november 1 P Vsi »»•*• 2 s_Ver. duBe "s'N 21. pob. 4 P Karel ) 5 T Caharija 6 8 Lenart 7 C Janez 8 P Bogomir 98 Teodor 10 H 21. pob. ® 11 P Martin 12 T Avrelij 13 S Stanislav 14 C Jozafat 15 P Leopold 16 8 Otmar 17 N 23. pob. 18 P Odon ^ 19 T Elizabeta 20 8 Feliks V. 21 C Dar. Mar. 22 P Cecilija 23 S Klemen_ 24 N 24. pob. 25 P Katarina 26 T Silv. $ 27 S Virgllij 28 C Gregor 29 P Saturnin 30 S Andrej V 30 M 30 številk za GLAS NARODA* LJUBLJANA. NEBOTIČNIK Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. * Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po cenikn. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA auiidu Št. 194 izhaja vsak dan V Ljubljani v torek, dne 12. novembra 1935 Današnja številka vsebuje: Dan miru Otvoritev zasedanja Narodne skupščine in senata Prvi korak za združitev vseh dobrovoljcev 'i'ežak položaj delavstva Pomagajte najbednejšim! Letošnja sadna letina Rokopisov ne vračamo Leto I. Dan miru Pred krizo v Frastdii Ljubljana, 11. novembra. Enajsti november prihaja vsako leto s palmovo vejico, da človeški rod opomni na strahotna razdejanja, na jok in žalost milijonov ljudi, na trpljenje in pomanjkanje množic, na solze in obup mater, na naj-večjo nesrečo, ki utegne zadeti narod — na vojno. Kljub današnji 17. obletnici dneva, ko je do skrajnosti izmaličene in v trpljenju izmozgane ostanke človeškega rodu vzbudil mirovni rog in jim z živo besedo in dejanjem povedal, da je vojnih grozot konec, še niso povsem izginili spomini na vojno klanje. In v kolikor bi ta doba mogla tudi zagrniti te dogodke z zaveso pozabljenja, so na delu sile, ki nas ponovno opozarjajo, da čuvajmo najvišjo človeško pridobitev: mir. Že med svetovnim klanjem, posebno pa po končani svetovni vojni, so trezni politiki, ki so v sebi ohranili čut odgovornosti, ustvarili institucijo, ki naj bi enkrat za vselej preprečila vsako ponovitev enakega gorja. Po zamisli velikega ameriškega državnika je bilo zasnovano in ustanovljeno Društvo narodov z nalogo, da z vso svojo avtoriteto kolektivno prepreči vsako bodočo izravnavo medsebojnih sporov s pomočjo merilnega orožja. Krivulja miru v vsej povojni dobi kaže silna valovanja. Kljub upravičeni kritiki pa mora objektivni opazovalec le priznati, da je mirovna institucija, ali vsaj pretežni del njenih sestavin, odklonil in že preprečil bove krvave obračune. Verjetno je, da je sjla Društva narodov bolj psihološki kolek-tivum, ki kroti razpaljeni svet, kakor pa Sodnik ki izreka in izvi'šuje sodbo. Izvestne aktivnosti v Nemčiji, Klajpedi, Gdanskem, v Sudetih in Avstriji, posebno pa na Mad-jarskem gotovo niso pobornice miru. Sitifa-cija v Abesiniji potrjuje, da mirovni napori niso lahki. Veliko je vprašanje, če se bo mirovni instituciji s svojo avtoriteto posrečilo, vojno vihro vsaj omejiti, če je že ni mogla preprečiti. Vprašanje pa je tudi, kako se bo ta institucija izkazala takrat, ko bodo v igri prve vodilne sile evropske politike. Vsekakor pa je ideja Društva narodov v svojem bistvu dragocena pridobitev 20. stoletja. Upamo, da bo vsaj zanamcem obrodila sadove, če bi jih že odrekla nam. Razumljivo je, da je misel Društva narodov zajela vse one ljudi, ki jim je vojna največje zlo. Razumljivo je tudi, da se je iz te miselnosti porodil pacifizem, ki z apostolsko gesto uči narode, da poslanstvo človeštva ne sme in ne more biti v uničevanju kulturnih pridobitev in dragocenih člo-yeških življenj. Gotovo ni treznega in poštenega človeka, ki bi takih stremljenj ne odobraval in jih tudi z lastnimi močmi ne Podpiral. Ali pri tem ne smemo pozabiti onega: pacifizem je na žalost danes še vedno zgolj idealno stanje in je od stvarnosti zelo, zelo oddaljen. S takim stanjem pa realist ne sme računati, ker bo drugače v svojem računu strahotno razočaran. Apostolsko delo je, izpovedovati pacifizem, po-hiirjati ljudi med seboj, učiti jih ljubezni in znosljivosti. Pregreha nad narodom pa je, dušiti v njem lastnosti junaštva in samozavesti, odrekati mu krepitev duha in telesa samo zato, ker mislim, da s tem slutim pacifistični ideji. Naravnost zločinski Pa bi bil pacifizem, ki ne bi znal ali v svoji zaslepljenosti ne bi hotel ločiti napada od obrambe. Tak pacifizem, ki odreka lastni domovini pravico do obrambe v trenutku, ko se tuji imperializmi pripravljajo, da pograbijo njene domovinske dele, je veleizdaja. Ne samo patriot, ampak vsak c'aXek, ki se je povzpel na obče človečansko gledanje, bo v interesu človeštva tak pacifizem odklonil. Kdor vidi v vsakem vojaku, v vsakem topu in strojnici, v vsaki podmornici m plinski maski antipacifistične težnje, ta je ah naiven, ali pa v službi tujca, ki hoče s Prllaltim pacifizmom slabiti obrambno silo druge države. Pri nas se mnogo propagira ideja paci-fizma in se neštetokrat ta ideja istoveti z antimilitarizmom. Posebno močna je ta propaganda med izobraženim ženskim sve-tprn, ki oba pojma največkrat zamenjuje. pacifist in antimihtarist nista identična pojma. Nasprotno: pravi pacifist bo samo rakrat prepričan, da je mir zagotovljen, če zaveda, da je njegova domovina v ta-stanju, da lahko odbije vsako sovraž-pikovo invazijo. Zato bi v teh vprašanjih P/la potrebna pri nas temeljita korektura. Pacifizem ima namen pobijati imperializem p1 hkratu podpirati vsako obrambno akeno, je naperjena proti grabežljivosti. Zato bo s Pacifizmom prežeta jugoslovanska zena ^zgajala tudi še nadalje junake, ki bodo ^ranili domovino, hkratu pa jih bo noučila, "a je - ožie namenjeno samoobrambi in ne napa.'.