ŽIVLJENJE
IN- SVET-
Tedenska priloga „Jutra".
Štev. 46, V Ljubljani, dne 26. novembra 1927. Leto I.
FR. M ASELJeP ODLIMBA RS KI. (Poslednja njegova fotografija.)
/
Ibis:
Deveta obletnica ujedinjenja.
čim bolj nam odmika Čas tiste dni, tem lepši, svetlejši, mogočnejši posta« jajo.
Takrat se nam je zdelo, da je bii sen. Predolgo smo čakali in hrepeneli, zakovani v tujo državnost, obsojeni je* sti kakor Izraelci iz egiptovskih Ion« cev in gledati, kedaj nam bo odbila dvanajsta ura. Pravili so: čez dve sto let, če« pet sto let najkasneje. Delj ne bomo vzdržali. Taki so ekonomski za* koni, taka je logika zgodovine — so pravili.
In smo se borili, upali, hrepeneli.
Po notranjem nagonu samoohrani« tve, ki ga je priroda dala slehernemu zdravemu bitju in ki ga mora imeti tu* di zdrav narod, smo mi, «trneči mili« jon», iskali rešitve. Naši veliki možje so jo zaslutili:
Bila je Napoleonova Ilirija.
Bil je Gajev in Vrazov ilirizem.
Bilo je Prešernovo slovenstvo.
Krenili smo po edino realni in odre« silni poti: v?rasli smo iz svoiega Ijud« stva, iz svoje grude, iz narodne sovo« rice. Ustvarili smo si lastno kulturo, ojačili se politično in gospodarsko.
Tedaj je napočilo novo stoletje in <z kraljevega Beograda so se čula Mazzi« ni jeva in Cavourjeva gesla. Odklenka« lo je sp'etkam avstrijske diplomacije na srbskem dvoru; osvobojen in z de« mokratičnim duhom prožet del jugo« slovenske celote je občuti! v sebi širino Piemonta, ki naj združi in zedini vse dele.
Da bo en hlev in ena čreda — kakor je žnpisano v Svetem pismu.
Mladi rod «tos+ran» in «onstran» se je jel vnemati za ista gesla. Začeli smo natančneje onazovari smer vetrov, ki so pihali no Evropi. Vetrov iz nasičene diplomske in po'it;čne atmosfere. In smo občutili, da se venomer priprav* Ijaio novi, viharni dooodki.
Dva bolnika sta bi'a v Evropi. Eden v Stambulu. drugi na Dunaiu. Aziiska sultanova moč in nreperelo habsburško katoliško samovlad je.
Rusija je bila sfihga med Evropo in Az;io.
Takrat ie zabuč^a balkanska vojna. Rila ie prva sinfonija prebujenega Bf)'Vflna in uvertura svetovne vome.
Dvema bolnikoma so kazalci kopali dvanajsto uro: Turčiji in Avstro«Ogr« ski.
Pa so se oglasili iz Sarajeva Princi« povi streli. Bilo je znamenje, plat zvo« na. Tako so na Dunaju in v Berlinu razumeli ta protest zatiranih Nevaje« ni, da bi poslušali zatirance, so s sa« movšečnostjO zaslepljenih mogočni« kov zavrnili pomirljivo roko in napo« vedali boj na življenje in smrt.
Takrat so nam znova prerokovali dvanajsto uro.
A mi smo vedeli, da se naša usoda ne odločuje samo «tostran», temveč tudi «onstran», na vseh bojiščih. Od «on« stran» nam je svitala svoboda.
In smo zrli vsi zaverovani v ta svit, tja, odkoder je imela priti najlepša, to« liko let zakleta kraljična naše zgodo« vine.
In smo culi Wilsonov glas.
V zarjah Vidovih je vstajala simbo--lična postava kralja Petra.
Naš Cavour je podpisal krfsko de« klaracijo.
Takrat so nam prsi svobodneie zadihale. Oči so radostno iskale daljnjih obrisov bodočnosti Naša Jugoslaviji.. Svobodna, deniokratična, — polje naj« lepših možnosti, najbolj bohotriih na« dej...
In v oktobru 1. 1918. je zabučalo ka« kor pomladni veter. Podrlo je, kar je bilo trhlega, zvabilo ie k brstju in cve« tu vse, kar je bilo namenjenega nove« mu življenju.
In se nam je zdelo, da je sen. A je bila velika, vseobjemaioča resnica.
