo ter se prilagoditi potrebam in času, v katerem se nahajamo.« Poudaril je tudi vlogo srednjega vodilnega kadra ter opozoril, da je prav ta pomemben činitelj za nadaljnji razvoj podjetja. Potem je nadaljeval: »Nekateri vodilni delavci so prišli na svoja sedanja delovna mesta zaradi prakse ali pa zaradi kajkih drugih vzrokov. Sedanji gospodarski razvoj terja od človeka precej več kot je bilo to v preteklosti, zato so tudi primeri, ko taki vodilni ljudje zaostajajo za časom in zavirajo proizvodnjo. — Dogaja se, da nekateri komaj dvakrat ali trikrat obhodijo svoj oddelek v svojem delovniku, delavci pa delajo vsak po svoje, kakor vedo in znajo!« Govornik je tudi opozoril na slabosti, kot na primer, da imamo še sedaj v podjetju primere, ko gumarski tehniki še vedno delajo za stroji, namesto da bi izkoriščali njihove sposobnosti za bolj koristna dela. V bodoče bo morala kadrovsko-sodalna komisija bolj paziti, kakšnega človeka odbira za kako vodilno delovno mesto.« STEFAN FARKAŠ: »Mislim, da bo treba enkrat za vselej rešiti »Zgodi se, da je stroj v pogonu komaj nekaj dni, pa mu že manjkajo kak vijak, steklen ščitnik ali kaj podobnega. Zdi se mi, da se še vse premalo zavedamo, kaj pomeni varčevati in kaj razumno gospodariti!« FRANC BLAGOVIC: »Ko govorimo o najrazličnejših nepravilnostih pri nas, naj omenim primer izkoriščanja stanovanjske stiske. Do nedavnega sem stanoval pri enem od članov našega kolektiva. Za sobo sem plačeval 11.000 dinarjev, pred nedavnim pa me je človek enostavno postavil na cesto!« V nadaljevanju je govornik opozoril, da bi morale take pri- mere obravnavati naše družbenopolitične organizacije in organi delavskega samoupravljanja in upoštevati tudi stanovanjske težave mladih gumarjev. STEFAN MARCI J AN: »Produktivnost moramo dvigniti z razpoložljivimi kadri. Na nadaljnje zaposlovanje delovne sile ne moremo več računati. Zato tudi odločitev za redukcijo.« Potem je tov. Marcijan pojasnil, zakaj letos ne bo vpisa v prvi letnik Tehniške gumarske šole, ampak šele prihodnje leto. JOŽE KAVClC: »V mladinski organizaciji smo letos spremenili politiko kadrovanja. Doslej so nas samo kritizirali, češ da smo v organih upravljanja mi, mladi za številko. Sedaj pa nismo več samo predstavniki mladine, ampak tisti, ki moramo s kvalitetnim delom dokozati, kaj lahko pomenimo za kolektiv, in tisti, ki bomo vedno zastopali stališča vseh mladincev v podjetju.« Potem, ko je poudaril enako važnost tistih, ki delajo v nepo-srednji proizvodnji, kakor tistih, ki delajo v raznih strokovnih službah, je tov. Kavčič nadaljeval: »Poživiti boste morali Klub mladih proizvajavcev. To je tista oblika dela, kjer lahko najde mladina največ možnosti za pospeševanje proizvodnje, izboljševanje kvalitete dela, itd. Vse to je pogoj za gospodarski uspeh podjetja, s tem pa tudi zagotovilo za zadostna sredstva za razširjanje proizvodnje in za vlaganje v družbeni standard, torej tudi v stanovanja za mlade delavce!« Ko se je dotaknil problema pol-proletarcev-delavcev, ki žive od dela v tovarni In od ddmače zemlje, ki jo obdelujejo v popoldanskem času, velikokrat pa tudi na Gostje na minuli letni ▼ konferenci organizacije LMS račun raznih namišljenih bolezni in izsiljenih bolezenskih izostankov z dela v tovarni, je tovariš Kavčič opozoril na nujnost po odločitvi le-teh ali za delo na domači zemlji, ali pa za delo v tovarni. IVAN ROLIH: »Več pozornosti bomo morali posvečati v bodoče uvajanju novih zmesi. Prav bi bilo, če bi raje preizkušati te najprej v manjših količinah in šele nato uvajali uspele v redno proizvodnjo.« Ko pa se je dotaknil varčevanja z materialom, je še dodal: »Zakaj gledamo na varčevanje samo v proizvodnih ekonomskih enotah, ko pa v ekonomskih enotah pomožnih proizvodnih dejavnosti na veliko razmet ujemo?« Govornik je omenil tudi probleme kadrovanja in poudaril, da bo treba posvečati več pozornosti mladim gum ar jem in jim omogočiti nadaljnje strokovno izobraževanje. Novi komite LMS Med razpravo so člani mladinske organizacije izvolili novi komite. Volivna komisija je ugotovila pri pregledovanju oddanih votivnih listov, da je bilo prisotnih 94 članov savdke organizacije in da so vsi ti tudi volili. Neveljavni so bili samo štirje votivni listi. Toni VESELIC - 68, Miodrag MILIVOJEVIC - 67, Tone ŠTERN - 67, Ludvik PAVSER - 65, Frane ŠILC - 65, Ciril DOMINKO - 62, Alojz VESELIC — 60, Henrik VVEISSEISEN - 52, Marica SIRNIK - 50, Zdenka BRCE - 50 in Pavel GANTAR — 49. Poleg navedenih kandidatov, ki predstavljajo novi komite, so prejeli glasove še: Ivanka SNEDEC - 44, Ida MOHORKO - 40, Martina PODOBNIK - 40, Lizika PAŽON - 33 in Franc SITAR - 28. V nadzorni odbor so biti izvoljeni: Blaž STUDEN — 67 glasov, Franc BLAGOVIC — 47 in Frane VIDMAR — 46. Glasove pa sta še dobila: Danica DOLENC — 40 in Zofija ČADEŽ - 27. In še sprejeti zaključki Pred koncem polletne konference je komisija za zaključke predlagala vsem prisotnim, da so sprejeti naslednje zaključke: • Ker je decentralizacija delavskega samoupravljanja dolgotrajen proces, naj bo v bodoče delo mladinske organizacije aktivno vključeno vanj. Sleherni mladinec naj se bori za uresničitev in izvajanje pristojnosti posa-(Nadaljevanje na 3. strani) Zaposlovanje za delo manj zmožnih oseb v »Savi« (Nadaljevanje s 1. strani) mest, ki so primerna za zaposlitev: invalidov, nosečnic in za delo manj zmožnih oseb. Delavski svet je tudi potrdil postopek za reševanje te problematike. Zaradi zanimivosti navajamo vsa delovna mesta, ki so primerna za zaposlitev invalidov, nosečnic in za delo manj zmožnih oseb. Za pomišljaj! pa so nave- dene oznake omejitev, s katerimi je določeno, kdo na posameznih delovnih mestih ne sme delati. — Pri tem pa pomenijo posamezne oznake naslednje bolezni: P - obolelost pljuč, LO — obolelost lokomotornega aparata, N - poškodbe nog, ON - obolelost nog, H - obolelost hrbtenice, R - revma, I -izpuščaji na rokah, TBC - tuberkuloza na pljučih, NE - nevroze. VALJARNA: 1. sejanje zmesi -P, LO, 2. šivanje ovojnega blaga -P, N, 3. mletje odpadne gume na ultimax mlinu - ON, H. PREMAZOV ALNICA: 4. polnjenje tub z lepilom — I. STISKARNA: 5. obrezovanje ter moforov - ON, H, R, 6. montiranje grl pri termoforjih - I, 7. pregledovanje, čiščenje in oddajanje termoforov - H, I, 8. strojno obrezovanj e toaletnih gob - ON, 9. etiketiranje in oddajanje termofor jev - ON, 10. montiranje respirator-jev, industrijskih očal in tehničnih predmetov - I. 11. strojno brušenje, pregledovanje in oddajanje tehničnih predmetov - P, I, 12. ročno izsekov anj e raznih tehničnih predmetov - H, 13. strojno obrezovanje gorskih podplatov in pet - H, 14. razrezovanje, paketiranje gorskih podplatov in peta - ON, 15. pregledovanje in paketiranje podplatov - LO, 16. oddajanje in prevzemanje tehničnih predmetov - LO. PNEVMATIKARNA I: 17. strojno izsekovanj e veloplatk in velo-zadrg - ON, 18. obrezovanje vul-kaniziranih velozračnic - ON, 19. vrtanje in nameščanje stebla ventila - ON, 20. preddelo pri konfekciji velozračnic - P, 21. sestavljanje velozračnic - ON, 22. mazanje, spajanj e in sušenje velozračnic - LO, 23. ročno sestavljanje ventila - LO, 24. strojno sestavljanje ventila - LO, 25. razstavljanje in prebiranje ventilov -LO, 26. izsesovanje in kompletira-nje ventilov - ON, 27. pripravljanje in oddajanje velozračnic - LO, 28. rezanje kuponskih obročev -LO, 29. navijanje kordovih odpadkov - LO, 30. dubliranje velokor-da - LO, ON, 31. obrezovanje vul-kaniziranih veloplaščev - ON, 32. popravljanje vulkaniziranih veloplaščev - LO. 33. preizkušanje velozračnic I, LO. TEHNIČNI IZDELKI: 34. kon-fekcioniranje nogometnih duš in anestezijskih balonov - TBC, 35. konfekciomranje Irigator cevi in spajanje tesnil - TBC, P. 36. čiščenje ročnih izdelkov - R, I, 37. pregledovanje in oddajanje klinastih jermen - R, I, 38. pomožno konfekcioniranje tesnil - ON, 39. brušenje tesnil - ON, 40. delo pri prevleki okenskih tesnil - ON, 41. prebiranje tesnil - ON. VALJARNA: 42. previjanje ovojnega blaga - H, 43. tehtanje po recepturah - H. PNEVMATIKARNA II: 44. navijanje pri izdelovanju žičnih jeder — ON, 45. pomoč pri brizganju žičnih jeder - ON. 46. povijanje žičnih jeder z molino - ON, 47. delo pri strojnem nameščanju polnil in kril - ON, 48. delo pri spajanju avtozračnic in vlaganju ventilov - ON. P, 49. pregledovanje avtozračnic in montiranje ventilov - ON, P, 50. pripravljanje avtozračnic - ON, 51. konfekcioniranje in vulkaniziranje avtozračnic - LO, 52. konfekcioniranje in vulkaniziranje avtozračnic -LO. OBRAT VRHNIKA: 53. pripravljanje surovcev za genofragme, 54. konfekcioniranje obročev za genofragme, 55. konfekcioniranje genofragem, 56. pripravljanje ge-nofragem - I, 57. Obrezovanje tehničnih izdelkov, 58. pripravljanje tehničnih izdelkov in sortiranje, 59. montiranje cevk za zračne tesmilke, 60. vratar, 61. nočni čuvaj - TBC, NE. SEKRETARIAT: 62. telefonist -NE, 63. vratar v obratu I - LO, 64. vratar obrata I - LO, 65. vratar obrata III - LO, 66. pomožni vratar - LO in 67. čuvaj - LO. Na vsa navedena delovna mesta se prvenstveno zaposluje invalide, nosečnice in za delo manj zmožne osebe. Ekonomske enote so dolžne zaposlovati na njih tudi invalide, nosečnice in za delo manj zmožne delavce iz drugih ekonomskih enot, če v njihovih ni primernih delovnih mest. — O premestitvah na ta delovna mesta odloča na predlog zdravnika obr. ambulante komisija za kadrovsko-socialna vprašanja. V kolikor prizadete osebe že po zakonu ne pre-mejo razlike osebnega dohodka zaradi premestitve, krije nastalo razliko med nižjim in višjim osebnim dohodkom podjetje iz centralnega fonda pred delitvijo na ekonomske enote. Višino razlike potrjuje skupščina kolektiva na predlog komisije za osebne dohodke. Višina razlike za vi si od razlike v točkah analitske ocene med starim in novim delovnim mestom. V kolikor delavec, ki je prestavljen, dobi na novem delovnem mestu večje število tofCc, potem se ga nagrajuje po novem delovnem (mestu, oziroma po merilih, ki so za premeščenega delavca ugodnejša. Do razlike v točkah so upravičeni samo tisti delavci, ki so prestavljeni po 36. členu pravilnika o delitvi osebnih dohodkov — to je na predlog zdravniške obratne ambulante in na osnovi sklepa komisije za