-. Kakor je revolver v rokah nošte-nega človeka samo zato, da se brani tolo- lava/ v zagati na zunaj in znotraj Pred imastčnam parlamentarnim odborom bo podal svoj zagovor danes, v nedeljo 24. f. m. pa se bo pral po radiu Pariz, 11. novembra, r. Jutri bo predsednik Laval pred poslanskim finančnim odborom zagovarjal svojo finančno politiko. Izmenjava misli med odborom in predsednikom vlade je potrebna, ker je odbor y>ri proučavanju vladnega proračunskega načrta za leto 1936. sprejel več sklepov, na katere Laval ne more pristati. Poslanski finančni odbor je- namreč v nasprotju z vladnimi določbami in vladnim načrtom proračuna sklenil, da na kupone malih rentnikov ne bo pobiral 10% taks in da se plače nižjih uradnikov in invalidske in bojevniške pokojnine ne znižajo za 10%. Toda vladni strokovnjaki so izračunali, da bi to popolnoma prevrglo vladni načrt za dosego proračunskega ravnotežja. Laval bo jutri zahteval od finančnega odbora, da odneha od omenjenih sklepov in da jih izpremem pri ponovnem od-borskem čitanju proračunskega načrta. Predsednik vlade bo opozoril odbor na finančne in politične posledice, ki bi nastale, če bi odbor onemogočil proračunsko ravnotežje. Prevladuje mnenje, da bo odbor odnehal in da bo pri drugem čitanju proračunskega načrta opustil svoje prejšnje stališče ali pa svoje sklepe vsaj znatno izpremenil, tako da njih finančni učinek ne bi škodoval pro-ročunskemu ravnotežju. Laval bo vsekakor opozoril odbor na okoliščine, v katerih je spomladi prevzel oblast. Ves finančni svet je bila tedaj zajela panika. Iz kleti francoske narodne banke je začelo bežati zlato, tako da se je zaloga zmanjšala za težke milijarde. Zgodilo se je, da je en sam dan odteklo za 1.200 milijonov frankov zlata. V takšnih razmerah se je morala Lavalova vlada odločiti ali za razvrednotenje franka ali pa za znižanje državnih izdatkov. Odločila se je za drugo pot in takoj je bilo odtoka zlata konec. Zdi se, da je odbor s svojimi sklepi želel izvršiti pritisk na Lavala, da izposluje od njega koncesije v političnem pogledu, zlasti v zvezi z ukrepi zoper desničarske bojne lige. Naposled je, kakor vse kaže, odbor hotel pripraviti predsednika vlade do tega, da čim prej pojasni pred odborom svojo finančno politiko. Vse to razčiščevanje med Lavalom in finančnim odborom spada torej v okvir zelo zanimive politične igre med levico in desnico. Nekateri mislijo, da je ta igra nevarna za Lavalov kabinet in da niso izključene izpremembe. Vsekakor je značilno, da so nekateri desničarski listi uvedli te dni ogorčeno kompanjo zoper Herriota, ker je radikalski voditelj skupaj s skrajnimi levičarji sodeloval v Lyonu pri manifestaciji, na kateri se je Herriot izrekel za politiko čim tesnejšega prijateljstva med Francijo in Pvusijo. Listi, ki vodijo to kompanjo, odkrito priznavajo, da jo vodijo zato, da preprečijo prihod Herriota v zunanje ministrstvo. To bo tedaj pomenilo, da ti listi sami računajo z izvremembo vlade. Možnost izpremembe vlade je utemeljena tudi z nezadovoljstvom,, ki se je pojavilo v levičarskih krogih glede na glasove, po katerih se Laval zadnje čase trudi, da pride v' tesnejše zveze z Berlinom,. Levičarjevi že zdaj ni ljuba Lavalova politika do Rima, če bi se pa začela še politika sodelovanja z Berlinom, bi si bilo zares težko predstavljati, da bi radikali še dalje ostali v La valovi vladi. Laval bo pred sestankom poslanske zbornice imel velik govor po radiu. Ker se parlament sestane 26. t. m., mislijo, da bo predsednik vlade imel ta svoj politični govor, za ■ katerega vlada veliko zanimanje, v nedeljo 2h. t, m. 2 Italiio? Z Nemalo? Pariz, 11. novembra, r. Prihod francoskega poslanika v Berlinu Francoisa Panceta je dal pariškim listom povod, da se danes po- drobneje bavijo s francosko-nemškimi odno-šaji. Nekateri izražajo ob tej priliki začudenje spričo dejstva, da je možnost novih francosko-nemških razgovorov izzvala v nekem delu francoskega tiska pravo vznemirjenje. »Journal« pa je mnenja, da se je treba vendar že enkrat odločiti o bodočem francoskem stališču napravi Nemčiji. Vsekakor bi ne bilo primerno, smatrati še nadalje kot edino garancijo za mir pred Nemčijo čim jačjo oborožitev Francije. List dodaja, da bi sicer to ne bila baš najslabša rešitev fran-cosko-nemškega vprašanja. Na vsak način pa je treba pomiriti one, ki se bojijo, da bi moglo priti do nekega prenaglega fruncosko-nemškega zbližanja. Laval gotovo ne spada k ljudem, ki skušajo hkrati vloviti dva zajca. Zaenkratv se bavi predvsem z ureditvijo spora med Italijo in Abesinijo. Rešitev italijanskega problema, ki pomeni v bistvu potrebo nekega naroda, da si poveča ozemlje, že sama po sebi pomeni pripravo za rešitev nemškega problema, ki je po svojem bistvu popolnoma enak italijanskemu. »Echo de Paris« komentira verzijo, da sta se Mussolini in sir Eric Drummond, začela pogajati za splošni sporazum v Sredozemlju. List meni, da si Anglija ta sporazum zamišlja tako, da italijanska, franc, in ostale mornarice ne bi prisegale določenega procenta angleške mornarice. List ne veruje, da bi Francija ali Italija mogli pristati m tak angleški predlog. Gotovo bi mu nasprotovale tudi druge sredozemske države. Sredozemski sporazum pa bi bil na drugi strani vsekakor godna izhodna točka za bodočo pomorsko konferenco. Vpoštevati pa je treba končno, da bo na sklenitev tega sporazuma, če bi do njega v resnici prišlo, vplival bodoči razvoj dogodkov v Sredozemskem morju, to se pravi, da bi bil eventuelni sporazum posledica teh dogodkov, nikakor pa ne že vnaprej določena osnova za nadaljnji razvoj. Nova napetost na Vzhodu Nov japonfjd pohod proti KitahM ? Umor japonskega mornarja v Šangaju smatralo v Tokiu za novo izzivanje in hudo žalitev London, 11. novembra, r. Listi se danes mnogo zanimajo za nov incident, ki se je pripetil v Šangaju, kjer je bil ubit nek japonski mornar. Nekateri dnevniki celo sodijo, da je nastala zaradi ponovne poostritve japonsko-kitajskih odnošajev nova nevarnost za svetovni mir. Po njihovem mnenju bodo Japonci poslali v Šangaj še eno vojno ladjo. Pa tudi drugi dogodki kažejo, da se Japonci pripravljajo na nov pohod proti Kitajski. V japonskem mornariškem ministrstvu so izjavili med tem poročevalcu agencije Havas, da japonske pomorske oblasti zaradi umora japonskega mornarja v Šangaju na svojo roko ne bodo podvzele nasproti kitajskim oblastvom, temveč da bodo v tem pogledu popolnoma sodelovale z