In danes, po deve'th letih?
Minila so mnoga razočaranja; kar je bilo prenežp'h nadei. iih ie resničnost poteptala. Dramatični boji med pre« teklostjo in serlaniostio so v slavnem doKoievani. Politični računi noravnani. Velika gesla se čedalje bolj umikajo potrebam praktičnega življenja.
Starci odhaiaio v zemljo, nov rod — z novimi poeledi na našo bodočnost ■ -stona na plan.
Devet let je minilo, kar smo se ujc--dinili formalno, pravno, na veke.
Devet let je, kar smo pokopali pre= teklost.
Svoboda? Nezavisnost?
Da! Toda težje jo je ohraniti nego pridobiti. Dobili smo jo v vrtincu na«
rodov, kjer se je sukalo toliko intere« sov in slučajnosti.
Evropa je danes polna bolnikov. Fas šizem in madžarski iredenti/.sm. In dve sfingi sta: nemška in ruska.
Toda — tu smo. Na trdnih tleh. Svo» ji smo in svoji hočemo ostati.
Kaj nam le nosite iz dalje, vetrovi Zgodovine?
iKapi stran:
Gospodin Franjo v pregnanstvu.
Ob 75 letnici rojstva Franja Maslja Podlim b arskega.
Dobrih deset let je že minilo, ko je v Pulkavi na Nižjem Avstrijskem kot prognanec nenadoma izdihnil avtoi »Gospodina Franja« svojo plemenito dušo. Tragika trenutka je tem večja, ker je baš ob smrti dospelo željno pri; eakovano dovoljenje, da se sme Pod* hmbarski vrniti v ljubljeno domovino, ki ga je sprejela šele v juniju 1922 v svoje naročje. Nobena knjiga v našem slovstvu ni bila za pisatelja tako usod* na, niti ne za Levstika njegove Pesmi, kakor za Podlimbarskega njegova ob* širna obtožnica o ponižanju in trplje* nju bosenske raje v prvem desetletju avstrijske okupacije. Poldrugo leto por tem, ko je. «Slovenska matica» roman izdala, je ljubljansko kot deželno so= dišče dne 5. septembra 1914 potrdilo po državnem pravništvu odrejeno za* plembo in «ukrenilo uničbo zaplenje* nih izvodov kakor tudi razdor stavka cele tiskovine.« Svoj izrek je sodišče takole utemeljilo: «Roman ima izrazito politično tendenco. Opisuje podrobno, da je okupacija Bosne in Hercegovine po avstrosogrski monarhiji prinesla de= želi prej vse drugo nego blagoslov, ter da je spravila prebivalstvo v še večjo bedo. Nazorno slika po očividno na* pačnih in izmišljenih dogodkih grozno popačenost in samovoljnost civilnih in vojaških oblastev ter skuša naščuvati domače prebivalstvo zoper ta oblastva (§ 300 ki. z.). Posebno poudarja tlačenje srbskega dela prebivalstva ter odobru* je z raznovrstnimi simpatičnimi 0D0ms bami puntarske pokrete Srbov Bosne in Hercegovine, kar jasno kaže zlasti konec pripovesti. S tem pa cika na od* trganje spojenih dežel od enotne državne zveze (§ 58 c k. z.).»
To obsodbo je ljubljansko policijsko . ravnateljstvo nemudoma sporočilo vojaški komandi v Gradec, ki je sestavila pri c. in kr. nadomestnem bataljonu inf, reg. 17. častno razsodišče. To je po? zvalo rac. stotnika Maslja 23. okt. 1914,
da se zagovarja proti očitK&m. Razpra« va se je nadaljevala v šentpeterski ka* sarni v Ljubljani 16. novembra in 30. januarja 1915 ter se 27. februarja konč* no zaključila. Ohranjeni koncepti ob« širnega Masljevega! obrambnega spisa svedočijo, da je možato zajgovarjal svoje stališče, a brezuspešno.: častno razsodišče je razsodilo, kakor je bilo pričakovati, da je Maselj stanovsko čast omadeževal, da zasleduje v svo« jem romanu Avstriji sovražne politič* ne tendence, da je obdolžil bpsensko« hercegovinsko vlado z izmišljotinami korupcije; slikal je v njem neresnične dogodke, ki so za ugled vsega častni« škega zbora skrajno kvarne in žalijo njegovo čast. Proti.femu sklep« je Ma« selj sicer vložil priziv na graško ko* mando, a so mu ga odklonili, Češ, pri« ziv je mogoč le v mirovnem času. in častniki, ki izgube na tak način šaržo, morejo po končani deiriobiližaciji pro« siti za obnovitev postopanja. Tako je Maselj 18. marca 1915 izgubil Jaržo in bil kot invalid iz vojske odpuščen.