kadrovsko-socialna vprašanja. V naslednji številki »Save« (Nadaljevanje s 1. strani) proizvodnji, kakršno so nam dali posamezni vodje ekonomskih enot. Ker gredo razprave o razmejitvi pristojnosti med ekonomskimi enotami, oziroma med centralnimi samoupravnimi organi in samoupravnimi organi ekonomskih enot h kraju, bomo komentirali nekatera glavna določila. Nadaljevali bomo tudi z objavo enega dela predosnutka nove jugoslovanske ustave ter vas podrobno seznanili z zadnjim zasedanjem skupščine kolektiva. V rubriki IZ EKONOMSKIH ENOT bomo spregovorili o naših eboni-terjih, o prizadevanjih delavcev v prevleki valjev in o drobnih zanimivostih iz te in one ekonomske domači humor „Zbiravci“ kozarcev so na delu Morda 'se ne veste, da imamo v nd“sem podjetju tudi navdušene >zi>iravce« kozarcev. So tako podjetni, da »pospravijo« vsak mesec blizu sto kozarcev za malinovec. Tako moramo dajati vsake toliko časa precej stotakov za nove kozarce — nekaj se jih jčasoma razbije pri pomivanju, nekaj pri pospravljanju z miz, levji delež pa imajo tisti, ki . . d No, 'škoda da jih ne moremo našteti kar po imenih. Če pa vi veste za koga, nam kar povejte. Prav gotovo ga predstavimo vsem bravcem v eni naslednjih 'številk! enote. Poleg stalne športne rubrike in nagradne križanke bomo spregovorili tudi o gibanju proizvodnje v prvih devetih mesecih tega leta ter o izgledih za preostale tri mesece. Če pa boste še vi, dragi bravci prispevali nekaj prispevkov, potem bo naša naslednja številka še bolj pestra in zanimiva od današnje. Kakor doslej pošiljajte tudi v bodoče svoje prispevke na naslov: Uredništvo »Sava«, Tovarna gumijevih izdelkov Sava v Kranju. Veseli bomo slehernega pisma, nasveta, pa tudi kritike! Uredništvo r d ★ PRIČELA SE JE RAZPRAVA O PREDOSNUTKU NAŠE NOVE USTAVE. NAJ NE BO MED NAMI ČLANA KOLEKTIVA, KI V TEH RAZPRAVAH NE BO AKTIVNO SODELOVAL! ★ L______y Mladina je sedaj pred aktualnimi in konkretnimi nalogami (Nadaljevanje z 2. strani) meznah organov upravljanja in za politično izvrševanje sprejetih sklepov. £ Posledica vse večjega delovanja tržnih zdkonov so tudi številni problemi v proizvodnji. — Za učinkovito in pravočasno reševanje najrazličnejših težav in preprek v proizvodnji se mora zavzemati tudi mladina poleg že za to odgovornih strokovnih ter drugih služb. To predvsem zaradi tega, ker zavisi naš nadaljnji razvoj od pravilnega reševanja posameznih problemov. $ Z ozirom na obsežno rekonstrukcijo našega podjetja in z ozirom na težke finančne pogoje glede investicijske opreme, bo nujen največji možni napor vseh članov kolektiva, če hočemo doseči začrtane naloge. q Na področju strokovnega in Ideološkega izobraževanja bo treba skrbeti predvsem v sedanjih pogojih družbenega razvoja za organizirano in kontinuirano izobraževanje. Veliko skrb je treba posvečati tistim mladincem, ki so v hitrem procesu naših družbenih odnosov iz upravičenih razlogov ideološko in strokovno zaostali. — Več pozornosti bo treba posvetiti izobraževanju mladih deklet, da bodo dosegale višjo stopnjo sploš- ne izobrazbe ter se tako lahko aktivneje vključevale v delo in življenje kolektiva. ^ Ena izmed doslej najuspešnejših metod dela mladine so proizvodne konference. Le-te naj bodo zato v bodoče še bolj pogoste in še bolje organizirane. O Klub mladih proizvajavcev kot interesna skupina mladih delavcev, ki se še posebej zanimajo za proizvodne probleme v podjetju, naj zbira podatke, rešuje posamezne probleme, pripravlja-predloge itd. ter z vsdm tem pripravlja dovolj zanimivo gradivo za proizvodne konference. £ Na področju kulturno-pro-svetne dejavnosti smo imeli že lepe uspehe. Zaradi dopustov zamrle oblike dela in izživljanja mladine je treba spet poživiti. £ Glede na to, da organizacijsko delo v posameznih ekonomskih enotah še ni sistematično urejeno, naj se mladinski aktivi v ekonomskih enotah še bolj poglobijo v svoje probleme ter najdejo za svoje pogoje najprimernejše področje dela. 9 Z ozirom na smotrno razporejanje kadrov na posamezna delovna mesta in na redvflccijo delavcev moramo v bodoče reševati to problematiko s širšega družbenega stališča. Pri reševanju problemov morajo sodelovati vsi komunisti (Nadaljevanje s 1. strani) V nadaljevanju svojega poročila je sekretar poudaril, da se je aktivnost komunistov v našem podjetju povečala zlasti po pismu CK ZKJ in po Titovem govoru v Splitu. Opozoril pa je na premajhno enotnost, ki je komunistom nujno potrebna pri reševanju perečih problemov v sami organizaciji ali izven nje. Ta neenotnost je prišla do izraza predvsem za časa volitev v organe delavskega upravljanja, saj so bili izvoljeni v delavske svete ekonomskih enot ponekod taki delavci, ki napačno pojmujejo vlogo proizvajavca in upravljavca. Delavsko samoupravljanje ni namreč samo sebi namen, ampak ie spodbuda za čim večjo razgledanost v poslovanju podjetja in možnost za aktivno poseganje v problematiko celotnega kolektiva. Potem ko je tov. Golob opozoril na smernice in 'sklepe IV. plenuma CK ZKJ, je nadaljeval: »Nujno je, da pomenijo v bodoče naloge Zveze komunistov skupaj z drugimi političnimi organizacijami v podjetju prelomnico za vse politično in gospodarsko delo, ki se bo odražalo na doseženi stopnji družbeno-.političnega in ekonomskega razvoja v našem podjetju. Takšen razvoj pa ne trpi več šablonskega in enostranskega dela, ki ne Blaž Studen je spregovoril o delu mladine v zadnjih mesecih in o povezanosti mladinske organizacije z organizacijo _ Zveze komunistov. Poudaril je, da bodo morali nekateri člani Zveze komunistov spremeniti odnos do mladih delavcev ter sploh spremeniti odnos do mladinske organizacije. Zavzel se je tudi za ostrejše kriterije pri sprejemanju v članstvo Zveze komunistov ter predlagal, naj se izključi tiste, ki svojih osnovnih dolžnosti ne izpolnjujejo. Predsednik sindikalne podružnice Ivan Roženberger je opozoril, naj bi predvsem člani Zveze komunistov bolj sodelovali s sindikalno podružnico. Odločno je opozoril, da se je sindikat odrekel raznim uslužnostnim dejavnostim in da se bo v bodoče posvečal predvsem političnemu delu. Socialni delavec Štefan Horvat je v skopih obrisih orisal značilnosti novega Zakona o socialnem zavarovanju in opozoril na preveliko odsotnost z dela zaradi bolezni, ki znaša v Sloveniji okoli 5 odstotkov. Nič boljše ni tudi v našem podjetju. Ker bomo morali od 1. januarja naprej sami kriti stroške za bolezenske izostanke v celoti za prvih 30 dni bolovanja, se utegne primeriti, da bomo morali prispevati del potrebnih sredstev iz svojih osebnih dohodkov. Število bi bilo usmerjeno v reševanje vseh nalog, v aktiviranje vsega članstva in podpiranje vseh akcij za gospodarsko krepitev podjetja ■ . .< Ko je obravnaval problematiko podjetja in gospodarjenja, je sekretar opozoril, da moramo kolektivu prikazati, v kakšnih neugodnih razmerah se nahajamo spričo novih gospodarskih ukrepov. Zadnji čas imamo precejšnje težave zaradi uvoza surovin, ker se le-te hitro menjavajo. Zaradi spreminjanja receptur prihajamo v zagato in zgodi se, da je odstotek defektnih izdelkov vse prevelik. Mi se včasih jezimo na naše strokovnjake, toda niso vedno oni krivci. Premalo delamo teamsko, nepovezano in dostikrat ne vemo, kaj dela sosed. Tudi na račun komercialne službe pade marsikatera pikra. Toda, če službe ne bomo nadalje razvijali, ne bomo uspeli prodajati vsega tistega, kar proizvedemo.« Potem, ko je tov. Golob opozoril še na novi Zakon o socialnem zavarovanju in na predvidene posledice, ki utegnejo biti za ves kolektiv precej občutne, je še dodal: »Če hočemo biti dobri gospodarji, se moramo zavedati, da moramo predvsem temeljito poznati vsakodnevno problematiko podjetja. Ugotavljamo: če bi se vsi proizvajavci zanimali za razvoj podjetja in decentralizacijo upravljanja, ne bi bilo toliko težav in problemov . . .!« Potem je govornik še opozoril na nujnost po idejnem in strokovnem izobraževanju kolektiva ter pozval vse komuniste k ideološkemu oboroževanju, kajti le tako bo mogoče izvršiti naloge, ki jih je postavil pred komuniste IV. plenum CK ZKJ. V razpravi so sodelovali Blaž Studen, Ivan Roženberger, Štefan Horvat, Ivan Pintar, dr. Jaka Vadnjal in Drago Dolinšek. izgubljenih delovnih dni na zaposlenega narašča iz leta v leto. Leta 1960 je bila ta številka 19,3 dni, leta 1961 ie 22 dni, prvo polletje tega leta pa kaže na nadaljnje povečevanje. Precej vzrokov za to je v dejstvu, da je ena četrtina v našem podjetju zaposlenih delavcev, ki imajo doma določene površine obdelovalne zemlje. Le-ti niso posebno navezani na delo v podjetju in kaj radi zaradi domačih poljskih in podobnih del izostajajo z dela. Član občinskega zbora proizva- javcev Ivan Pintar je opozoril prisotne, da gospodarstveniki v občini niso zadovoljni z našimi proizvodnimi uspehi. Če skličejo občinski organi posvetovanje .predstavnikov posameznih podjetij in predstavnike posameznih organizacij, s tem 'se ni rečeno, da je problem že rešen. Predvsem člani Zveze komunistov so poklicani pojasnjevati sodelavcem razmere, v katerih se nahajamo ter spodbujati slehernega proizvajavca k dobremu gospodarjenju. Zdravnik obratne ambulante dr. Jaka Vadnjal je opozoril, da so najpogostejše poškodbe pri no-vosprejetih delavcih. Higiensko-teh-nično varstvo naj na seminarjih seznanja delavce z nevarnostmi na delovnih mestih. Hkrati pa bo treba pričeti bolj sistematično reševati delovna mesta, ki so zdravju škodljiva. Glavni direktor podjetja Drago Dolinšek je dejal, da zdravstveno stanje delavcev ni pereče samo pri nas, ampak v vsej državi in da so izdatki za zdravstveno in socialno zavarovanje res veliki. Kar se tiče zdravju škodljivih delovnih mest v našem podjetju pa je nujno potrebno izdelati podrobno analizo, kajti le tako bo mogoče sprejeti primerne sklepe in potem ukrepati. Od komunistov pričakujemo, da bodo vedno podpirali pozitivne predloge in ukrepe, ki jih in ki jih še bomo izvedli v našem podjetju. Po razpravi je komisija za zaključke predložila konferenci v potrditev naslednje zaključke: 1. V bodoče naj se večkrat sestane strokovni svet, razširjen s šefi ekonomskih enot. 2. Tovarniški komite ZK in komisije naj bodo na tekočem z vsemi problemi, ki se pojavljajo v podjetju ali v posameznih ekonomskih enotah. 