ministrstvom za zunanje zadeve. Ob tej priliki so demantirali vest, po kateri bi se naj bili namenili,, poslati v Šangaj še dva tisoč pomorskih strelcev. Sedanju, japonska posadka v Šangaju, zatrjujejo v ministrstvu, je dovolj velika ter bo zlahka varovala japonske interese. O priliki sprejema zastopnika tiska v japonskem zunanjem ministrstvu je ravnatelj oddelka za tisk med drugim izjavil: Zadovoljni smo z energično preiskavo, ki so jo uvedle kitajske oblasti v Šangaju zaradi umora ; japonskega mornarja. Nadejamo se,, da bo imela preiskava uspeh in da pride do naravnave med šangajskimi kitajskimi oblastmi in japonskim generalnim konzulom Iši-jem. Kakor je ug-otovil poročevalec agencije Havas, so izjave japonskega zunanjega in vajev, tako je obramba doihovihe'najboljši instrument za ohranitev miru. : V tem smislu bo jugoslovanski narod, ki je dokazal v vsej povojni dobi.: da, mu je mir najvišja zapoved, proslavil današnji enajsti november. mornariškega ministrstva o novem incidentu napravile na kitajske kroge zelo pomirjevale vtis in se smatra, da bo diplomatski incident, ki je nastal zaradi umora mornarja, mirno rešen. Hkratu pa se opozarja, da odredba japonskega mornariškega ministrstva, po kateri bo v kratkem priplula v Šangaj še ena japonska vojna ladja, ni v neposredni zvezi z omenjenim umorom . Po drugi strani pa se iz japonskih službenih krogov doznava, da se smatra umor japonskega mornarja v šangaju kot huda žalitev Japonske. Vlada še ni sprejela nika-kega sklepa o sankcijah, ki jih namerava zaradi tega zahtevati od Kitajske, da se pre- Položaj v Afriki Komunike št. 42 Rim, 11. novembra. Agencija Stefani poroča: Ministrstvo za tisk in propagando objavlja tale 42. uradni komunike. Naše čete so zavzele vse višave južno od Mahale in tako obvladujejo dolino Selikota. Cele drugega armadnega zbora nadaljujejo prodiranje med Aksuniom in reko Takazo. Na; somatskem bojišču prodirajo čete generala Grazianija severno od Go.rahaja. Neki oddelek je v dolini reko Fafe prizadejal, sovražniku, velike- izgube in zaplenil dva topa, in drugega vojnega materijala. Ujel je tudi mnogo Abesincev. Med ujetniki je tudi fitaorari Geleta. Eden izmed poglavarjev te pokrajine, Abdel Keri Mohamed, se je vdal našim četam. Letala redno vrše iz-vidniško službo. Umikanje na severu in jugu Addis/Abeba, 11.; .novembra. AA.'Izdano je bilo poluradno poročilo, ki pravi, da se Abesinci polagoma umikajo tako na severni kakor na južni fronti. Italijani so včeraj zavzeta Antalo, južno Makale. Na južni fronti prodirajo italijanske prednje čete proti Džidžigi. prečijo nadaljnji slični incidenti. Zaenkrat je naročila poveljstvu japonskih pomorskih sil v kitajskih vodah in japonskemu, diplomatskemu zastopniku na Kitajskem, da soglasno zahteva od kitajskih oblasti vse odredbe, ki bi omogočile uspešno preiskavo zaradi tega incidenta. Pridržuje pa si Japonska pravico, da zaradi tega incidenta izda še posebne odredbe. London, 11. novembra. Reuter poroča iz šangaja, da je skupina Kitajcev napadla japonsko porcelansko trgovino sredi mesta. Napadalci so razbili izložbe in zbežali, še prej so pa razdelili letake s protijaponsko vsebino. Se vedno umikanje Abesincev Asmara. 11. novembra. Reuter potrjuje vest, da so Italijani zavzeli Sabane, ki je oddaljen komaj 70 milj od Džidžige. redaua 'v g r Hararm V/ j S o it.1 Poiitižni utrinki Obšni zbor srezke organizacije JNS za mesto Ljubljano V soboto zvečer je bila v veliki dvorani Kazine težko pričakovana skupščina sreske organizacije JNS za mesto Ljubljano, ki se je je udeležilo okrog 250 delegatov krajevnih organizacij iz mesta in pa 4 novih iz Viča, Most, Zg. šiške in Stepanje vasi. Ob 20.30 je otvoril skupščino poslevodeči podpredsednik sreske org. JNS g. dr. Cepuder. V svojem govoru, v katerem ni povedal nič bistvenega, se je predvsem ukvarjal z napadi na vodstvo JNS, na dr. Marušiča, dr. Puca in Puclja. Da je danes položaj JNS v Dravski banovini tak, so predvsem krivi omenjeni gospodje, s katerimi JNS ne bo več delala »kravjih kupčij«. Govor posle-vodečega podpredsednika JNS ni napravil posebnega vtisa na zborovalce in so ga sprejeli precej hladno. Za njim sta poročala g. Milan Cimerman in blagajnik g. Karel Parcer, nakar je bil po g. Rudolfu žitniku podan absolutorij sreskemu odboru. Sledile so nato volitve novega odbora ter je bila predložena samo ena lista z nosilcem senatorjem in bivšim ministrom dr. Albertom Kramerjem, na kateri listi pa je bil med odborniki tudi dr. Cepuder, ki je po volitvah imel daljši govor, s katerim odklanja mesto odbornika. Tu je dr. Cepuder zopet udrihal po kmetijcih in povzdigoval sebe, koliko je napravil za nacionalno misel JNS v Ljubljani. Med njegovim poročilom so nekateri delegati protestirali proti njegovim izjavam, nakar je pomirjevalno vplival novi predsednik dr. Kramer. „Slovenževe“ želje »Slovenec« od 3. novembra t. 1. je pisal v uvodniku: »Vse svoje moči bomo zastavili, da se narodova tradicija uveljavi, da se njegove lepe navade ohranijo_____da v ne- deljo popoldne sede na vrt, vzame »Domoljuba« v roke in zadremlje ob njem, mlajši pa_____ko se bodo postarali, bodo tudi oni ob »Domoljubu« dremali... Kongres žena z akademsko izobrazbo Nedaj dni so zborovale v Zagrebu žene z akademsko izobrazbo, ki imajo svoje združenje. V soboto popoldne je imela zanimivo predavanje o socialni vzgoji današnje mladine ga. prof. Osterman. Sekcije združenja v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Skoplju so sestavile zanimive statistike o študijah žena in njih zaposlemju. Za Ljubljano je poročala o tem ga. prof. Grahor. Ta poročila so dala prvo približno sliko o študiju naših žen na univerzah in o njih karierah v javnih in privatnih službah v Jugoslaviji. «Zbo-rovalke so sprejele resolucijo, v kateri ugotavljajo, da so žene z akademsko izobrazbo pokazale sposobnost za strokovno delo, kar jim daje kvalifikacijo za vsa mesta. Ni nadprodukcije moških niti