Koncem avgusta 1915 se je za par mesecev umaknil iz žalostne Ljubljane »z njenimi zastavami in z njeno slabo aprovizacijo» ter se podal v rojstno vas Krašnjo, «da n® vidi ljubljanskega prisiljenega veselja in istinite žalosti*-. «Bodi oprezen na vse strani, zakaj po« vrnili so se Neronovi časi na zemljo!® Zahajal je v gozdove Limbarske gore in «mračne kakor limbarske sence, so mi postale misli, in pozval sem Peter« žilčka, da me razvedri. O Peteržilček, ti imaš veliko srce, polno zvestobe in vdanosti za tistega, ki ti vrže košček kruha... Ti ne umeš govoriti, ti me ne izdaš naglemu sodu.» In na nekem drugem mestu si je zabeležil v svoj dnev* nik: «Pikro je bilo moje življenje, zac to so bile pikre moie misli, kar sem jih postavil na papir. Preveč me je v oči bodla beda bosenskega ljudstva in jaz sem želo svojega srda zabodel v zatu
ralce. To so mi zamerili.» Še bolj mol« čeč in previden je postal, ko je imel njegov brat Janez opravka z vojaškim sodiščem. Ko se je povrnil v Ljublja« no, se je ravnal po besedah A. Med« veda:
Ni varno tukaj zdaj.
Na vse strani po dvakrat
ozreti se je treba,
če prosto zineš kaj. —
Ko si je na dan novega leta 1916. za« beležil: «Minilo je leto, ki je bilo tc« žavno zame in za ves svet, leto naj« strašnejše vojne, kar se jih je kdaj vr« šilo«, pač ni slutil, da mu prinese novo leto zvrhano kupo novega gorja. 3. ju« nija 1916 začenja zadnje poglavje svo« jega življenja z besedami: Tako zač« nem novi dnevnik: «Gospodin Franjo« me je pognal v eksil. Danes ob dvanaj« stih sem bil poklican k policijskemu komisarju Skublu, ki mi je prečital do« tični odlok, ki pravi, da sem zaradi Go« 1 spodina Franja, ki vsebuje vcleizdaj« ske tendence, ker simpatizira z vsta« škimi Srbi in ponižuje bosensko oblast, zgubil marca 1915 svojo šaržo, sem to« rej politično osumljen in nevaren člo« vek v ožjem in širšem vojnem krogu; konfinira (izžene) me oblast ter mi na« kaže za prebivališče Ober«Hollabrunn. Subjektivno se ni postopalo proti me« ni, pravi ukaz, ker je stvar zastarela. Zakaj pa sedaj subjektivno postopajo? vprašam jaz. Ali ni to kak.sna osveta od strani klerikalcev ...? Komur sem povedal o tem, vsak je strmci. Naj« manj pa strmim sam in se ne bojim. Ko bi imel ženo in otroke, bi bilo hu« do, toda dobrotljiva usoda mi jih ni naklonila, zato tem lažje nosim ta križ.«
—5. junija sem dobil pri policijskem rav« nateljstvu «gebundene Marschroute« za Ober«Hollabrunn, potem se ie po« slovil pri Vrhovniku, Podkrajšku in ostalih dragih znancih. «Pri nekaterih ljudeh sem videl odkrito sočutje, dru« gi so se mi na tihem rogali, češ: Teg;> ti je bilo treba! Zopet drugi so se bali dati desnico nevarnemu eksulantu.» Ob enajstih zvečer je bil na južnem kolo« dvoru «težko otovorjen« in naslednje« ga dne zvečer je preko Dunaja dospe! na svoj cilj. Na koncentracijski posta« ii je zvedel, da mora dalje v Pulkavo, kjer se otvori nova stanica za konfini« ranče, ker se jih v Ober«Hollabrunnu že kar tare. Pred odhodom se ie še ho« tel napotiti v Mittergrabern, «kjer zdi« hufejo moji znanci Pustoslemšek, I.ah,