3. Na sestankih osnovnih grup naj bo v bodoče udeležba številnejša. 4. Komunisti naj bolj aktivno sodelujejo z mladinsko organizacijo, s sindikalno podružnico in z organi samoupravljanja. 3. Pri reševanju problemov naj bodo komunisti vedno med prvimi. 6. Člane kolektiva je treba sproti obveščati o delu in problemih v podjetju; pri tem naj odigra svojo vlago informativna služba. 7. Okrepiti je treba idejno-vzgoj-no in politično delo članov ZK. 8. Strokovne službe naj se takoj lotijo analiziranja vzrokov za posamezna obolenja. 9. Kadrovstko-socialna komisija naj pri sprejemanju novih delavcev pazi na socialno poreklo kandidatov in naj daje prednost tistim, ki se bodo povsem navezali na naš kolektiv. 10. Poostriti je treba disciplino m odgovornost komunistov. Vlak bratstva in enotnosti,___________________, 14. SEPTEMBRA1 Praznični dan, ves Kranj v zastavah, meščani so prihajali na železniško postajo ali čakali na pločnikih ob cestah od kolodvora do Trga revolucije. Ves Kranj je v petek, 14. septembra nestrpno pričakoval vlak »BRATSTVA IN ENOTNOSTI«. Tudi mi iz »Save« smo pohiteli in pozdravili drage goste iz Srbije na Trgu revolucije. — Priča smo bili solzam, smehu, objemom in veselju nekdanjih izseljencev iz Kranja in njihovih gostiteljev iz Srbije. Gostje so prišli iz raznih krajev, iz Kruševca, Valjeva, Smedereva, Brusa itd. Mnogo je bilo med njimi takih, ki so bili prvič na Gorenjskem. Ko so prihajali na domove nekdanjih izseljencev, so šele spoznavali, kako hitro in kruto so nemške okupacijske roke posegle po gorenjskem prebi-vavstvu ter ga hotele preseliti na jug. Velika manifestacija bratstva in enotnosti je trajala tri dni — od petka dopoldne do nedelje zvečer, ko je vlajk z gosti iz juga zapuščal kranjski kolodvor. Ni se še poleglo razburjenje izseljencev ob snidenju s svojimi nekdanjimi gostitelji, ko so že pričela prihajati iz Srbije zahvalna pisma, polna navdušenja nad prisrčnim in toplim sprejemom v Kranju in sploh po vsej Gorenjski. Torej je vlak »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« res sklenil še en člen v verigi bratskih vezi med jugoslovanskimi narodi! Proizvodni problemi na seji delavskega sveta EE valjarna II V valjarni II imajo precej te- sklep ni bil izvršen. Svet je zato žav z ovojnim blagom. Kvaliteta sklenil, da naj pristojna služba sedanjega ne ustreza. Tovarna je sklep takoj izvrši. V torek, 4. septembra je bila 4. redna seja delavskega sveta ukore, stroge ukore in kazni s 5 ekonomske enote valjarna II. Dnevni red je obsegal proizvodne pro- odstotnim odbitkom od mesečnega bleme, pristojnosti delavskega sveta ekonomske enote in še nekatere osebnega dohodka za prekrške druge stvari. Sejo je vodil predsednik delavskega sveta Anton znotraj svoje ekonomske enote. Bračič- ® Omenjeni prispevek smo lah- ko pripravili, ker smo dobili od ekonomske enote valjarna II zapisnik seje. Ker nameravamo v hffi: J gled^odgovarjal pTT™ eden K° 60 razpravljali o pristojno- “prW~ p^ezLt gled, odgovarjal pa je samo eden. stih med skupšeino kolektiva in Matiavm/n cnanio ali Izai? bil popravljen redno dopisovati v na^I! tudi ™htovaiaa P06™62™11 delavskih svetov eko- IMjaZeVO spanje, Bil Kajf in .t^0 nomskih enot in njihovih komisij, _ , . v v bravce o vaših ustehih in p ^ - j. J 8 so elani delavskega sveta valjarne 2e neka, številk našega hsta na- ^ ? je pogrebno ze zaradi samega a v- n izvolili ,ričlansko disciplinsko z*; m bilo moe zaslediti z Vrhnike P bleml ' tokorda saj menijo v tej ekonom- komisijo svoje ekonomKke enote. prav nobenega glasu. Ka, ,e z va- Upamo, da bo tale opomin po- ski enoti, da je precej vzrokov v izvoljeni so bili: Rafael Zorn Jo- mi? Ali ste zaspali »Matjaževo magal in da bomo lahko že v na- povečanju odstotka nekvalitetnega že jeruc in ivan Makuc Komisija spanje«? Mar res ne morete najti slednji številki našega lista brali blaga prav v slabem ovojnem bla- jma pravico izrekati opomine zi«z. *» -, X J L. ~ T ««1, . - L • 7.7- - 7 . .'.j 7_ — X Z.. 7 1L a-' > - Zakaj potrebe po daljših ceveh? niti enega člana kolektiva, ki bi kak prispevek z Vrhnike? Delavski svet valjarne II je zato predlagal, naj se nabavlja v bodoče ovojno blago iz umetnih vlaken .oziroma iz rayoin tkanine. V kolikor pa ta problem ne bo rešen, ekonomska enota ne bo mogla več jamčiti za kvaliteten avtokord. Rešiti bo treba tudi vprašanje surovin. Le-te se prepogosto menjavajo zaradi problemov okrog @ MIRKO BREZAR — SLUŽBE ZA ORGANIZACIJO PROIZ- nabavljanja surovin. Res je, da VODNJE q Bili so časi, ko smo izdelovali pri nas vse vrste ^rivec te§a ni valjarna, toda te-kvalitetnih cevi razen visokotlačnih, katere smo pričeli proizvajati f.ay.e 60 ™ treba jih bo odpravija-šele pred leti. Bile so to cevi za stisnjeni zrak, za vodo, za varen je, ^ r"a,r 66 da , r°\ za paro z azbestom, plavajoče Spiralne cevi za potapljače — vse Zato Je delavski svet predlagal, do notranjega premera 100 milimetrov in dolžine 30 metrov. Izdelo- naj. v amh možnostih vsi pokli-vali smo tudi razne Spiralne cevi do notranjega premera 250 mili- ca™1 6 ore vse’ ar se a' metrov in v dolžini do 10 metrov. Delavski svet je razpravljal tu- di o učencih Gumarske šole, ki Delali simo v glavnem v klasič- predpise dimenzij ter pritiskov, 60 delali v tej ekonomski enoti ni, takoimenovani »Triton-« k on- pa tudi v kvaliteti dosegli raven med letnim dopustom sodelavcev nomskih enot, naprošamo vse sa-posameznih delavskih svetov eko- moupravne organe posameznih ekonomskih enot, naj pošiljajo po eno kopijo zapisnikov svojih sej II izvolili tričlansko disciplinsko na uredništvo lista. Se bolj pa bomo veseli, če obveščate pravočasno o napovedanih sejah urednika lista, telefon 25! Uredništvo Odločiti se bo treba že enkrat! miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiilliiiliiiiiiiiiiiillliiiiliiliiiilllilillliiiiiliiiiiiiliiiiiiiiillliiliiiiiiiiiiiiilllillllllllllllllllllllllllP 1 © Pred desetimi dnevi je izdala naša informativna s luž-1 1 ® ba posebno številko šapirografiranega biltena »Infor-1 | e macije«, v katerem je obdelan predlog upravnega § 1 ® odbora delavske restavracije za podražitev toplih I H © obrokov od sedanjih 40 na 50 dinarjev ter kosil od i 1 © sedanjih 130 na 170 dinarjev, četudi se do zaključka § 1 ® redakcije današnje številke našega lista o tem pred-1 | © logu prava razprava po kolektivih ekonomskih enot | 1 © še ni pričela, vladajo med člani kolektiva najrazlič- j 1 © nejša stališča do predloga o podražitvi. Zakaj podra- j 1 • žitev in zakaj pri toplem obroku za 10, pri kosilih I 1 © pa kar za 40 dinarjev? §§ iiilllllllllllllllllllllll!! nill!lllllllllllliUllllllIII!lllll!ll!ll!lllllllllll!ll!lll!!llllll!ll!llllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllillliriiii Ko so spravljali eno od preš za L našo stiskamo Precej novosti v letošnjih izpitih na poklicni gumarski šoli © JOŽE KOCIJAN — GUMARSKA ŠOLA g> Prvi zaključni menih nalogah in pri testih. To-izpiti na naši poklicni Gumarski šoli so mimo. Čeprav so bili rej so se možnosti za uspeh kam-učenci zadnji čas zaposleni kot pravi delavci v proizvodnji, niso Panjsko učečih se učencev precej pozabili na svojo osnovno dolžnost — šolo. Pridno so se priprav- zmanjšale. Ijali na zadnjo preizkušnjo in jo v večini primerov kar dobro pre- S spreminjanjem zaključnih iz-stali. Imeli so priložnost pokazati, kaj so se naučili in koliko jim P^ov je bilo precej dela. S odeje koristila tudi sama praksa. lovali so poleg predavateljskega kadra še nekateri drugi sodelav- Upravni odbor delavske restavracije je izdelal natančno kalkulacijo celotnih stroškov za pripravo povprečnega toplega obroka in kosila. Pokazalo se je, da velja v celoti ena porcija enolončnice, ki jo uživamo za malico med odmorom, 104,08 dinarjev, eno kompletno kosilo pa kar 252,35 dinarjev. Oglejlmo si nekolipo pobiiže, kakšen del stroškov pri kritju toplega obroka ali kosila odpade na posameznega koristnika in kakšen na kolektiv. Pri toplem obroku, ki velja v celoti 104,08 dinarja, krije 40 dinarjev potrošnik sam s svojim Podobni računi za kosilo, katerega ena porcija velja v celoti 252,35 dinarja, so pokazali: celotni stroški kosila 252,30 din — prispevek potrošnika 130,00 — prispevek podjetja za OD in ostale stroške 73,67 ostane neporavnano kalkulacija TOPEGA OBRO: Zaključni izpiti se letos neko- Precej obširnejši je bil letos ci. Učence je ocenjevalo šest ko- lekciji, to je i gumiranim tek- uvoženega blaga te vrste. Naro- vsak po dva meseca. Zaradi izred- hko razlikujejo od prejšnjih. Bili ustmeni izpit iz gumarske -tehno- mi6ij tako da smo subjektivni čistilom. Opletene cevi, kakršne iz- čila prihajajo, naše zmogljivosti nega prizadevanja, vestnega in so izpopolnjeni, saj so učenci naj- logije in gumarskih strojev saj --t r v- ■ s^TTrnaS ^Tare^alez^a^delS S^dST^v^ ^ ^ v J man* odgovarjati vsak kLndi- lahko’ vl^ZeJ notranjega premera 10 milime- mo prekratke cevi, komaj 1,80 J6 sklenil delavski svet nagraditi oddelkih, nato pa pre- dat na pet vprašanj iz svojega zmanjšali. trov. metra dolge. Tako moramo pri vsakega učenca z nagrado 10.000 Takoj po vojni so bile cevi naš opletanju na vsaka dva metra dinarjev, glavni proizvod in so nas tudi de- stroj ustavljati ter vstavljati no- Na eni prejšnjih sej je bilo tudi narno držale na vrhu v tistih tež- va jedra. Če bi bila le-ta vsaj to- sklenjeno, naj se preuredi pisarno tih časih, ko smo bili brez kav- Hko dolga kot vulkanizacijski ko- mehanične delavnice II ob pisar-čuka in uvoza drugih surovin. tel, bi že povečali zmogljivost, ni sestavljalnice v kopalnico za V dobi centralnega upravljanja zmanjšali odpadek in izboljšali delavce sestavljalnice. Zal pa še gumarske industrije po Generalni kvaliteto. direkciji za kožu i gumu v Beo- z manjšlmi preureditvami in z gradu so določala tako, da so vso nabavo daljših jeder, upamo tako, našo cevamo preselili v Rakova- bo naš uspch v bodoče še večji, co, mi pa smo se lotil, izdelovanja Nerešen pa bo ostal še naprej pro-*0™r'llh plascev; Poslovili smo se blem špiralnih in drugih cevi za “ , 30 ™ 15 metrskega kotla, od pretakanje bencina v večjih dol-jeder, povijalnega stroja, konfek- žjnah. Dokler naS oddelek ne ,K) cijske mize, od brizgalnega stro- rekonstruiran, ne