ženskih izobražencev v nobeni stroki, toda doslej jim ni bila dana možnost, da bi bili smotreno zaposleni v občo korist. Zato žene zahtevajo, naj imajo prednost v vseh položajih samo kvalificirani kandidati ne glede na spol in naj se ženam ne onemogoča napredovanje in delo v katerikoli stroki ali položaju. Predvsem velja to za profesorske službe, za sodniške, pa tudi v prometni, zdravniški, gospodarski in v vseh državnih in samoupravnih službah naj bi žene s primerno kvalifikacijo zavzele vse položaje. Zahtevale so tudi vse politične pravice. Predsednik nove uprave tega združenja je ga. dr. Kas-nar-Karadžič. Dan miru v Beogradu Beograd, 11. novembra, b. Danes je tudi prestolnica primerno proslavila dan miru. Svečanosti so se vršile na vseh tukajšnjih pokopališčih. Prisostvovali so jim zastopniki vseh tujih držav. Osebna vest Beograd, 11. novembra, b. Premeščena je Zidarič Marija, učiteljica v Ptuju v Ključ, srez Novi Marof v Savski banovini. Povzetne pošiljke v Italijo niso dovoljene Beograd, 11. novembra. Italijanska vlada j'e prepovedala od 12. novembra t. 1. naprej svojim uvoznikom sprejemati pošiljatve brzovoznega počasnovoznega blaga, poslanega iz tujine v Italijo, če je obremenjeno z izročitvijo proti plačilu v kakršnemkoli znesku ali s plačilom v naprej, večjim od 50 lir. Prepoved ne velja za pošiljatve, ki so bile oddane pred 12. novembrom 1.1. Ofyorffev zasedama Narodne skupšiine in senata Prihodnja seja Narodne skupščine bo v sredo — Kompromisni predlog predsednika vlade glede volitev je opozicija odklonila Beograd, 11. novembra, b. Danes dopoldne ob 10. je bila na svečan način otvor-jena prva seja Zasedanja Narodne skupščine. Seja se je pričela ob 10. dopoldne in ji je predsedoval g. tSr. ćirić. Navzoči so bili skoro vsi poslanci Narodne skupščine, seji pa je prisostvovala tudi celotna vlada z dr. Milanom Stojadinovičem na čelu. Odsoten je bil edino prometni minister doktor Mehmed Spaho, ki se mudi v tujini. Doktor Čirič je prečital zapisnik zadnje seje, ki je bil sprejet, nato pa je povzel besedo predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič. ki je prečital ukaz o otvoritvi zasedanja Narodne skupščine. Vsi poslanci so poslušali ukaz stoje in na koncu aplavdirali Nj.Vel. kralju. Po prečitanju ukaza je bila seja Narodne skupščine zaključena. Prihodnja seja Narodne skupščine je sklicana za sredo dopoldne. Na dnevnem redu je izvolitev stalnih skupščinskih odborov. Beograd, 11. novembra, b. Danes ob pol 11. dopoldne je bila otvoritvena seja senata. Prisostvovali so seji skoro vsi senatorji, udeležila se je seje tudi vlada s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem na čelu. Tajnik senata senator Vaša Glašac je prečital zapisnik zadnje seje, ki je bil sprejet brez debate. Predsednik senata dr. Tomašič se je v. svojem govoru najnrej spominjal pokojnega senatorja dr. Mice Mičiča, ki je 28. preteklega meseca umrl v Dubrovniku. Predsednik je posebno poudarjal zasluge pokojnega senatorja pri narodnem delu. Nato je predsednik vlade dr. Milan Stoja-dmovič prečital ukaz o otvoritvi zasedanja, ki so ga senatorji poslušali stole in ob koncu aklamirali Nj. Vel. kralju Petru II. Prihodnja seja je napovedana za jutri, torek ob 16. uri z dnevnim redom: Volitve verifikacijskega, administrativnega, imunitetnega in finančnega odbora, kakor tudi odbora za prošnje in pritožbe. Beograd, 11. novembra, b. Ob 11. uri dopoldne so se v Narodni skupščini sestali h konferenci vsi šefi parlamentarnih klubov. Predsednik vlade je na tem sestanku predlagal, da bi za volitve skupščinskih odborov postavili samo eno listo, na kateri hi bili zastopani tako kandidati vladne večine, kakor tudi opozicije. Vsak klub bi po svoji številčni moči dobil razmerno število zastopnikov. Opozicija pa je ta predlog odbila. Plenarne seje Narodnega delovnega kluba se je udeležilo 30 poslancev. Pri tej priliki je bilo govora tudi o skupni opozicijski listi za volitve v stalne parlamentarne odbore. Ugotovili so popolno enotnost v vseh pogledih z ozirom na predstoječe zasedanje Narodne skupščine in volitve v stalne odbore. Popoldne je Narodni delovni klub nadaljeval sejo, pri kateri so konkretno razpravljali o skupni in enotni opozicijski listi. Današnje seje sta se udeležila tudi senatorja dr. Drago Marušič in Iyan Pucelj. Interpelacije nar. poslanca dr. Fuxa Beograd, 11. novembra, b. Narodni poslanec dr. Riko Fux, ki zastopa v Narodni skupščini ljubljansko mesto, je naslovil na posamezne resorne ministre več interpelacij: 1.) na ministra za socialno politiko in narodno zdravje, da bi se najemnine zni- žale v smislu znižanja prejemkov državnim in samoupravnim nameščencem; 2.) na prosvetnega ministra v zadevi monopolizacije šolskih zvezkov. V tej interpelaciji zahteva poslanec za Dravsko banovino razveljavljenje odloka prosvetnega ministra o monopolizaciji šolskih zvezkov in zahteva, da se šolski zvezki zopet dajo v svobodno prodajo; 3.) na finančnega ministra zaradi znižanja prejemkov državnim in samoupravnim uslužbencem; 4. na finančnega ministra za znižanje šolnine; 5.) na finančnega ministra za izplačilo aktiv bivše avstro-ogrske poštne hranilnice; 6.) na prometnega ministra glede olajšav pri vožnji na državnih železnicah za upokojence, ki naj bi uživali iste olajšave, kakor jih imajo državni nameščenci; 7.) na finančnega ministra glede izenačenja upokojencev: 8.) na finančnega ministra glede znižanja davkov na nove hiše. Seja Narodnega delovnega kluba Beograd, 11. novembra, b. Danes dopoldne ob 11. je bila plenarna seja Narodnega delovnega kluba. Pri tej seji so bila sprejeta pravila kluba in konstituiran odbor. Klub vodi tričlanski direktorij, ki bo volil predsednika na vsake tri mesece. V direktoriju so dr. Ivan Lovrenčič, dr. Pinterovič in dr. Mirko Kosič. Prvi predsednik je dr. Ivan Lovrenčič, tajnika dr. Dragan Danijel in Milan Mravlje, blagajnik pa dr. Puter ka. Sestanek parlamentarne opozicije Beograd, 