Levstik in Zalar, pa nisem mogel, ker je kraj baje dve in pol ure oddaljen. Tudi gospici Medic bi bil rad sporočil ljubljanske pozdrave, pa kje naj jo najdem, in jutri moram dalje.« V Pul« kavi ga je orožniški stražmojster spre« jel prav neprijazno. Ko je čital na «Zwangspassu», da je novi prišlec pen« zijonist in slišal, da je bil prej stotnik, je postal mirnejši. Zavedel ga je na stanovanje v Bahnhofstrasse 3: lična soba z dvema posteljema, 50 kron me« sečno. «Če še kdo pride na drugo po« steljo, bom plačal samo polovico; da bi ga le ne bilo! Kaj bo pozimi v tej pritlični sobi z mojo naduho, tega sc že zdaj bojim ... V sredo, petek in ne« deljo se moramo javiti pri orožniškem načelniku.« — Pred njegovo dosti ele« gantno sobo je bila manjša soba; v njej je prebival zadrski žurnalist Gae« tano Fcoli, izgnanec, zamišljen in oto« žen zaradi rodbine; ž njim se je mnogo razgovarjal in delal krajše izlete v oko« lico. Na binkoštno nedeljo, ki je bila zanj žalostna kakor še nikdar, so ga začele obhajati zle slutnje in začel je dvomiti, da bi videl še kdaj domače kraje in l judi... «Včasih se mi zdi, da bi v dolgočasju zblaznel.« A čez tri tedne se je čutil potolaženega: «Sladak ' mir. tišina po nevihti je legla na mojo dušo, našel sem zopet samega sebe, ustvarjenega za bridkosti tega sveta.« V dnevnik si je zapisoval vse dogodke, včasi tudi prav malenkostne, vodil ie evidenco o novodošlih konfiniraneih, večinoma Lahih, o katerih trdi. da so «res irredentisti, ki imajo svoje tako zvano odrešenje precej onkraj svoje meje.«
Dne 12. julija je oddal prošnjo na <>Kriegsuberwachungsamt», da ga spu« ste na svobodo, a že 6. avgusta so ga c.bvestili, da mu je prošnja za preklic pregnanstva odbita. ^Pravice v Avstriji ne pričakujem, posebno ne od urada, čigar namen je nabirati novih žrtev in sc ž njimi ponašati... Lahi se mi sme. jcio, ker so mojo nrošnjo na Dunaju tako hitro odbili. Pravijo, da moram biti strašno nevaren človek, ker druge podobne prošnie so odbili v dveh ali treh mesecih.« Vrh tega mu je izostala pokojnina in šele na ponovne urgencc je dobil 14. febr. 1917, na dan sv. Va« ientina, pokojnino za 5 mesecev, kar je kvitiral z dobrodušno opazko: «Te« ga svetnika spoštujem, zato se mi do« bro godi, ker sem spoštoval svojega očeta Valentina.« V tem času je nada«
Ijeval vojno povest o sv. Valentinu in Peregrinu, ki je ostala nekončana. Iskal je razvedrila v knjigah, a ni ga vedno našel. Tako je zapisal o prečitani Pe= smi o Nibelungih uničujočo sodbo: «To je pesem surove sile, .strašnega barbarizma. Škoda časa, ki sem ga po* tratil ž njo», o Freytagovem romanu «Soll und Haben» je mnenja, da je v njem sam nemški egoizem in pa mrž* nja do Slovanov, «tisti roparski čut za* vojevaIčev»; vnovič ga je zabavljal Don Kišot: «17 dni sem se mu smejal; prej sem čital Ein Kampf um Rom ir, 4 zvezke Roscggerjevih novel>\ Prebral je Kleistove novele, Goethejevo lepo* slovno prozo, dva Spielhagnova roma* na, Čehova, Berto Suttncr ter Becker* jevo in Schlosserjevo svetovno zgodo* vino. Da ne pozabi slovenščine, je pre* biral Breznikovo slovnico in Sveto pi* smo.