Kakšni so bili uspehi na izpitih in kakšen naj bo bodoči način izobraževanja na naši šoli, o tem bom pisal v naslednji številki našega lista! Dobili smo ličen in bogat katalog o pnevmatiki Pred nekaj dnevi je izšel iz ti- to pa a(mo dobHi preše za tovorne plašče in konfekcionirne bobne iz Cehoslovaške. Po decentralizaciji upravljanja pa se je pokazalo, da je cevarna v Sloveniji vseeno potrebna. Bivše naše stranke so se pričele obračati na nas s prošnjami, naj pričnemo spet izdelovati cevi. V takem ob- Če nabavljate ozimnico Ce imate težave zaradi nabave obsegajoča knjižica z osnovnimi podatki in navodili za uporabo pnevmatik, ki jih izdelujemo v našem podjetju. Katalog je opremljen z nazornimi slikami in skicami, besedilo pa je v treh jezikih — slovenščini, srbohrvaščini in v angleščini. Prvo publikacijo te vrste je Takle nered v obratih ni ‘nikomur v čast segu kot nekdaj, ni bilo mogoče ,!2imnice' se o^te pri našem izdal v sodelovanju z našo kon-saj investicij za ponovno postavi- referentu za družbeni standard junkturno - propagandno službo 6tali poseben preizkus, ki je zaje-tev cevarne nismo zmogli, pa tudi to^ Francu v dogovo- Exportprojokt iz Ljubljane, kli- mal te0Tetična vpTaša,nja iz po_ Primernega prostora nismo imeli' r!h sm‘> ^ za ”abav0 vecJe k(>]i- Se,je J« izdelalo m katalog natis- katere„a sn se učili Sam za to. Ker pa stranke le niso pre- e!ne ■|abolk s Štajerskega. KoU- nilo ČP »Gorenjski tisk« v Kra- kllca za katerega so se učili, bam nehale moledovati, smo se spom- kor pa bo zanimanje tudi za "ju. teoretični del zaključnega izpita nili naših starih malih opletilnih ostale. živežne potrebščine, lahko Knjižica je lep prispevek k se- Pa je zajemal pismeno nalogo iz strojev in v šupi ležečega, za sta- orSaruziramo skupen nakup krom- znanjanju naših potrošnikov do- strokovnega računstva in sloven- ro železo smatranega povijalnega ™TXT DDTT,xri, ™a ir’ v tujini 8 Pestrostjo in zna- skega jezika nato pa še teste iz stroja. Vse to smo privlekli na INFORMACIJE IN PRIJAVE v cilnostmu naših pnevmatik. Upa- . , . .. , . dan in delavci naše mehanične de- Pisarni referenta za družbeni stan- mo, da bodo sledili temu prvencu elovenskega Jezika, strokovnega lavnice so mojstrsko opravili svo- dard ali P” telefonu na št. 25 v še katalogi za ostale naše izdel- računstva im družbeno-ekomomske je delo. Iz starega železja so na- obrat I! ke!? vzgoje. redih stroj, ki teče se danes. 'HllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIlllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijtiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zaceli smo, premagovali začetne težave, danes pa so naše cevi v <& ALOJZ ZALAR — BIRO ZA 1 omami, kar se tiče obešanja in nobenemu izmed bravce v, zlasti pleteni izvedbi iskan izdelek na ŠTUDIJ DELA ^ Pa ja ne misli- snemanja raznih parol, objav in še ne prizadetim. Ne pozabimo, domačem in tujem trgu. Škoda je t?’ da 61110 Pri nas med najbolj- oglasov. Le-te vise na oglasnih da predstavlja prav vsakdo od le, da ne moremo izdelovati cevi, ®imi glede reda in čistoče? No, deskah po mili volji lahko tudi nas delček velikega in zamotane-ki so debelejše kot notranji pre- tiGveda nksrno tudi med najslab- mesece. Včasih so pritrjeni po- ga stroja. Če eden od teh delov mer 25 milimetrov. Prav po teh, 8imi’ ^ temu, nekaj besed stranji, največkrat pa neokusno ne dela tako, kakor je zamišlje- debelejših vprašujejo danes kup- 0, ^em- Pravzaprav o eni sami prilepljeni z lepilnim trakom. Le no, stroj lahko zastane. Zato poklica. Morali so zato podrobno poznati svoj poklic in biti pri odgovorih povsem samostojni. Pri Izpitu iz slovenskega jezika in strokovnega računstva pa je moral vsak kandidat zagovarjati napake, ki jih je napravil pri pis- j Albin Alič se nam zahvaljuje za pomoč A Razdelitev stroškov pri enem toplem obroku prispevkom, ko kupi blok. Podjetje krije s tem, da plačuje osebne dohodke in vse potrebne prispevke v delavski restavraciji zaposlenega osebja ter stroške za kurjavo, elektriko, vodo, za prevažanje hrane in ostalo, pri vsakem obroku 30,38 dinarjev na račun materialnih stroškov. Iz krožnega diagrama odstotne porazdelitve stroškov in pričujočega izračuna: celotni stroški obroka 104,08 din — prispevek potrošnika 40,00 — prispevek podjetja za OD in ostale stroške 30,38 ostane neporavnano 33,70 din Od sodelavca Albina Aliča, obolelega za težko ozdravljivo bolez-Takole so morali učenci naše nijo, smo prejeli pred zaključkom poklicne Gumarske šole pred redakcije naslednjo zahvalo: komisijo pokazati, česa so se naučili v letošnjem šolskem T letu ci vedno bolj in bolj, seveda pa stvari ~ ° Parolah in raznih ma-hočejo tudi dolge 20 ali celo 30 pisih po Posameznih oddelkih! metrov. Takih naročil ne moremo Pred nekaj dnevi sem opazil izvrševati, ker nimamo ne pri- kar v treh oddelkih na stenah do-mernih jeder, ne povijalnega stroja 6t°jan6tveno viseče in sicer lepo in ne tako dolgega vulkanizacii- naPlsane parole ŽIVEL 1. MAJ! Več ljudi več vidi in seveda tudi več ve! skega kotla. Industrija zahteva opravljamo vsak svoje vsakodnevne dolžnosti, četudi so navidezno malenkostne in morebiti nepomembne! ^ V informativni službi sem zvedel, da pripravljajo za vse _______ Porodilo se mi je vprašanje: Ali kaj si lahko mislijo stranke, ko ekonomske enote enake oglasne danes razne Spiralne sesalne in smo pri 1136 ^ako hitri, da se že vidijo vse to? Brez dvoma imajo deske. Po njihovih načrtih bo odtočne cevi, dolge do 15 metrov, ve6e^irn{> prihodnjega prvega m a- lahko o smislu za red in čistočo treba v bodoče oddajati vse obja- mi pa zmoremo le 6 metrov dolge ^a’ ap pa so <,meniene parole še v našem podjetju povsem jasno ve za na te deske v informativni in ne moremo zadovoljita povpra- od letošnjih prvomajskih prazni- predstavo, ali ne? službi, ki bo skrbela za namešča- ševanja. Glavni problem pa po- kov? Po °hledek)sti napisov bi Upam, da bo to dobronamerno nje, odstranjevanje in urejanje stajajo fleksibilne visokotlačne človek sklepal o poslednjem. . .! opozorilo pomagalo, saj računam vseh vrst obvestil. Torej se nam cevi, katerih izdelavo smo končno Sploh smo pri nas precej ma- da tele besede ne bodo ušle prav le obeta težko pričakovani red! tudi osvojili, izdelali in postavili .................................................................................I... ■ Dragi tovariši! Za zdravljenje moje dolgotrajne in trdovratne bolezni so bila potrebna zdravila, katerih sam nikakor nisem mogel dobiti. S pomočjo zdravnika naše obratne ambulante dr. Jaka Vadnjala, sindikalne podružnice in organizacije Zveze borcev pa mi je bila nabava le-teh omogočena. Odkar jih uporabljam, se počutim že precej bolje. Za vse to gre zahvala vsem vam, predvsem pa že preje omenjenim, katerih skrb za človeka se odraža tudi v pomoči, ki sem jo deležen. Upam, da bom po taki pomoči kmalu okreval ter se vam pridružil, da skupaj uresničimo naše načrte! Albin Alič je razvidno, da ostane pri vsakem izdanem tople.n obroku neporavnano še 33,70 dinarjev. Ta znesek krije podjetje iz sredstev za naše osebne dohodke. Torej prispevamo k vsakemu izdanemu toplemu obroku za pokritje nastale razlike mi vsi. Kaj mislite, koliko je to v enem dnevu in koliko v mesecu ali celo v enem letu? Ker pripravijo in izdajo v naši delavski restavraciji vsak dan povprečno po 750 toplih obrokov, znaša primanjkljaj na dan 25.275 dinarjev, vsak mesec pa kar 631.875 dinarjev. Ker nas je v podjetju zaposlenih okoli 1370, odpade na vsakogar od nas po 378 49,01 din da ostane nepokritega pri vsakem izdanem kosilu še za 49,01 dinarjev. Tudi ta znesek krije podjetje podobno kot pri toplem obroku iz sredstev naših osebnih dohodkov. In ker se hrani v obeh naših menzah v obratu I in v obratu II skupno okoli 250 abonentov iz našega podjetja, je treba pokriti vsak dan nastalo razliko v vrednosti za 12.252 dinarjev, ali na mesec skupno za 306.300 dinarjev. Pri 1370 zaposlenih odpade na vsakogar od nas povprečno okoli 224 dinarjev na mesec ali 2680 dinarjev na leto. To je finančna plat medalje, ki kaže, koliko prispevajo člani kolektiva za tople obroke in kosila, koliko pa podjetje. Pri vsem tem pa si moramo biti na jasnem, da smo se odločili za ustanovitev lastne delavske restavracije iz povsem jasnih razlogov ter zato tudi sklenili trošiti določena sredstva v te namene. Zakaj? Večji del članov kolektiva prihaja na delo v dopoldanskem času. Zaradi ranega pričetka dela le redki utegnejo zjutraj pred odhodom na delo izdatno zajtrkovati. Tudi tisti, ki prihajajo na delo v popoldanskem času, cesto ne utegnejo v miru in izdatno obedovati. Prvim in drugim zato razmeroma hitro po pričetem delu poidejo (moči. Raziskave so pokazale, da v doooldanskem času prične upadati delovna storilnost že okoli 9. ure, v popoldanskem pa okoli 17. ure. To predvsem na račun pomanjkanja energije, ki jo človek vsak dan nabira z redno prehrano. Ker mnogi člani kolektiva — ista ugotovitev velja za večino delovnih kolektivov pri nas — niso prinašali na delo izdatnih malic ali pa so bile le-te preveč enostransko pripravljene, je tudi naš kolektiv sklenil pred leti uvesti prodajo cenenega toplega obroka. Iz podobnih razlogov smo se odločili tudi za pripravljanje kosil. Danes jemlje vsak dan približno 750 članov kolektiva topli obrok, 250 pa jih redno prihaja na kosilo. Nastalo nepokrito razliko pri vsakem obroku za 33,70, pri vsakem kosilu pa za 49,01 dinarja krijejo vsi člani kolektiva — v enaki meri tisti, ki jemljejo tako topli obrok kot kosilo, kakor tisti, ki se poslužujejo samo toplega obroka aU pa samo kosila. Prav nič manj pa ne prispevajo k temu tudi tisti člani kolektiva, ki se teh ugodnosti sploh ne poslužujejo. Ob vsem povedanem se danes tisti — ki samo delno, ali pa sploh ne izkoriščajo ugodnosti, kakršne nam nudi delavska restavracija s toplim obrokom ali kosilom — upravičeno vprašujejo: ALI JE PRAV, DA PRISPEVAMO ZA KRITJE RAZLIKE, NASTALE PRI IZDAJANJU TOPLIH OBROKOV IN KOSIL, VSI ČLANI KOLEKTIVA, KO PA JE OClTO, DA SE POSLUŽUJE TOPLIH OBROKOV SAMO 55 ODSTOTKOV, KOSIL PA CELO SAMO 18,3 ODSTOTKA OD VSEH ČLANOV KOLEKTIVA? Takšna politika je z vidika NUDITI delovnemu Človeku IZDATNO IN CENENO PREHRANO KAR V