11. novembra, b. Danes so se sestali delegati parlamentarne opozicije. Za Narodni delovni klub so se seje udeležili dr. Lovrenčič, Kosič in Pinterovič, za jugoslovanski klub Ilija Mihajlovič, inž. Kabalin in inž. Voja Djordjevič, za Jugoslovanski neodvisni klub Dušan Ivančevič in Milan Božič. Na tej konferenci delegatov se je predvsem obravnavalo vprašanje volitev v stalne skupščinske odbore. Sklenjeno je bilo, da dobita Jugoslovanski klub in Jugoslovanski nezavisni klub po dva nosilca, Narodni delovni klub pa po enega. V katerih odborih bodo posamezni nosilci nastopali, se ni določeno. Komunike o seji poslanskega kluba JRZ Beograd, 11. novembra. Poslanski klub skupščinske večine je imel skupaj s po-danskim klubom Jugoslovanske radikalne zajednice od petih do sedmih popoldne sejo. Seji so prisostvovali razen poslancev tudi člani kraljevske vlade s predsednikom dr. Stojadinovičem. Seji je prisostvoval predsednik poslanskega kluba Jugoslovanske radikalne zajednice dr. Cvetkovič. Na dnevnem redu je bila .izbira kandidatov za skupščinske odbore. Po kratki debati so izvolili kandidacijski odbor devetih oseb, po enega člana iz vsake banovine; ta odbor ima nalogo sestaviti definitivno listo za skupščinske odbore. Na koncu seje so klicali prisotne člane in ugotovili, da je seji prisostvovalo 156 elanov, 15 se jih je pa opravičilo, ker so bili zadržani. Italijanski protest ¥ Egiptu Pariz, 11. novembra. Havas poroča iz Kaira: Protest italijanske vlade pri egipt-skem zunanjem ministrstvu zaradi izvajanja sankcij se je izvršil v obliki ustne note. Pravijo, da je italijanski poslanik pri obisku zunanjega ministra med drugim izjavil, da si njegova vlada pridrži, da bo izvajala potrebne ukrepe glede na egiptsko kršitev mednarodnih pogodb proti Italiji. Dalje trdijo, da je italijanski poslanik ponovil svojo demaršo pri predsedniku egiptske vlade. Po obisku italijanskega poslanika je predsednik egiptske vlade kon-feriral z Bagui-pašo in proučil z njim italijanski protest. Rektor beograjske univerze je odstopil Beograd, 11. novembra, b. Rektor beograjske univerze dr. VI. ćorović je podal ostavko na svoje mesto. Dogodki v Sibinju pred sodiščem Beograd, 11. novembra. AA. V državnem sodišču za zaščito države se je 8. novembra končala razprava o znanih dogodkih v Sibinju in drugih krajih sreza Slavonjski Brod. Državno sodišče za zaščito države je 11. t. ni. izreklo o tej stvari tole razsodbo: 1. Avgust Krimić je obsojen na leto dni strogega zapora za dejanja po čl. 142/1 k. z. v zvezi s čl. 34 k. z., 2. Filip Jureti« je obsojen na tri leta robije in tri leta izgube častnih pravic za dejanje po čl. 1 točka 7 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, 3. Karlo Krajnčič je obsojen na leto dni zapora za dejanje iz čl. 128/1 k. z., 4. Marko Blažekovič je obsojen na osem mesecev strogega zapora za dejanje it čl. 128/1 k. z. Kazenski predmet proti Mihovilu Praskiću, Djuri Šiloviću, Ivanu Hulji in Mandu Vukoviču, ki so bili takisto prijavljeni, je sodišče odstopilo rednemu oziroma pristojnemu sodišču v postopek zaradi dejanj iz čl. 3 in 5 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, in čl. 127, 128, 129 in 154 k. z. Egiptski odgovor London, 11. novembra, n. Po nekem Reuterjevem poročilu iz Kaira poroča list »Al-gihad«, da je egiptska vlada odgovorila na italijanski protest. Odgovor omenja zbiranje italijanskih čet v Libiji. Vlada je svoj odgovor sporočila italijanskemu poslaniku ustno. TituSes€u v avdijemi Bukarešta, 11. novembra, b. Romunski zunanji minister Nikola Titu lesen je bil včeraj popoldne na dvoru, kjer ga je sprejel Nj. Vel. kralj Karol v avdifenci. Zunanji minister je .ob tej priliki podal kralju izčrpno poročilo o romunski zunanji politiki. Proslava premirja London, 11. novembra, n. Danes ob 11. se je na mah ustavil v ogromni britanski prestolnici ves promet. Milijoni Londončanov so vsak na kraju, kjer so takrat bili, z dveminutnim molkom izkazali čast v vojni padlim vojakom. Glavne svečanosti dneva premirja so bile v Whitehallu, kjer so uradne osebe in uradne delegacije položile vence na spomenik v vojni padlim vojakom. Prvenstvo v dviganju uteži V dviganju uteži za evropsko prvenstvo, je zmagal v Parizu nemški težki atlet Jožef Manzel. Z obema rokama je dvignil 395 kg. Drugi je Anglež Wackel Doxe, dosedanji evropski prvak, češkoslovaški atlet Prenička je zavzel tretje mesto. Vremenska napoved Novi Sad: Deloma oblačno vreme, po nekaterih krajih zjutraj megla, ponekod v sredini države dež in tudi v Primorju. Temperatura je padla na južni polovici, a dvignila se je na severni polovici. Najnižja temperatura Skoplje 1° C, najvišja Split 19"- C. Dunaj: Milo vreme, v splošnem oblačno in megleno, možnost padavin. Oömtös se nere... Budimpešta. 11. novembra. Madjarski dopis m urad poroča: Predsednik vlade (iömbijs je imel včeraj v svojem volilnem okraju dva go-.vora, od lega enega pri sprejetju diplome častnega meščanstva. V svojih govorih je predsednik vlade med drugim izjavil, da sedanja ma-dparska opozieba nuno nobenih konstruktivnih nazorov, in da jo prešinja samo politično geslo: Dol z Gomhbsemtr Vsaka riegaPvna politika ki jo vodijo osebni razlogi. pa je škodljiva. Nevarna je zdaj bolj ko kdaj prej splošnemu evropskemu »omžaiu, kjer je potrehn- konstruktivna politika. Med drugim je v lem pogledu potrebna politika, ki ho pospeševala izvoz iiiadjarskih pridelkov. Madiarska vlada skuša i^hori^Hfi doI lična prijate!istva za snon^zume. «i naj olajšam izvoz juediarskega žita. Rimski sporazum daje n. pr. Madjarski za njeno žito ione. ki so višje, kakor «ene na svetovnem tržišču. (likrduis i« v svojih nadaljnib izvajanjih izjavil. da. hi bilo v sedauiili časih zelo uem-j-inerno nostavliati vnraSauia. ki jih zahtovai» ma«barski U-itimisti. Vsak wnizkus v («o, sledu bi bil v sedanjih okoliščinah obsoien na neuspeli. V odstavku svojega govora, ki ga jP posvetil zunanji politiki, je Gömbös izjavil, da se ie zunanji položaj Madjarske no njegovem prihodu na oblast izdatno zboliš«! in da ;P začela tujina v mnogih mednarodnih vore«an;:h ii«o--•evati madiare’-n stališče. Zcn>i:»»isni n«d«>¥aj M:i«ii*r-ke io -ib da izv«'t p««ejvuo ««!iui--r Število madtarskih nrijatehev je naraslo, Ma-djarj so tekom svoje pretef tosti dnkazalk da znsfnrbo v^ro in «ta je mogoče z njihovo besedo računati. Odpis nezanadlšh davkov Na podlagi čl. 63. finančnega zakona za leto 1934 35, podaljšanega s čl. 7. zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1935/36, je ministrski svet na predlog finančnega ministra izdal uredbo o izrednem odpisu sorazmernega dela še nezapadlega davčnega dolga konec leta 1932. Davčnim obve-zanceni, ki od dneva objave te uredbe do konca februarja 1936 prostovoljno plačajo ves dolg ali pa del tega dolga, za katerega jim je dovoljeno obročno odplačevanje po čl. 28. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 18. februarja 1934 in čl. 49. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935 in januar, februar in marec 1936, se odpiše del davčnega dolga po tej-le razpredelnici: Letni obrok do konca leta 1932. dolžnega davka, plačljiv v 1. 1936., se lahko plača do konca februarja 1936 z 89««/orzni tečaji, 18.00 Ronny-jazz igra za pleSj L8.40 filozofsko predavanje (g. Fr. Terseglav), 19.00 napoved časa, vremenska napo' :ed, poročila, objava sporeda, obvestila, P’;'' lacionalna ura, 20.00 prenos iz ^zagreto1? spere, v odmoru glasbeno predavanje g- Vi Ukmarja in napoved časa, vremenska nap ced, poročila, objava sporeda. Clesp@đarsf^© Kultura Leiošma sad^a ieima Poročilo iz krškega Krški srez se odlikuje daleč naokoli kot vinorodna pokrajina s svojini znanim cvičkom, ki ima ljubitelje med najširšimi plastmi slovenskega naroda tako _ med kmetom kakor med izobraženci. Odlikuje pa se tudi po priznani sadjereji. Kanadke in voščenke iz krškega sreza so znane v Avstriji, še bolj pa v Nemčiji, kamor so jih zlasti letos izvažali naši sadni trgovci. Prisojna rebra dolenjskega gričevja so zasejana z vinsko trto, ali pa z drevesi jabolk in hrušk. Zasejanih pa je tudi mnogo breskev in marelc, za poskušnjo celo smokev, ki so že tudi obrodile in dozorele. Letos je bila odlična letina za jabolka, tako po kakovosti, še bolj pa po množini. Naši sadjarji so pridelali letos toliko jabolk, da že dolgo ne pomnijo take letine. Obrodile so zlasti kanadke in voščenke, ki so se prodale še za ugodno ceno. Povprečno so plačevali slabše vrste po 1-— Din, srednje vrste po 1-25 do ]-75 Din, kvalitetne pa od 1-75 do 2'25 Din in še več. Tudi bobovec in mošane-gar sta imela ugoden kup, le žal, da sta bila letos podvržena izredno hudi gnilobi ter sta spričo tega delno izgubila na svoji ceni. Posebej je treba povdariti dejstvo, da je letošnje sadje, zlasti jabolka splošno zelo podvrženo gnitju, pri čemer morajo trpeti škodo kmetovalci, še bolj pa trgovci. Pripovedoval mi je trgovec, da mu je segmilo jabolk od šestih vagonov kar celih 4.000 kgy kar znaša S do 10'%! Kako naj vnovči trgovec tako sadje, da bo pri tem imel še svoj upravičen zaslužek?! Tudi njemu prede trda: on je kupil jabolka ter jih moral takoj plačati kmetu, med tem ko mora sedaj čakati potom kliringa na transakcijo^ svojega denarja. Jabolka so izvozili največ v Nemčijo v Hamburg in Berlin ter ostala mesta, nekaj pa tudi v Avstrijo, zlasti na Dunaj. Mnogo pa jih imajo trgovci še po svojih skladiščih za katere iščejo prodajni trg. Dnevno imajo zaposlene ženske, ki prebirajo nagnita jabolka, katera bodo morali spraviti v obliki žganjekuhe v svoj prid. Ako je verzija, da so trgovci s krškega in brežiškega sreza izvozili okoli 300 vagonov jabolk v inozemstvo resnična, tedaj je z letošnjo sadno letino lahko zadovoljen naš kmetovalec. Ta trditev je tudi popolnoma verjetna in so bržčas izvozili še več vagonov. Tristo vagonov predstavlja 3 milijone kg jabolk. Če se sme vzeti povprečna cena 1;50 Dm za kg tedaj je prejel naš kmet zanje okoli 4 in pol milijona dinarjev, kar je vsekakor izredno velik doprinos k njegovemu sicer nerentabilnemu gospodarstvu. Te dni mi je pripovedoval kmetovalec iz krškega sreza, da ima doma še okoli 1 vagon jabolk, za katere išče kupca. Po tem sodeč imajo naši kmetovalci v svoji posesti še mnogo jabolk, katerih se vedno niso prodali. Treba bo za nje poiskati trg. Iz izvajanega sledi, da je sadjereja- silno koristna panoga kmetijstva, zato se mi zdi potrebno opozoriti naše sadjarje na okolnosti, kako dvigniti sadjerejo na potrebno višino. Skoro v vsakem večjem kraju krškega sreza jc sadjarska in vinarska podružnica, ki ima nalogo dvigati našega kmetovalca ter ga seznanjati s prepotrebnimi deli v sadovnjaku, za kar pa nekateri naši sadjarji očividno ne kažejo preveč zanimanja. Sadjarska podružnica je vendar matica in torišče pravilnega ravnanja in dela v sadovnjaku kakor v drevesnici. Tu naj si vsak sadjar izpopolni svoje neobhodno potrebno znanje. Seznaniti bi se moral pred vsem z izborom sadnih dreves, ki so preizkušena za našo zemljo in podnebje in ki rode obilen plod. Neizogibno je potrebno znanje, kako zatirati škodljivce, sadnega drevja. O tem se je že veliko pisalo in govorilo in tudi praktično kazalo po vrtovih. Nekateri kmetovalci ne polagajo na to skoro nikake važnosti ali pa puste v nemar, češ, bo že Bog dal, da bo prav za vse. Nekateri še vedno uničujejo škodljivce z dragim arborinom, ker ne vedo, da je žvepleno-apnena brozga ravno tako uspešno sredstvo proti škodljivcem, kakor ar-borin, samo, da je neprimerno cenejši in da si jo lahko napravi vsak sadjar, kolikor le hoče za mal denar. Vse premalo se polaga važnosti na gnojenje sadnih dreves, nekateri pa sploh ne poznajo umetnih gnojil, ali pa so o umetnem gnojenju poučeni popolnoma krivo. Gospod urednik! Kakor vidite odpira se vam hvaležna naloga, da boste z »Glasom Naroda« mnogo pripomogli k zboljšanju stanja našega kmeta, zlasti pa, ako boste od meseca do meseca priobčevali