Novo upanje na svobodo mu je za* sijalo, ko je 13. aprila 1917 prispela v Pulkavo perlustracijska komisija in prinesla ugodno razsodbo raznim kon* finirancern, med njimi tudi Maslju: Bii je med onimi 13., ki ostanejo sicer korv finirani, a si smejo izbrati bivališče, kjerkoli hočejo, samo v Gradcu, na Du* r.aju in v vojnem okolišu ne. Razveselil se ie krasne pomladi po dolgočasni in hudi zimi. «Najlepši dan moje starosti bo tisti, ko poidem odtod na jug.« Po* skušal je priti v Zagreb ali Celje, toda od Zagreba ga je odvračala prehuda draginja, od Celja na dejstvo, ker je mesto in vsa Savinjska dolina polna vojaštva, «ki vse pobere in požere«. Sve* tovali so mu Vransko, kjer bi ga bratje zalagali z jestvinami, a cilj hre* penenja mu je bila Ljubljana. «Če v Ljubljano ne smem, mi ta svoboda nič ne pomaga.« 19. julija je prišlo iz Ober* Hollabrunna telefonsko poročilo, da jc prost in eez teden dni mu je bil izro* cen tudi dekret, a zaman ie pričakoval, da dobi za odhod potrebni prehodni list. Razburjenje je naraščalo od dne do dne in prišla je 19. septembra kata* strofa, ki ga je rešila nadaljnega trp* ljenja.
A še preden je domovina častno sprejela zemeljske ostanke Podlimbar* skega v svoje naročje, je doživel «Go* spodin Franio« zadoščenie in svobodo, ko je dne 31. maja 1919 ljubljansko višje deželno kot kasacijsko sodišče «V imenu Nj. veličanstva kralja« pod predsedstvom predsednika v. d. s. Iva= na Kavenika razsodbo iz 1. 1914 razve«
ljavilo in zaplembo preklicalo. Naj go» vori zanimiv dokument sam!
«Pisec knjige stremi na čisto druga* čen cilj, nego mu ga podtika izpodbija* no razsodilo. Nudi nam poljudno sliko tedanjih življenskih razmer v Bosni in Hercegovini, ki niso bile nikoli rožna« te in se niso niti za časa avstro*ogrske uprave zdatno zboljšale: žigosa neiz« prosno usodepolne hibe avstro*ogrske« ga upravnega sistema, nesposobnost in zakrknjenost upravnih upraviteljev, ki jih popisuje z živimi bojami in jim sponaša prirojene ali v dolgoletni av* slrijski službi pridobljene značajne in moralne napake. To je le iskrena kri« tika razmer in ljudi in trpka ironija, pomešana v. ostro satiro na njih nevz« drznost. Kritika, in bodi še tako ostra, pa še ni ščuvanje ali hujskanje ali celo veleizdaja. Avstrijski državljani so smeli na vsak način svoje mnenje o javnih stvareh nemoteno izražati...; po zakonu postavljenih mej takega iz* ražanja ni pisec «Gospodina Franja« prekoračil. Sicer pa je avstrijski državi ni pravnik šele proti koncu leta 1914. knjigo zasegel; več kakor poldrugo le* to mu torej knjiga ni bila na poti, mo* gel jo jc vsakdo brati in razširjati.
Zgolj kratek in hiter pogled v knji* go nam nudi tole sliko: Pisec opetova* no ugotavlja, da je bilo ozemlje in ljudstvo Bosne in Hercegovine prej, ko je še ječalo pod turškim jarmom, skrajno zanemarjeno, ter je zato v vsem in povsod zaostalo (gl. str. 6, 47, f>2, 449, 464); potem izvaja na podlagi mm-, gih zgledov in natanko obraz'oženih dejstev, da' je bila tudi avstro*ogrskn uprava v marsičem zavožena, ker je vlada enostavno prenesla svojo neod* kritosreno poslovno metodo iz povsem drugačnih avstrijskih razmer doli na narodno, gospodarsko in kulturno raz* lični Balkan, pošiljala v okupacijsko ozemlje splošno manj sposobne, dru= gorodne, deželnega jezika nezmožne uradnike in častnike, ki niso liudstva razumevali, niti poznali njegovih vrlin in napak in niso mogli zato uspešno poslovati ter upoštevati potreb naroda (gl. str. 11, 35, 49, 56—59, 108, 188, 191, 253, 263, 337, 456); nadalje pripovedu* je, da je bila posledica takega nesmo* trenega postopanja vlade očitna nepri; jaznost in nagajivost javnih funkcio* narjev napram narodu, katerega so ob vsaki priliki smešili, psovali in kruto v. njim ravnali (gl. str. 23, 35, 136, 212, 379, 414), dočim so sami sebe smatrali