PODJETJU, DA SO izgube na Času najmanjše, upravičena, z vidika ENAKEGA PRISPEVKA - TAKO TISTIH, KI UGODNOSTI TOPLEGA OBROKA IN KOSILA V CELOTI ali samo delno izkoriščajo, KAKOR TISTIH, KI SE TEH UGODNOSTI SPLOH NE POSLUŽUJEJO, pa je to neupravičena! Vzemimo v roke kos papirja in svinčnik ter izračunajimo, koliko je prikrajšan zaradi tega tisti član kolektiva, ki ne jemlje ne toplega obroka in ne kosila! Se-štejmo zneska 5720 in 2680, pa dobimo številko 8400. Da, za 8400 dinarje na leto je poikrajšan. Toda, tako ozko spet ne smemo gledati na nastali problem, kajti od toplih obrokov imamo, če že ne neposredno, pa vsaj posredno korist prav vsi. Zaradi redne in cenene tople malice med odmorom se je delovna storilnost članov kolektiva precej povečala, zmanjšala pa so se tudi obolenja prebavnega sistema. Zatorej se okrog toplega obroka verjetno ne kaže kdo ve kako sukati. Nekoliko drugače pa je s kosilom. Vprašanje je namreč, ALI JE ŠE SMOTRNO, DA PRISPEVA IZ SVOJIH OSEBNIH DOHODKOV PRI VSAKEM IZDANEM KOSILU ZA POKRITJE RAZLIKE 49,01 DINARJA VES KOLEKTIV, KO PA JE OClTO, DA SE POSLUŽUJE TE UGODNOSTI LE VSAK PETI ČLAN KOLEKTIVA?! Upravni odbor delavske restavracije je o tem vprašanju že nekajkrat razpravljal in predvidel, naj bi bila v prihodnje cena toplega obroka po 50 dinarjev, cena kosila pa po 170 dinarjev. S tem bi se zmanjšal pri toplem obroku mesečni primanjkljaj od prejšnjih 631.875 na 443.062 dinarjev, pri kosilu pa od prejšnjih 306.300 dinarjev na borih 31.312 dinarjev. Skupno bi torej kolektiv prispeval iz svojih osebnih dohodkov vsak mesec samo še okoli 478.062 dinarjev na mesec, ali vsak posameznik povprečno okoli 4180 dinarjev na leto! Kolikor pa se bodo kosila podražila na predvideno vrednost, prav tako pa tudi topli obroki, razumljivo porastejo vzporedno z obveznostmi potrošnikov tudi obveznosti same delavske restavracije. Ce bo nekdo moral plačati za tlllSilll 17o "■m::: kosilo 170 dinarjev, bo prav gotovo upravičeno zahteval solidnejšo postrežbo ter nekaj več reda, zlasti v jedilnici obrata I. Danes se namreč dogaja, da so mize med kosilom do skrajnosti ponesnaže-ne in založene z odloženimi kosi kruha, s krožniki, jedilnim priborom. Ni redkost, da mora človek nekaj časa čakati, če sploh hoče priti do prostora pri eni od razpoložljivih imiz. Ali pa mu ne preostane ničesar drugega, kot da sam pospravi in pobriše eno od miz in potem v miru obeduje. Morda bi sploh kazalo samo pripravljanje kosil, predvsem pa serviranje nekoliko mehanizirati? Mar ne bi bilo dobro preiti na samopostrežbo ter temu primerno toje? Vse nakazano in predlagano naj bo v prihodnjih dneh predmet najširše razprave po posameznih ekonoi.uskih enotah. Upravni odbor delavske restavracije bo vesel vseh predlogov. Temeljito jih bo pretehtal in pri tem upošteval željo večine. Končno in zadnjo besedo pa bo potem izrekla skupščina kolektiva! DUŠAN REBOLJ niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirliiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii™ I Pa brez zamere, prizadeti! Ko že na dolgo in široko ■zpravljamo o družbeni prehra-- ne morem kaj, da se tudi sam oglasim ter potrkam mimogrede malo na našo vest. Kakor mnogi drugi člani kolektiva hodim tudi sam skoraj redno med odmorom na topli obrok v obratu I. Priznati moram, da mi je hrana kar všeč. Škoda le, da jo včasih zmanjka že pred 10. uro, ko odmora še ni konec in ko morajo zato nekateri člani kolektiva odhajati od okenca za razdeljevanje toplih obrokov z dolgimi nosovi . ■ . Pa ne mislim tokrat razpravljati o tem, zakaj včasih predčasno zmanjka toplega obroka. Ne! Radi bi vprašal danes vse tiste ČLANE KOLEKTIVA »SAVA«, 'ki so brez smisla za čistočo in packajo po mizah kot mali otroci, ker še ne znajo prijeti žlice v roke; samo tole: »Ali delate tako tudi doma?« Pričujoča slika ni enkratni primer! Lahko jo vidite vsak dm med odmorom vsaj na nekaj mizah. Res je sicer, da bi kazalo urediti v naši delavski restavraciji kaj takega, kar bi pomagalo h hitrejšemu posprav- ljanju miz. Toda z malo več pazljivosti nas vseh bi bile mize vedno čiste ter proste za malico. Prizadeti naj mi ne zamerijo. Morda bo tole opozorilo le pomagalo? Morda?! N. N.' ■IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllililllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilU Še nekaj o zapostavljenih racionalizatorjih KALKULACIJA KOSILA OSTALI IZDATKI 21,8o ® ALOJZ ZALAR — BIRO ZA ŠTUDIJ DELA — Z decentralizacijo © podjetja in delavskega upravljanja, z razvitjem resničnih mož-® nosti umnega gospodarjenja v ekonomskih enotah smo upravi-® ceno pričakovali, da bo doživelo novatorstvo zares širok razmah. © Saj smo vendar danes prav vsi zainteresirani za zmanjševanje © proizvodnih stroškov ter za povečevanje čistega dohodka podje-© tja. Toda kaže, da smo se ušteli! a Razdelitev stroškov pri enem kosilu dinarjev ali v enem letu 5720 dinarjev. Seveda je to le povprečna vrednost, kajti v resnici je prispevek tistih, katerih osebni dohodki so nižji, manjši; prispevek tistih, katerih osebni dohodek je višji pa je tudi temu primerno večji! Prve izkušnje ekonomskih enot kažejo, da smo na pobudo od spodaj navzgor premalo pazili, zlasti komisija za reševanje vloženih predlogov tehničnih izboljšav in racionalizacij. Prepočasno reševanje posameznih predlogov zavira sprostitev izrednih možnosti za povečanje proizvodnje. V kolektivu ne manjka pobud in predlogov za razne racionalizacije ali tehnične izboljšave, za boljšo organizacijo proizvodnje, toda namesto da bi take pobude in predloge podpirali, s prepočasnim re- ševanjem predloženih predlogov to dejavnost zaviramo. Mnogo 1 racionalizacij nima posebno širokega pomena, saj so le drobni predlogi, ki vsak zase ne pomen j o velikih prihrankov, toda kot celota so gospodarsko Izrednega pomena. Ža razne majhne dopolnitve ali izboljšave ne smemo zahtevati preobširne tehnične dokumentacije, če hočemo, da bomo dobivali od neposrednih proizva-javcev predloge v večjem številu. Prav najrazličnejši drobni predlogi so bogata rezerva zniževanja stroškov in povečevanja delovne storilnosti! Seveda bo treba v prihodnje take predloge tudi malo bolje nagrajevati. Rešiti bo treba tudi pereč problem: KDO NAJ UŽIVA REZULTATE TAKIH PRIZADEVANJ, KOLIKŠNO NAJ BO RAZMERJE PRI NAGRADI MED PREDLAGATELJEM, NJEGOVO EKONOMSKO ENOTO IN PODJETJEM? O vsem tem bi morale razmišljati tudi posamezne ekonomske enote oziroma njihovi organi upravljanja. Prav bi bilo, če bi si izdeai svoje pravinike za nagrajevanje predogov. Komisija za tehnične izbojšave in racionalizacije pri skupščini kolektiva bo prav gotovo pomagala, kolikor bo to mogoče. Taki pravilniki, ki bi jih sčasoma izpopolnjevali zaradi samih izkušenj iz prakse, bi v vse večji meri spodbujali sodelavce v posameznih ekonomskih enotah k razmišljanju o tem, kako bi si posameznik lahko1 z malenkostnimi preureditvami svojih delovnih mest olajšali delo, povečali produktivnost, izboljšali kvaliteto polizdelkov ali končnih izdelkov itd. Seveda bi morali biti taki pravilniki konkretni ter točno nakazovati, kakšne naj bi bile nagrade. In če bi. stvar stekla tako, da bi vsakdo izmed predlagateljev in njegova ekonomska enota občutili koristi svojih predlogov, potem uspehi ne bi izostali. ' Kar pa zadeva samo komisijo, lahko računamo v prihodnje na hitrejše reševanje posameznih predlogov; seveda, če ji bodo pri tem pomagale posamezne strokovne službe! Ko razpravljamo o gradnji cenejših stanovanj za člane našega kolektiva Zidana hišica za dva milijona # Pred mesecem dni smo objavili v našem listu obširnejši prispevek referenta za druž-® bend standard Franca Bogataja o stanovanjski problematiki pri nas in o perspektivah e stanovanjske gradnje za naše delavce v bodoče. Že v kratkem času, ki je minil od C objave omenjenega članka, se je prijavilo na poziv uredništva precej članov kolektiva, e ki bi bili pripravljeni v zadružni gradnji in ob določenem posojilu podjetja kupiti e montažne lesene hišice, ki jih izdeluje škofjeloško podjetje »Jelovica«. ® Pred nekaj dnevi pa se je oglasil v uredništvu Janez Bitenc. Navdušeno je pripove-O doval, da si je bil minulo nedeljo ogledal lično enodružinsko stanovanjsko hišico v ® Preddvoru, ki bo veljala lastnika v celoti ob vloženem delu okoli dva milijona dinar-® jev. Naprosili smo ga, naj nam za list pripravi obširnejši opis hišice ter, če je le mo-e goče, prinese tudi kako fotografijo. ® Naš razgovor ni ostal brez haska. Danes lahko objavljamo zanimiv prispevek. Prav O gotovo bo navdušil mnogo naših bravcev, ki še nimajo rešenega svojega stanovanjske-e ga problema, da se bodo odločili za vključitev v stanovanjsko zadrugo in za gradnjo ® opisane in prikazane hišice. Tako sem začel, a zaman... Pred leti sem bil na tem, da pričnem z gradnjo hišice in si s tem ustvarim lasten dom. Zemljo tri dobil od očeta, najvažnejši gradbeni material sem si kupil z izkupičkom od prodanega »Fičko-ta«. S prijateljem sva izdelala modele in preprost stroj za izdelovanje žlindrinih zidakov, postavila zasilno shrambo za orodje, obenem pa vlačila že tudi skupaj odvečen, a že rabljen gradbeni les. V večernih urah pa sem posedal za risalno desko in ustvarjal prve obrise bodočega doma. Med tem časom sva s nestrpno čakala na dovoljenje za zidavo. Kljub predložitvi potrjenega zazidalnega načrta (urbanističnega načrta) z vrisanim dvojčkom na predvidenem zemljišču, je bil odgovor z občine negativen! Si lahko mislite, kako sva se pridušala, saj nama je tak odgovor vzel vse upe ■za uresničitev dolgoletne želje po lastnem domu in podrl vse najine načrte! Po prvi jezi sva se unesla in tolažila, češ pa bova še naprej uživala lagodnosti družbenega ali tovarniškega stanovanja. Gradbeni material sva prodala, sam pa sem ponovno kupil prevozno sredstvo. Želja po lastnem domu pa je polagoma plahnela. .. Nove spodbude Članek našega referenta za družbeni standard o stanovanjski problematiki v našem podjetju, ki je bil objavljen pred nekaj tedni v našem listu, pa me je ponovno vzdramil k razmišljanju o tem, kako priti do lastnega doma. Navdušil sem se za zadružno gradnjo montažnih hišic. Pametna je zamisel, da bi z dolgoročnimi posojili in prispevki samih interesentov za lastna stanovanja skušali