poučne članke o sadjarstvu! in kako in kdaj uničiti škodljivce sadnega drevja. To so najaktualnejša vprašanja, ki morajo zanimati vsakega sadjarja, pa tudi vzgojitelja-svetovalcu naroda, ki stremi pomagati ljudstvu kadar in kjerkoli le more. Mnogo je naših sadjarjev, ki o pomologiji nimajo pojma. Ta prepotrebna veda je za nje popolnoma tuja, pa vendar je pravilno obiranje, sortiranje in pakovanje sadja neizogibno potrebno. O tem jih bežno pouče sadni trgovci, ko ne morejo kupiti sadja, ne da bi kmetovalci upoštevali tega dejstva. Vse premalo je zanimanja za svoje delo, pri čemer tiči tudi dobršen del krivde pomanjkanja na kmetih. Le kdaj se bodo kmetovalci spametovali in opustili svoje konservativno načelo: česar ni znal moj oče, tega tudi meni ni potreba. V naših gozdih raste nešteto užitnih gob. Naši kmetje pa nabirajo samo jurčke, mavrahe in lisičke, vse druge pa imajo za strupene, ko je vendar znano, da je izmed 100 vrst gob le morda 10 neužitnih, oziroma strupenih. Različne kolobarnice, sirovke, dežnice itd. imajo za strupene gobe in jih puste, da segnijejo. In to zato, ker jc njihova izobrazba na prenizki stopnji, da bi se zavedali, da ubija zob časa njihovo imetje, ki šega v milijone in milijone. Nesmiselno sami ugonabl ja jo narodno premoženje nezavedajoč se vrednosti svojega premoženja. Prav isto je z zdravilnimi zelišči. Poznajo samo tista zelišča, katere je oče ali mati pri-poznal za zdravilna, vse drugo, četudi je o njih govoril učitelj, da se s pridom uporabljajo za razna zdravljenja bolezni, so — nezdra-vilna. Res čudovito so v nekaterih primerih naši ljudje »Tomaži« in so konservativni do skrajnosti. Za teško zaslužene denarje pa kupujejo v lekarnah ista zdravila v obliki praškov, pri katerih pa so mastno zaslužili tujci. Le kdaj se bodo spametovali?! Gospodarske vesti = »Službeni list« kr. banske uprave št. 90 od 9. t. m. objavlja: Pravila o opravljanju tečaja za dečje negovalke »Doma materinskog udruženja« v Beogradu — Odločijo glede proizvodov zavoda »Obiličevo« spriloženim cenovnikom — Pristop teritorija pod mandatom Jugozapadne Afrike h konvenciji o avtomobilnem prometu — Pristop Rumunije h konvenciji o fiskalnem režimu tujih .avtomobilnih vozil — Priobčilo francoskega ministrstva za zunanje posle o črtanju besed »Saarsko ozemlje... a A« v prilogi G medn. konvencije o avtomobilnem prometu — Pristop Zveze sovjetskih socialističnih republik h konvenciji o fiskalnem režimu tujih avtomobilnih vozil •— Pristop Avstralije It medn. konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o medn. prometu po zraku z dodatnim zapisnikom — Popravek poljskega poslaništva glede pristopa svobodnega mesta Gdanska h konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o medn. prometu po zraku— — Izmenjavo ratifikacijskih instrumentov med republiko Grčijo "» kraljevino Jugoslavijo o konvenciji, ki se na-t:asa lla ukoriščanje prog rednega zračnega prometa — Spisek držav podpisnic mednarod-ne konvonejjp_ s ]i je izmislil sleparijo še večjega obsega, ki naj bi nesla več sto milijonov frankov. Ker se pa ta ogromna sleparija ni. posrečila 6 pravem času. predno je bilo treba plačati ponarejene bone, je bila vsa afera odkrita. V okviru državoznanstva poučujejo na Angleškem učence tudi v izvrševanju volilne pravice Zrakoplovi ameriške vojne mornarice, ki se vadijo med nebotičniki v New \orkii. Slike Iz Atoeslnlle v volnem staniu Tuji poročevalci inozemskih listov in agencij poročajo iz Džibutija, da je postal promet v tamkajšnji luki v zadnjem času izredno živahen. Municijo in orožje izkrcavajo ladje dan za dnem. So io predvsem male ladjice, ki prevažajo orožje iz Arabije, predvsem iz Adena. Evropci so skoro že vsi zapustili Abesinijo. Kar je poslovnih ljudi, se v večji meri poslužujejo črnih Somalijcev, da zaključujejo trgovske posle v njihovem imenu v Addis Äbebi. Pred kratkim se je vrnil iz Addis Abebe v Džibuti evropski trgovec, ki je 15 let živel v Abesiniji in med drugim zanimivostmi povedal tudi tole: >50 milijonov nemških, belgijskih in angleških nabojev so poskrili neguševi gardisti v bližini glavnega mesta v nalašč za to pripravljene betonske galerije. Strojnic in pušk Abesinci nimajo dovolj, vendar z vsakim dnem prihajajo novi veliki transporti iz Evrope in Indije. S hrano so Abesinci dobro preskrbljeni. Žita in ječmena imajo dovolj za dve leti.:; Isti trgovec je tudi povedal, da so živila v Abesiniji toliko poskočila, da se mu izplača transport živil z avijonom za vso svojo trgovsko kolonijo. Med ostalim se najbolj pogreša v Addis Abebi ne-dostatek pisemskega papirja in razglednic, ker je veliko število novinarjev že porabilo vse rezerve. Dezertaci.ja posameznih rasov je izzvala med prijatelji Abesinije veliko ogorčenje. Ta trgovec naglasa, da so te dezertacije povzročili italijanski vojaki in oficirji, ki jih imenujejo ^posvečeni smrti«. Ti so se prostovoljno javili, da bodo iz avijonov skakali v srce Abesinije, v področja posameznih rasov, bodisi da zbirajo potrebne informacije, ali pa da se pogajajo s posameznimi poglavarji plemen, ki so z negušem nezadovoljni, za predajo Italijanom. Kakor ved- no, tudi v teh slučajih, igra denar največjo vlogo. Neguš, ki je zaskrbljen zaradi italijanskih uspehov, pošilja svoje verne čete z juga v po-rajino rasa Sejama. Vsa pažnja strategov je zaenkrat osredotočena na južni fronti. Od brzine italijanskih operacij, bo tudi odvisno trajanje abesinskega odpora. Abesinci se lahko opremljajo z orožjem in municijo samo preko angleške Somalije, ker so vsa pota, ki vodijo v Abesinijo z drugih strani, neuporabna. Evropejci, ki prihajajo z juga, pripovedujejo o zelo veliki organizaciji abesinske ofenzive v provinci Harar. Neguš misli, da se bo vojna odločila na tej strani. Najboljše čete, najboljši material in najsposobnejše komandante pošilja neguš v provinco Ogaden. Ukrep generala De Bona o osvoboditvi suženjstva je dvorezen nož. Suženjstvo, ki je v teh krajih povsem poljedelske naravi, ima za cilj, da poceni delovno silo zemljiških posestnikov. Suženj ima tržno ceno in predstvlja seveda na ta način kapital. Zato tudi gospodarji z njimi razmeroma dobro postopajo. Italijanski proglas o osvoboditvi suženjstva je zato zelo težko zadel rase, ki posedujejo največji del zemlje in zato tudi največ dobrin. Naredba generala De Bona je na ta način znatno ojačala odpor proti Italiji. Iz teh razlogov je neguš javil posameznim rasom tole: > A ko Italijani zmagajo, boste izgubili največji del lastnega imetka.