za vzvišena, nedotakljiva bitja, kate» rim tiče brezpogojna podrejenost in slepa pokorščina (gl. str. 13, 335, 374), a narod, ne samo da jih ni mogel spo« štovati, se jih je bal in jih imel za svo> je nasprotnike (gl. str. 11, 34, 198, 209, 242, 349, 487). Vkljub temu, tako se čita v knjigi, je bosenski narod ime! trdno zaupanje v avstrijskega cesarja, mu bil vdan, ga nazival «naš car časti« ti» in kazal na prepadno razliko med njim in turškim sultanom (gl. str. 98, 171, 204, 395); nikakor ni grajal avstrij« ske uprave, temveč jo hvalil ter upai v boljše čase, ne samo za meščane, am> pak tudi za kmete in vaščane (gl. str. 24, 56, 57, 107, 112, 145, 161). Očeta Da« niče Miloševičeve označuje pisec «zana« šo Avstrijo zasluženega moža, ker je pomagal tirati Turke iz Hercegovine in nam pripravljal pot v deželo« (str. 421), a glavna oseba v romanu, gospodin Franjo Vilar, nagovarja opetovano svojega prijatelja kaludjera Jovico na mir in smotrenost. pobija njegove ha i« auške naklepe, svari njega in svoje dr« varje zoper nasilstva in upornost in i2« raža prepričanje, da morejo poklicani činitelji ne z okrutnostjo in mečem, pač pa s človekoljubnostjo, umnim go« spodarstvom in pravico pridobiti ljud« stvo za cesarstvo (gl. str. 145. 190. 200. 258. 290, 295. 313. 348. 435. 487, 502) Naposled označuje pisec sam svoja iz? vajanja zgolj za «zlobno kritiko« av» strijske uprave (gl. str. 456), potem ko je že z ges!om «Istinu reci pa uteci», postavljenim na čelu knjige, ob'i ubil, da bo samo resnico pisal. Niti zaklju« ček povesti ne more dobromiselnemu čitateliu vzbujati kakih posledkov. Nf pač nič bolj naravnega, nego da sta se Vilar in Jovica izse'<la baš v Srbiio. Prvemu so 9'užbo v Rosni odpovedali, v Avstriji bi ne bil nič mani <tnevarcn>., tam bi bil zaman službo iskal, Jovica
je bil zaradi hajduškega mišljenja in delovanja povsod zasledovan, tudi v Avstriji bi mu ne bili prizanesli. Obr« nila sta se oba tja, kamor ju je sret vleklo: v Beogradu je imel Vilar svojo zaročenko, a Jovica svojo sestro in so^ rodmeo. Samo zlohotnežu bi se mogla vsiliti neverjetna misel, da je pisec ro» mana Vilarja in Jovico Miloševiča za» to poslal v Beograd, da pokažeta Bo& njakom pot do svobode in deželo, kjer svoboda cvete in kamor bi mogel vsak Bošnjak stremeti; besedilo povesti za to ne nudi nobene podlage.
Tiskovno sodišče, ki je v navedeni vsebini knjige zazrlo ščuvanje zoper gosposko in zoper avstrijska državna oblastva, si očividno ni bilo na jasnem o pravnih znakih pregreška po § 300 k. z. Ni pomislilo, da ta zakonita določba zahteva navlaščno delovanje, z name» nom, ukrepe, odločbe, ukaze oblastev v nič devati, zasmehovati, na nepokor« nost in upor zoper te hujskati Sama presoja oblastvenih opravil in ukrepov, označba teh kot napačna, nepremižlje« na. državi in upr«.vljencem kvarna pa ne krije poima «ščuvanja». dokler ne nagovarja druge na upor ali vsaj na nepokorščino zoper take ukrepe in njih povzročitelje, O kakem veleistdajnk škem podjetju ni naiti v knjigi niti sence. Nikjer ni niti t besedico namig« njeno na kak punt, na kako ustaio, ka« ko vero'omstvo ali celo odcepljenje komaj prisvojene Bo9ne in Hercegovi* ne od monarhije. V pobijanem razso» dilo ni povedano, kje in s katerim bes sedilom pis« zagovarja puntarski po« kret bosenskih Srbov; pač pa zamolču« je razsodilo ravno nasprotno stališče pišČevo.
Iz navedenih vzrokov je bilo ničnost* ni pritožbi v obrano zakona ugoditi ter razsoditi kakor v izreku sodbe.»
PUSIMO DENIKOTINIZIRAN TOBAK!