rešiti v našem podjetju čimprej stanovanjsko stisko. Po burnem navdušenju pa sem pričel razmišljati, ali je gradnja je vhodna veža, predsoba, stranišče, stopnišče za v klet in za v prvo nadstropje, laboratorijska kuhinja z jedilnim kotom ter so-razmertima velika dnevna soba. V prvem nadstropju sta dve precej montažnih lesenih hišic najboljša veliki sobi — vsaka s svojim bal- rešitev. Les je le les, baraka le baraka, četudi jo še tako lepo znotraj urediš in zunaj okrasiš!? Hišica, „kot bonbonček škatlici” konom, lična kopalnica s straniščem in nekakšen prostor za sušenje perila. Lastnik je izrabil pri gradnji sodobnejši način zidanja ter najnovejši gradbeni material. V celotno stavbo je vgradil samo 2,5 kubičnega metra lesa ter deset tisoč zidakov! Za vmesne stene je uporabil heraklit in »iverke«, za izolacijo pa dodal heraklitu še Moj prijatelj v tovarni pa je vstopil v zadružno gradnjo, dolgoročno posojilo v višini okoli poi-drug milijon dinarjev. Ce uporabim podatke, ki jih je navedel v svojem članku tov. France Bogataj, ko pravi nekje, da namera-vaimo do vključno 1965. leta zgraditi skupno 92 družinskih stanovanj, bi veljalo to vse skupaj okoli 460 milijonov dinarjev. Za tak denar, izplačan v obliki dolgoročnega posojila zadružnikom, in ob njihovih samoprispevkih v denarju in delu, bi pridobila tovarna: 460,000.000 : 1,500.000 = 366 stanovanj ! Mislim, da nimamo kaj pomišljati, če se je treba odločiti ali za 92 ali za 366 stanovanj, ali ne!? Očito je, da bi ogromno prihranili na-ta način ter verjetno v.celoti odpravili z dnevnega reda probleme stanovanjske stiske! In še nekaj! Podjetje bi dobilo ves vloženi denar nazaj po preteku izplačilnega roka. Kot zagotovilo pa bi dobil kolektiv od slehernega zadružnika zagotovilo, da podjetja ne zapusti, dokler ne vrne celotnega posojila. Kaj je torej treba storiti? Ustanoviti bi morali stanovanjsko zadrugo, dati slehernemu resnemu interesentu dolgoročno posojilo v višini 1,500.000 dinarjev ter pomagati s prevoznimi sredstvi — kamioni — ter delno skupaj organizirano dobavo materiala. Morebiti bi se splačalo kupiti ali si staniol papir ter stekleno volno. prijateljem Pred nedavnim nekje v Preddvoru Tla in strop so iz tanke armirane izposodi ti" tud7"ncka j osnovnih' ri odkni res heno, na novo zgrajeno betonske plošče, nanjo pa je vlit enostanovanjsko hišico, jo slikal sloj iz magnezije, žaganja in in mi prinesel pričujoči dve foto- vode. Ko hodi po takem tlu, ima grafiji. Morate si misliti, kako človek vtis, kakor da hodi po sem bil navdušen, če smo jo že mehkem parketu! In sedaj naj ves kolektiv odloči ^—Približno takale je ▼ razporeditev prostorov PRITLIČJE Takole izgleda naša hišica s ^ čelne strani — spodaj kuhinjsko okno in veliko okno dnevne sobe, zgoraj pa okni obeh spalnic ter balkon naslednji dan s svojimi »boljšimi polovičkami« odrinili do Preddvora, da si ogledamo fotografirano čudo. Hišico smo na precejšnjo nesrečo za lastnika natančno pregledali znotraj in zunaj. Bil sem in praktično, tako da ima vsak . , . »zakaj« tudi svoj »zato«! Vsi pro- tako presenečen, da bi lahko upo- , . , . , . . ... . . . . ston bodo ogrevam centralno, vir toplotne energije pa bo v kuhinji. Bolj ko sem gledal opisano čudo, bolj sem se navduševal nad njim. Verjetno si je lastnik tega lepega doma že kmalu zaželel: »O, da bi le šli že od tod!«, saj smo mu zastavljali vprašanja kar eden vprek drugega . .! I. NADSTROPJE rabil pri ocenjevanju zanjo celo kopico presežkov! Je najekono-mičnejša, najcenejša . .., — skratka lahko rečem »kot bonbonček v škatlici«! Omenjeno in na fotografijah prikazano hišico je zgradil nek mizar iz Preddvora. Poleg njegove že rasteta sedaj iz tal še dve enaki. Mizarjevo knjigovodstvo pravi, da ga stane hišica ob upo- Y frph latih števanju lastnega vloženega dela ' l* VII »Vlili UUV le poldrug milijon dinarjev! Do dokončne izgotovitve (narediti mora le še nekatere imalenkosti) in vključene izdelave novega, za to hišico primerno oblikovanega pohištva pa bo potrošil še okoli pol milijona dinarjev. Torej zneska dveh milijonov za popolnoma In ker gmo eni za opisane zidane hišice, drugi za montažne hišice, tretji pa za stanovanja v blokih, naj bi vsi interesentje, ki pričakujejo stanovanja pri podjetju, na primernem vprašalnem listu izrazili svoje želje ter pripravljenost prispevati del lastnih sredstev ter tudi sami graditi stanovanja. # Ker se je prijavilo pri refe-© rentu za družbeni standard © Francu Bogataju nekaj članov je 'urejeno'“preprosto • kolektiva, ki bi bili pripravlje-© ni vstopiti v zadružno gradnjo © montažnih hišic, sedaj pa kaže, © da so enake, če ne celo boljše Zunanjo obliko hišice je lastnik prepustil zamislim gradbenika, notranjost pa uredil po lastni zamisli. Rečem lahko, da je imel mož glavo na pravem mestu. Nikjer ni ničesar preveč, nikjer nič odveč. Ni vmesnih debelih sten — en del je izpolnil s kavčelm, v sosednjem prostoru pa vgradil v preostali del veliko omaro ali pa police. Vse Stranski pogled razkriva spodaj vhodna vrata s kuhinjskim ——oknom, zgoraj pa poleg okna ▼ za kopalnico še okno spalnice danskih strojev, kot je na primer betonski mešalec, itd. Tisti, katerih službena dolžnost je skrbeti za reševanje stanovanjskih problemov, pa bi celotno akcijo seveda organizirali, izposlovali potrebne zazidalne načrte ter uredili vse podrobnosti, ki so nujne pri uresničevanju tako široko zasnovanega načrta. S tem bi samo opravičili svoja delovna mesta, na katerih delajo! Upam, da te besede - želje veliko članov kolektiva, ki še nimamo primernih stanovanj — ne bodo naletele na gluha ušesa ne pri naših upravnih organih, ne pri organih delavskega upravljanja, niti ne pri tistih, ki so od kolektiva že dobili nova stanovanja? © možnosti v gradnji zidanih hi-© šic, kakršno je opisal Janez © Bitenc, pozivamo vse interesen-© te za stanovanja, naj se ob © priliki zglase pri refereniu za © družbeni standard. Tam bodo © lahko povedali, za katero pot © bi se odločili! NADALJUJEMO ISKANJE CENENE GRADNJE STANOVANJ Stanovanje . .? Da, o tem majhnem, s stenami, stropom in 8 tlemi omejenem življenjskem prostoru govorimo! Ne morda zato, ker je stanovanje eden osnovnih pogojev za človekovo življenje in delo, ampak zato, ker je med nami še mnogo takih, ki stanovanja sploh nimajo. In ker postajajo gradbeni stroški iz leta v leto dražji, s tem pa seveda tudi sama stanovanja, tudi v našem podjetju razmišljamo o tem, kako reševati člane kolektiva iz stanovanjskih težav hitreje in ceneje. Upamo, da je tudi tokrat objavljeni članek prispevek k reševanju tega vprašanja v našem podjetju in da bomo vzbudili z njim med bravci široko razpravljanje. Veseli bomo tudi vaših pripomb in predlogov . .. stanovanj Obe pričujoči fotografiji sem v zadnjih dneh pokazal več sodelavcem v podjetju. Precej je bilo med njimi takih, ki bi bili takoj pripravljeni vstopiti v stanovanj- dograjeno, opremljeno in na vse- sko zadrugo in deloma ob podpori litev pripravljeno hišico ne bo niti podjetja, deloma pa iz lastnih presegel! sredstev graditi tako hišico. Tudi In kako izgleda to stanovanjsko sam bi se takoj odločil zanjo ter »čudo»? Tloris zavzema velikost vlagal svoje prispevke, ves svoj 6X7 metrov površine. Hišica je trud. Toda, manjka mi denarja za od tal nekoliko dvignjena, le de- začetek, nimam tudi ne zemljišča, loma podkletena, enonadstropna itd.! Veliko se govori sedaj v in s streho enokapnico. Prostori podjetju, da bi kolektiv bil pri-so razporejeni takole: V pritličju pravljen dati vsakomur, Jri bi Ali pomisliš na kaj takega? 0 Mudi se ti, ker si že pozna. Trgovine bodo odprte komaj dobro uro, ti pa moraš nakupiti to in ono za večerjo, se oglasiti pri čevljarju in pomeriti obleko. Otroke puščaš same doma. Opozarjaš jih: »Da boste pridni! Kmalu se vrnem...! In ker besede bolj zaležejo, obljubiš še kako čokolado ati drugo slaščico . . . Si že kdaj pomislila, kako nepremišljeno si ravnala, ko si takole odhajala zdoma in naročata otrokom, naj bodo pridni? Si se spomnila na morebitno nesrečo, ki se utegne primeriti, če so otroci sami doma? Vzrokov za nesreče, kakršne povzročajo otroci brez nadzorstva, izvirajo iz naslednjih vzrokov: nevednost in nepremišljenost, zavzetosti pri igri ali čar prepovedanega. Četudi velikokrat opozarjamo svojega Milančka ali Mojco, naj ne teka po ulici, kjer vozijo avtomobili, naj ne stika po policah v shrambi ali naj se ne smuka okrog električnih gospodinjskih aparatov, vse to velikokrat ne zaleže. Pomaga še, ko smo ob otroku. Ko pa so otroci sami, pozabijo na svarila in kaj radi počno tisto, kar je sicer zanje prepovedano. Takle obešalnik za kravate ▼ si lahko vsakdo omisli Kaj naj torej storimo? Vse električne vtične doze moramo zavarovati, razne električne aparate pa za čas svoje odsotnosti spraviti na varen kraj. Škarje, noži, šivanke, vžigalice in podobno mora nujno pod ključ. Ključe v sobnih vratih spravimo, da se wm Preprosti senčnik ▼ za namizno svetilke otrok ne zaklene in da ne bo treba klicati na pomoč ključavničarja. Ce imamo doma plinski štedilnik, je treba zapreti in zavarovati glavni ventil na plinovodu ali na bombi z butanom. Tudi omarico z zdravili zaklenimo. Ce je le mogoče, zaprimo tudi glavni vodovodni ventil. Okna in ibalkonska vrata zapremo in če je le mogoče, dvignemo zavese ter jih zar taknemo za okenske kljuke. Ce storimo vsaj naštete varnostne ukrepe, potem so možnosti za nesrečo precej manjše. Seveda pa je najbolje vzeti otroka s seboj v mesto, ali pa naprositi sosedo, naj ta čas popazi nanj! Doma si lahko naredite obešalnik in senčnik Morda povzročajo tudi tebi težave moževe kravate, ki leže razmetane tu dn tam po omarah za obleko ali obešene na obešalnikih za obleko? Nagovori moža ali starejšega sina, naj ti pomaga! Kupi naj kos 3 ali 4 milimetre debele železne ali aluminijeve žice ter ukrivi iz nje obešalnik, kakršnega vidiš na spodnji sliki. Potrebuješ še majhno st ekleni (‘o črnega nitrolaka, da obešalnik prebarvate in s tem zaščitite kravate pred rjo ali aluminijevim oksid oin! Podobno kot obešalnik za kravate si lahko doma omislite senčnik za namizno svetilko. Iz kosa 4 do 5 milimetrov debele železne ali aluminijeve žice je moč s kleščami zviti ter s tanko žico poviti ogrodje senčnika, kakršnega kaže naša skica. Treba je le še ukrojiti iz primernega blaga preobleko in pritrditi na leseni čep objemek za žarnico, napeljati primerno dolg (kos električne žice s stikalom in vtikačem in priviti primemo močno žarnico, pa je svetilka nared! |IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^ 1 e Poletja je konec in z njim dopustnih dni, kopanja in 1 1 e potovalne mrzlice. Jutro za jutrom nas spet preganja j le iz postelje budilka. Tudi nam, v uredništvu je zazvo-1 1 e nila pred dnevi in se razburila, zakaj ne pričnemo J| 1 e spet objavljati našo rubriko »ABC ZA DOM«. 