« V resnici je čudno, zakaj niso Italijani počakali, da bi sovražnosti prenehale in šele potem proglasili edikt o osvobojenju sužnjev. S sedanjim proglasom so sami sebi ustvarili veliko število sovražnikov med poglavarji. Pred kratkim je prispelo v Abesinijo 6 evrop-• slih oficirjev, povečini so to Angleži in Irci. I Oni imajo predvsem skrbeti za to, da nadzirajo I avijone, ki jih j? pred kratkim dobil neguš. Zanimivosti z vseh strani Pri na (novejšem arheološkem izkopavanju blizu Alagi Duljona na Turškem so odkrili tri stare grobove iz predzgodovinskih časov. V njih so našli mnogo zlatih in bakrenih predmetov, zlasti mečev in nakitja. Podpisana je pogodba z nemško tvrdko Zeiss za izdelavo planetarija na strogo znanstveni podlagi za svetovno razstavo v Parizu leta 1937. Ta nemška tvrdka je že doslej dobavila take zelo komplicirane aparate, ki kažejo z razsvet-Ijitvijo velike kupole ves nebeški svod in vse gibanje solnca. meseca in planetov, za katero-ko,; leto več tisočletij nazaj in naprej, že za razstave v Stockholmu leta 1930, v Čikagu leta 1933 in v Bruslju leta 1935. Pariški planetarij bo 23., kar jih je Nemčija sploh dobavila za znanstvene zavode in razstave na vsem svetu. Turški minister za narodno gospodarstvo je izjavil, da bo vlada zaradi pomanjkanja železnic na Turškem uvedla letalski promet in zgradila posebno letališče. Za letalski promet so že izbrana 4 nova letala, vsako z dvema motor-jema. — Napredek? Tak si res še tak otrok, Kid? Le v čem vidiš napredek? — Vidiš, saj tudi ti vprašuješ! je poprijela Kid. — Hotela sem ti le nazorno pokazati, kako je to smešno. — Kar pa se ti nikakor ni posrečilo. — Po tvoje ne, po moje brez dvoma popolnoma. Dokler je človek tako suženjsko privezan na gmoto, ne more govoriti o napredku. Ako bi ti jaz, recimo, zdajle rekla, da se premakniva v New York, bi bržkone mislila, da se norčujem iz tebe. Ako bi ti pa celo rekla, da šiniva za nekaj časa na kak drug planet ali da se postaviva kam v vsemirje in si malo oglejva to drobno oblo, ki ji pravite Zemlja, bi celo mislila, da sem prismuknjena. In vendar bi jaz samo to smatrala za napredek. — Sanje so, je zaihtela Kid, — ki ne puste človeku živeti — in se je nenadoma zdrznila in zavpila na pomoč. Strežnica, služinčad, mati, vse je prihitelo v sobo in skrbno vpraševalo, kaj se je zgodilo. Kid je strme buljila predse in sede nihala na postelji kakor lutka. Na vsa vprašanja in prigovarjanja je samo odkimavala z glavo. - • « Kid, dete moje, Kid! je pokleknila k postelji gospa Elen in verno gledala hčerki v oči. — Samo besedo reci, da bom potolažena. Samo materi povej, kaj se ti je dogodilo. Ali ne zaupaš več svoji materi? Kid jo je gledala kakor tujko. Bilo je že videti, kakor da hoče res govoriti, pa se je plaho zdrznila in se skrušila in zvila v gube. Oči so se stekleno zasvetile in solze so polzele iz njih. Prsi so se ji burno dvigale, lica so pordevala in pobledevala, ustnice so bile zdaj krvavo rdeče, zdaj motno višnjevkaste, potem pa je Kid mahoma prebledela in je bila vsa kakor alabaster. Gospa Elen se je zgrozila. — Kid! Hčerka se je odmaknila. — Kam je šla? — Kdo? — Ona? — Kid, nikar tako! Sanjalo se ti je, Kid. Saj ni bilo nikogar tukaj. — Nikogar? Kje je ona, ki je sedela na divanu? Saj sva govorili, čemu mi prikrivate, kar itak vem in moram vedeti! — Kid, dete drago, nihče ti ničesar ne prikriva. Nikar tako, dete. — Kam je šel Jens? Nočete povedati? O, saj sami ne veste. Niti sanja se vam ne, kako grozna zver je znanost, izkustvena znanost pa še groznejša! Kaj je mar takemu človeku eno človeško bitje, eno človeško srce, ko si pa domišlja, da bo sam lahko po svoji volji klical v življenje bitja in jih spet pehal v nebitja, kadar se mu bo zljubilo. Da, da, to je tisto! Satan se je predramil v človeku in hoče vladati. Bog hoče biti in več! Bogu samemu hoče vladati, ukazo- vati in ga ponižati v sužnja svoje volje in svojih razbrzdanih želja! — Kaj vendar govoriš, Kid? — Kaj govorim?! Kar vem, kar čutim in doživljam! Jaz vem, (oči je uprla v daljavo, kakor da gleda neznane privide pred seboj) da se je zgodilo nekaj strašnega. V telo zgoščena človekova misel je ubežala njegovi volji in zdaj prepuščena sama sebi. Kar pomislite vsi, ki strmite tu pred menoj, kako blazno — bedno je bitje, ki ga ne kroti in ne usmerja človekova volja — — Ne razburjaj se, Kid! jo je hotela nežno objeti gospa Elen, toda hčerka se je umaknila kakor pred ognjem in krčevito zastokala: __ Vse je kakor prekleto, strto in zrušeno, vse drvi v prepade, ki jih morda niti Jens sam ni slutil. Toda zdaj je prepozno. Kar se je zgodilo, kar se je sprostilo iz vezi, za to ni sile na svetu, ki bi znala to neznano utesniti nazaj v prvotno območje. — O čem Vendar govoriš, Kid? — O Demonu, mati, o zbesnelem Demonu, ki sva ga z Jensom priklicala kakor dva čarovnika zle duhove. Joj, mati, jaz nisem nikoli hotela, nisem nikdar želela tega. Mislila sem, da jc vse to igračka, taka majcena igračka kakor električna žarnica, kakor radio, kakor sto teh malih pridobitev, ki jim reko ljudje »čuda moderne elektrotehnike«. Res, nič hujšega nisem mislila, take male nove igračke pa sem se veselila. Ah, saj človeku tako dobro de, ako v puhlo vsakdanjost, v medlo enoličnost, ki jo človek za sto let naprej pozna že pred pričetkom zrelih let kakor večkrat prečitano knjigo, ako bi moglo v vse to dahniti vsaj malo novega.