1 e No res, morda smo za kak teden zakasnili, pa upamo 1 E® da zamujeno še nadoknadimo! Ce boste, drage § 1 e bravke Vneto sodelovale v njej in nam pomogale 1 le s svojimi nasveti, potem boste našle vedno kaj za- §j 1 • nimivega in novega. Pišite nam na naslov: UREDNI-1 | e ŠTVO »SAVA«, ZA RUBRIKO »ABC ZA DOM«! iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiOTiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniil Uživajmo več mleka! Ali veste, da so redilne in zaščitne snovi najbolj idealno združene v mleku in da nobenega drugega živila ne moremo uporabljati tako mnogostransko ter z njim povred-notiti druga živila, kot prav z mlekom? PRESNO oziroma PASTERIZIRANO MLEKO samo ali kot dodatek h kavi, čaju, kakau, čokoladi in s sadnimi sokovi je zdrava, nasitna in osvežujoča pijača. KISLO MLEKO s črnim kruhom je tako otrokom kot odraslim priporočljiva malica ali večerja. JOGURT sam ali kombiniran z različnim sadjem je danes po vsem svetu močno priljubljena, poživljajoča, zdrava in okusna hrana, zlasti za malice. SKUTA ali SIRČEK, nekoliko Začinjen s peteršiljokom, drobnjakom ali s smetano povred-noten je polnovredna hrana. Uporabljamo ga lahko kot premaz za na kruh, ali pa kot nadev za palačinke, rezance, cmoke, zvitke, v kvašenem pecivu, itd. KISLO SMET ANO uporabljamo za zgo-ščanje juh in omak, SLADKO SMET ANO pa kot kaloričen dodatek k pijačam in sadju ter za okras k pecivu. SUROVO MASLO je najlažja in najplemenitejša maščoba, primerna zlasti za bolniško prehrano. Uporabljamo ga surovega kot premaz, sicer pa za omake. Še o električnem kuhanju nekaj besed Redka so še gospodinjstva, kjer uporabljajo za kuhanje drva. Vse hitrejši življenjski tempo, pomanjkanje časa in ekonomični ter pripravni električni štedilniki so nas prisilili, da se odpovedujemo starim načinom kuhanja ter prehajamo na električno kuhanje. Ce imate doma električni štedilnik poljudne izvedbe, ali pa če imate samo električni kuhalnik z dvema ali tremi grelnimi ploščami, si preberite tudi tele vrstice! Prednosti električnega kuhanja je mogoče v enem stavku povedati z naslednjimi besedami: ENOSTAVNO KUHANJE - PRIHRANEK NA ČASU, POLJUBNO REGULIRANJE TEMPERATURE, ENAKOMERNO PORAZDELJEVANJE TOPLOTE, HIGIENIČNO IN CISTO DELO TER DOBER OKUS JEDIL. Pri električnem kuhanju se držimo naslednjih splošnih navodil: 0 Pri kuhanju ne izpareva tekočina, če je grelna plošča vklopljena na pravilno stopnjo. Zato pri pripravljanju jedil uporabljamo le toliko vode, kolikor je resnično potrebno. 0 Tekočine naj segajo največ dva prsta pod vrhnji rob posode, ker potrebuje tekoča jed preostali prostor za valovanje pri vretju. 0 Pred pričetkom kuhanja obrišemo posodo z zunanje strani, sicer po nepotrebnem trošimo električni tok za sušenje posode. ® Posodo postavimo na tisto ploščo, ki je približno enaka njeni velikosti. 0 Cim jed v posodi zavre, obrnemo stikalo na nižjo stopnjo. Kuhanje bo teklo naprej. Vročina, ki se nabere v vsaki grelni plošči, zadostuje pri nadaljnjem kuhanju še za 15 minut. 0 Ce ne moremo izrabiti v grelni plošči preostale toplote, postavimo nanjo posodo z vodo. Toplo vodo namreč vedno potrebujemo pri kuhanju. juhe, itd. Najtrajnejša in najbolj izdatna oblika mlečnih izdelkov pa so SIRI, ki jih uporabljamo na najrazličnejše načine, bodisi kot siriščne, sladke ali kisle sire. Seznanimo se s pred-osnutkom nove ustave e V četrtek in petek, 20. in 21. septembra sta razpravljala v Beo-© gradu Zvezna ljudska skupščina in Zvezni odbor Socialistične © zveze delovnega ljudstva Jugoslavije na skupnem zasedanju, ki © ga je vodil predsednik Tito, o predosnutku nove ustave Federa-© tivne socialistične republike Jugoslavije. Tako se je pričela javna © razprava o predosnutku ustave, ki bo trajala skoraj do srede 0 meseca decembra, čeprav so priobčili predosnutek v celoti vsi © večji dnevniki, smo se odločili v naslednjih številkah našega lista © objavljati posamezne dele — tiste, ki so za neposrednega progi izvajavca in upravljavca najzanimivejši. Tokrat objavljamo za-© četni del II. poglavja, ki govori o družbeno-ekonomski ureditvi. DRUŽBENO-EKONOMSKA UREDITEV JUGOSLAVIJE 6. člen Temelj družbeno - ekonomske ureditve Jugoslavije sta svobodno združeno delo s produkcijskimi sredstvi in z drugimi delovnimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter samoupravljanja delovnih ljudi v produkciji in delitvi družbenega proizvoda v delovni organizaciji in v družbeni skupnosti. 7. člen Delo in uspehi dela so edina osnova in merilo za materialni in družbeni položaj človeka. Nihče si ne more, niti neposredno, niti potrebno, pridobivati materialne ali drugačne koristi z izkoriščanjem tujega dela. 8. člen Produkcijska sredstva n. druga sredstva družbenega dela ter rud- na in druga prirodna bogastva so družbena lastnina in kot taka neodtujljiva. Razpolaganje s posameznimi produkcijskimi sredstvi in drugimi stvarmi, ki so družbena lastnina, ter druga pravna pooblastila nasproti njim določa zvezni zakon v skladu z njihovo naravo in njihovim namenom. 9. člen Samoupravljanje delovnih ljudi na podlagi družbenega dela obsega zlasti njihovo pravico in dolžnost: 1. da neposredno ali po delavskem svetu in po drugih organih upravljajo delovno organizacijo; da volijo in odpoklicujejo delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja, da so voljeni v organe upravljanja in da odločajo o postavitvah na vodilna mesta v delovni organizaciji; 2. da samostojno analizirajo produkcijo ali drugo dejavnost delovne organizacije ter določajo načrte in programe za njeno dejavnost in razvoj; 3. da odločajo o rabi družbenih sredstev in o razpolaganju z njimi ter da jih za dosego čim večjega učinka za delovno organizacijo in družbeno skupnost gospodarsko smotrno uporabljajo, da zagotavljajo razvoj materialne osnove svojega dela in izpolnjujejo obveznosti organizacije do družbene skupnosti; 4. da razporejajo dohodek, ki pripada delovni organizaciji, in delijo dohodek med delavce; 5. da urejajo medsebojna razmerja, pogoje za svoje delo in uresničevanje pravic iz skupnega dela; da v skladu s splošnimi delovnimi pogoji določajo delovni čas v delovni organizaciji ter odločajo o pristopu delovnih ljudi k delovni organizaciji in o drugih njihovih razmerjih z delovno organizacijo; 6. da zboljšujejo svoje delovne razmere; da organizirajo varstvo pri delu in počitek, da zagotavljajo pogoje za svoje strokovno izobraževanje ter za povzdigo osebnega in družbenega standarda; 7. da odločajo o združitvi delovne organizacije in po svojih izvoljenih predstavnikih sodelujejo pri upravljanju združenja, v katerem je včlanjena delovna organizacija, ter pri upravljanju organizacij, ki so od njihovega poslovanja odvisni pogoji za njihovo delo; 8. da volijo svoje delegate v predstavniška telesa družbeno-po- litičnih skupnosti zaradi odločanja o vprašanjih, ki so skupnega pomena za gospodarski, kulturni in splošni družbeni razvoj družbenopolitičnih skupnosti. Pri uresničevanju samouprave so delovni ljudje v skladu z ustavo, zakoni in statutom delovne organizacije odgovorni za svoje delo. 10. člen Proizvod družbenega dela, ustvarjen v delovni organizaciji, se deli med delovno organizacijo in delovne ljudi posamično ter med družbeno skupnost po načelu delitve po delu. Da bi delitev ustvarjene vrednosti proizvoda družbenega dela zares ustrezala delu, določa družbena skupnost zanjo taka splošna merila, da gre pri delitvi delovni organizaciji in delovnim ljudem delež, ki je sorazmeren produktiv-nosti dela delovne organizacije in delovnih ljudi in odvisen od poslovnega uspeha delovne organizacije v skladu s splošnimi razmerami in potrebami družbene skupnosti. Delovni organizaciji, ki opravlja družbeno službo in se financira neposredno iz družbenih skladov, ter njenim delovnim ljudem gre od družbenega proizvoda delež, ki je sorazmeren uspehom njihovega dela pri zadovoljevanju potreb družbe in občanov in je v skladu s pogoji in merili, v katerih pridobivajo dohodek delovni ljudje v produkciji. Delež družbenega prizvoda, ki gre delovnim ljudem v državnih organih, družbenih organizacijah in združenjih za osebne in skupne potrebe, se določa po načelih, ve- ljavnih za delovno organizacijo, ki opravlja družbeno službo in se financira neposredno iz družbenih skladov. 11. člen Delež proizvoda družbenega dela, Ki gre delovni organizaciji in delovnim ljudem, razporejajo delovni ljudje na del, namenjen za razvoj materialne osnove delovne organizacije in za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb, in na del, namenjen za njihove osebne dohodke. Za usklajevanje individualnih interesov s splošnimi interesi se lahko z zakonom določajo splošna merila, po katerih se odmerja tisti del proizvoda družbenega dela, ki je namenjen za razvoj materialne osnove delovne organizacije in za skupne potrebe njenih delovnih ljudi. Vsakemu delovnemu človeku gre v skladu z načelom delitve po delu dohodek, ki ustreza uspehom njegovega dela in dela delovne enote ter uspehom delovne organizacije kot celote. 12. člen Za odvračanje in reševanje določenih kolektivnih sporov v delovni organizaciji in sporov med delovnimi ljudmi v delovni organizaciji in organi družbene skupnosti se na podlagi zakona lahko ustanovi arbitraža. V prihodnji številki bomo prav tako kakor danes objavili v podlistku nadaljevanje II. dela predosnutka, ki govori o družbeno-ekonomski uredilvi naše države! Prijateljsko srečanje pred prvenstvom tovarne Gumarski institut pregazil kadrovske službe s 6:0 Pričelo se jel gorenjsko prvenstvo ® DUŠAN REBOLJ — KS 0 S tekmo proti moštvu »Savica-« iz 0 Kranja, ki smo ga premagali v nedeljo, 9. septembra z rezul-0 tatom 36:10 (16:6), se je tudi za nas pričelo letošnje rokometno 0 prvenstvo Gorenjske. Le-to pa je letos še posebej pomembno, 0 saj smo se odločili zasesti eno najvišjih mest, vzgojiti svojo 0 žensko in piominsko vrsto ter tako postati eden najmočnejših 0 rokometnih centrov na Gorenj.1.Ulem. Letošnje prvenstvo bo za naše 0 sin in Vlah pri Gumarskem institutu, piri kadrovskih službah pa edinole Debeljak. Tekmo si je ogledalo precej navijačev obeh moštev. Kaže, da bo gledavce še posebej mikavno, ker postalo sicer neurejeno igrišče za imamo sedaj svoje igrišče pred mali nogomet za Rupo še prijet- 06emletko »Simon Jenko«. Upra-no shajališče naših nogometašev vl te ^ig in sosednje osemletke in njihovih navijačev. Zlasti še, »Franceta Prešerna« sta nama pri- , , , ___, . če se bo pričelo .prvenstveno tek- gkočili na pomoč in dovolili, da Tekmo je dobro vodil sodnik favorit tega srečanja. Njegovi na movanje med ekonomskimi eno- Vso letošnjo sezono vadimo in na-Bogdan Majce. Moštvi pa sta na- padavci so neumorno napadali na tami ge tekma v ponedeljek je st0pamo na niihovem igrišču. Le-stopili v naslednjih postavah: nasprotnikova vrata -m le uspes- namTeč pokazala, da je mogoče tega emo skupaj z dijaki obeh šol GUMARSKI INSTITUT: Vlah, nim posredovanjem ožje obram- tudi nogomet igrati za razvedrilo uredili. V šoli smo dobili tudi Za začetek letošnje domače nogometne sezone je bilo v ponedeljek, 3. septembra na nogometnem igrišču v brigadirskem naselju na Rupi pri Kranju prijateljsko nogometno srečanje med Gumarskim institutom in kadrovskimi službami. Precej boljšim igraveem instituta se predstavniki ^kadrovskih služb niso mogli upirati. Podlegli so z visokim rezultatom 0:6 (0:3). Petelinšek, ing. Maksin, Jaklič, be branečega se moštva gre za- in rekreacij0. Simkovič, Jovanovič in Štular. sluga, da je bil rezultat prvih 15 KADROVSKE SLUŽBE: Stu- minut neodločen. Ko pa so pošle den, Bogataj, Rebolj, Debeljak, igraveem kadrovskih služb moči, Nadiževec, Rižner in Bajde. se je katastrofa pričela. Med na- Že prvi udarci so pokazali, da stopajočimi so se izkazali- pred-je bil Gumarski institut izrazit vsem Petelinšek, Jaklič, ing. Mak- Brez resne imBffl vadbe ne bo uspehov! (» VLADO VLAH - GUMAH- Četudi je nastopil nasprotnik SKI INŠTITUT ® Kmalu bo pri- samo s štirimi igravci, smo že v meren pregovor: »Izgubljajo kot prvem setu podlegli. Nato smo | naši odbojkarji!« Mislim namreč skušali nadoknaditi izgubljeno ter za najrazličnejša športna tekmo- drugi set zmagali. Zal pa je bilo vanja članov našega kolektiva, to tudi vse. Tudi preostala dva saj odbojkarji res ne morejo do- seta so gostje zmagali ter tako_ že biti kakega srečanja. Zlasti pa ne kar po tradiciji odnesli našim z moštvi, kot je na primer Šen- uspeh izpred nosu. čur V petek 7 septembra, smo Po tekmah vedno ugotavljamo spet igrali s Šenčurjani ter pod- vzroke, da bi vsaj delno upravi-legli z rezultatom 1:3. čili poraz. Toda, pri nas je vzrok za neuspehe očit: če ne bomo Za »Savo« so nastopili: Go- pj-jčcH redno trenirati, ne bo nik- renjc, štem, ing. Maksin, Vidmar, ^ar Xako je in nič drugače. Zalar in Lah, za »Šenčur« pa sa- \jne pomaga modrovanje o lemo štirje igravci: Mohor, Mulej, pji, časjli odbojke v našem podje-Stem in Markun. tju. Primimo za delo, pa bo šlo! 7. oktobra — v Tržiču z moštvom »Tržič« B 14. oktobra — doma z moštvom »Žabnica« 21. oktobra — v Dupljah proti moštvu »Duplje« 28. oktobra — doma z moštvom »Tržič« C 4. novembra — doma z moštvom »Mladost« B 11. novembra — doma z moštvom »Storžič« z Golniika 18. novembra — doma z moštvom »Triglav«. ▲ S prijateljskega nastopa naših ® odbojkarjev v Šenčurju primerni prostor za garderobo, v učencih pa hvaležne igravce, ki bodo 'kmalu nastopali v našem pionirskem moštvu. Ker zanima ljubitelje rokometa jesenski razpored prvenstvenih tekem, tokrat še nekaj besed o Vse tekme bodo v dopoldan-naših nasprotnikih. V jeseni bo- skem času. Le, če se bosta obe mo igrali po naslednjem razpo- moštvi sporazumno dogovorili, redu: bodo tekme lahko preložene! Prvo kolo gorenjskega rokometnega prvenstva Kljub slabi igri smo premagali »SAVICO« s 36 :10 V prvem kolu gorenjskega rokometnega prvenstva se je srečalo moštvo »Sava« v nedeljo, 9. septembra z mlado in še neizkušeno vrsto »Savica« iz Kranja. Okoli 60 gledavcev je Mio priča visoki zmagi našega moštva s 36 : 10 (16 : 7), čeprav le-to ni pokazalo lepe igre. Tekmo je dobro vodil sodnik Špa» rovec iz Dupelj. Naši nogometaši še vedno neporaženi Tudi »KOVINAR« je klonil Novo igrišče poleg osemletk »Simon Jenko« in »France Prešeren« je bilo zaradi dežja dan V drugem delu so naši nasprot- ^ p,recej razmočeno in sploz- »Sava« je nastopila v naslednji postavi: Korenjak, Pirih 6, Rebolj 3, Klavora 4, Dolšak 1, Bior-vat 5, Pen 3, Bohinc 5, Močivnik in Zorman 9. 0 FRANC FEHER - PNEVMA- narja« se je trdovratno upiralo in TIKARNA 0 Naši nogometaši pa znižalo razliko v golih na 2:1, ko sedaj res ne mirujejo. Pretekli je izkoristilo dosojeni kazenski mesec so spet odigrali prijatelj- strel z enajstih metrov, sko tekmo, to pot z moštvom »Kovinar«. Zmagali so z rezultatom niki najprej izenačilfna" 2 ^ Pc» , , . . . ... 3:2 (2:1), čeprav so nastopih tem en£ ^ idealno priložnost ko’ zato Je onemogočalo hitro oslabljeni, brez treh najboljših pOV€Sti, saj je Korenjak streljal igro. Moštvi sta pričeli igrati raz-igravcev. še eno enajstmetrovko. Žal pa trgamo. Igravci so vsi precej gre- Za »Savo« so nastopili: Mileč, ^ strelec zadel samo stativo. Že , nndaianiu ter streliali na Debeljak, Petelinšek, Cicmil, M,- ^ da ^ ostal rezultat sili pn podajanju ter stresali na trovič, Reš, Dolšak, Korenjak, neodločen) ko je nasprotnikov vrata 1Z najrazličnejših, cesto tu- Rožaj, Feher in Zorman. branivec zrušil Korenjaka v ka- di neprikladmih situacij. V dru- Že takoj na začetku igre smo zenskem prostoru. Sodnik je pač gem delu igre, ko so mladim pričeli stiovito napadati na na- dosodil kazen, iz katere smo po-sprotnikov gol. Trud ni bil za- vedtj ter tako tudi zmagali s 3 : 2. man, saj smo kmalu povedli z , . ... , , 1:0. Do drugega zadetka je pri- 831113 tekma nl blla t30Seb!n0 le" šlo potem, ko je sodnik določil Pa> 6a3 6m<> Preveč raztrga- najstrožjo kazen — enajstmetrov- no. Gotovo pa je, da bi igrali ko v našo korist. Moštvo »Kovi- bolje, če bi bili kompletni! Nagradna križanka Današnjo nagradno križanko bodo verjetno najlaže rešili ljubitelji športa, saj vsebuje nekaj vprašanj, nanašajočih se na imena nekaterih naših športnikov. PRAVILNE REŠITVE ODDAJTE V UREDNIŠTVU LISTA ALI PRI DEŽURNIH VRATARJIH NAJKASNEJE DO SOBOTE, 22. SEPTEMBRA! VODORAVNO: 1. primek našega najboljšega kegljavca, ki je hkrati tudi med najboljšimi predstavniki tega športa v Sloveniji, 9. posebna oblika vode v naravi, 10. predlog, 12. začetnici imena in priimka italijanskega pesnika Gia-coma Leopardija, 13. kratica za atletski klub, 14. prislov, 16. del hiše, 18. zemeljska utrdba na bojišču, 20. ptica z lepim, dolgim repom, 21. tovarna žerjavov v Šentvidu pri Ljubljani, 23. prislov, 25. delavec na polju, 26. vrstilm števnik, 29. ob 15. uri!, 30. priimek našega najboljšega igravca namiznega tenisa, 32. kratica za ultra kratki talasi, 33. posebna vrsta juhe, 34. 20. in 10. črka abecede, 35. osebni zaimek, 36. začetnici imena in priimka predsednika Zvezne ljudske skupščine, 37. važ- na surovina v gumeni industriji, 39. primek našega nogometaša in rokometnega vratarja. NAVPIČNO: 1. kraj blizu Ku-masija v Gani, 3. kemični simbol za element brom, 4. tovarna ko- t 2 5 4 5 6 8 • 9 • Ao M e 12 e 45 A 45 e 46 17 J8 A9 • 2o 2J 22 • 25 24 • 25 • 26 27 e 2s n 29 • 5o 54 52 S 55 54 • 55 • 56 S 57 56 • 59 les v Ljubljani, 5. glavno mesto Norveške, 6. začetnici priimka in imena profesorja patofiziologije dr. Andreja Župančiča, 8. mesto na Hrvatskem, 11. borilna športna panoga, 13. kratica za besedo analiza, 15. precej razvita športna panoga v našem podjetju, 17. komunistična partija, 19. eden naših najboljših igravcev rokometa, 22. prislov, 24. organizator kegljanja in eden najboljših kegljavcev v našem podjetju, 27. požirki, 28. navada, običaj, 30. vas pri Ljigu, znana iz prvih povojnih mesecev, ko je OZNA lovila Dražo Mihailoviča, 31. tanjši pramen iztekajoče vode, 33. reka na Nizozemskem, ki teče skozi Utrecht in se izliva v Severno morje, 35. tuje žensko ime, 37. začetnici priimka in imena italijanskega renesačnega slikarja Rafaela Santija, 38. medmet. Za nagradno križanko, objavljeno v 7. številki našega lista, je prejelo uredništvo pravočasno 99 pravilnih rešitev. Izmed reševav-cev je komisija, ki so jo sestavljali člani uredniškega odbora in reševavci sami, izžrebala naslednje tri nagrajence: a Vratar rokometne vrste ^Tone Korenjak v akciji igraveem »Savice« pošle moči, je »Sava« zaigrala koristnejše in zlasti po prodornih napadavcih Zormanu in Bohincu hitro višala razliko v golih. V obrambi moštvo ni bilo tako dobro z izjemo vratarja Korenjaka, ki je ubranil nekaj odlično merjenih žog. Na nedeljski tekmi se je prvič primerilo, da je nastopilo moštvo »Save« v popolni sestavi in da je i lahko tehnični vodja moštva Mi-|| hael Cuhalev stalno menjaval igravce. »Savica« je novinec v ligi in se ni mogla upirati boljšemu nasprotniku. V moštvu je nekaj nadarjenih igravcev, ki pa potrebujejo trenerjevo roko in dobrega tehničnega vodjo. Moštvo zna že letos marsikateremu nasprotniku prekrižati račune ter pobrati ves izkupiček! Za dekleta vadba trikrat tedensko S tem, ko smo uredili rokometno igrišče sredi našega mesta pred osemletkama ^France Prešeren* in Simon Jenko*, so se uresničile tudi dolgoletne želje naših deklet po rokometu. 2e ta teden so se pričeli redni treningi. Obisk je zaenkrat še precej pičel, toda upamo, da bo kmalu odziv precej večji. Vodstvo treningov je prevzel Toni Horvat, izkušen igravec in poznavavec rokometa. Da bodo dekleta kar se da hitro spoznala osnove te prijetne igre, so zaenkrat treningi kar trikrat tedensko — v ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 17.30 ure. Vabimo vse mladinke, ki bi se rade vključile v našo rokometno vrsto, da pridejo na prvi prihodnji trening in se prijavijo pri vaditelju!