Dr. Milo! Besarovič, zdravnik v Karlovih Varih. je izthl v srbohrvaščini kratko, a zanimivo medicimkoikerničtKMocIftlno stu« di jo «Duhan i njegovo dielovanie na orga« nizam«. 11 vodom n govori o zgodovini t ob a« ka in o njegovih kemičnih sestavinah, nato pa opisuje učinke tobaka na človeško telo. Posebno zanimivi sta poslednji poglavji. V prvem f«U kol<ko je rnoguče umaniti Stetno dielovanje PuSenja noiTn^ln^ duhana«) pritfna-ra, di bi se v nafbolHern slučaju dalo komaj 5—8 odstotkov kadilcev pridom
biti za to ,dn bi bili popolnoma opustili kajenie. Izmed 200 bolnikov, ki jim je pisec zabranil pušenje, jih je ubogalo komaj 15, 09tal'm se je zdelo bolj mogoče, da bi manj jedli in ničesar pili, nego da b! bili opustili kajenie Tudi zmanjšanje kajenja na fu-io svalčic dnevno se zdi strastnemu kadilcu kaj težko izvedljivo. Pisec pripo* roča kadilcem, da dnin svojemu zdravju vsaj eno koncesijo: Nikdar naj ne pužijo v spalnici in tiutraj pred zajtrkom Temu se lahko privadi vsak kadilec. Dalje wavi, da je kajenj« z ustnikom manj skodllfvo oČ kajenja brez ustnika. Nikakor ne dirži, da
bi bilo smotke manj škodljive od svalčic. Tudi ni res, da kajenje ne Škoduje, če se dim ne vdihu je v pljuča. Zelo škodljivo je skaditi cigareto do kraja, ker je v posletU nji. četrtmi več nikotina, nego v prvih treh. Čiki so torej najbolj škodljivi. Takisto je bolj škodljiva cigareta, ki smo jo na pgl dogorelo ostavili zvečer in zjutraj prižgali, ker se svalčica ovlaži in sprejme kadilec več strupa vase nego pri «suhi» cigareti.
V poslednjem poglavju se zavzema pisec za to, da naj tudi pri nas država misli na «denikotini2acijo» tobaka. To sc pravi: «ke*
roičnim potom se tobaku odvzame del ni» kot in a. Docela se ne da odvzeti; več kot 75% ne vzamejo niti najmodernejši aparati. Navadno se ga vzame 40—60%. Na ta na» čin se že 25 let v raznih državah zmanjžuje zlo, ki ga prinaša nikotin. Denikotiniziran tobak manj škoduje srcu, žilam in živcem nego navaden *obak. Pisec tedaj svetuje, da naj se tudi pri nas začne to zmerno ob» liko boja zoper nikotin. Sicer pa njegovo študijo vsakomur priporočamo. Stane 15 Din in se dobi pri Jugoslovenski Stampi v Zagrebu, Marovska ul. 38—30.
Rimska cesta in spiralne megle.
Pogledi v neskončno vsemirje.
Vsem je dobro znano, da se naša Zemlja suče okoli Solnca s hitrostjo 30 km v sekundi. Z njo vred roma okrog tega mogočnega ognjišča toplo* te in svetlobe sedem planetov. Mer* kur, Venera, Mars, Jupiter, Saturn.
za človeške pojme prostornost 9 mili« jard km skoraj neumljiva, taico it nam, zemeljskim črvom, tudi čas v vsemiru docela tuj. Srečujemo se s taico ogrom^ nimi razdaljami, da si nc moremo ni« česar več predstaviti pod njim. Ves
Megla v ozvezdju Oriona.
Uran in Neptun. Vsi tvorijo s Soln* eem vred solnčni ali planetarni sestav. Vanj spadajo tudi meseci, kometi in meteoriti. Ves planetarni sestav se raz* teza v prostoru, ki ni manjši od devet milijard kilometrov. Nikar pa ne mi* slimo, da se ti planeti obračajo veno" mer po istem prostoru. Solnce in nje* gova družina neprestano lete v nežna* ne daljave, prav tako kot vse druge zvezde. Dognano je, da se naš seštav pomika s hitrostjo 20 km v sekundi nasproti neki točki, ki je sred' med ozvezdjem Herkula in Lire. Kakor je
vsemir se neprestano pomika in leti, vzlic temu pa so zvezde, Ki se nam stalno oddaljujejo, približno na istem mestu kot so bile za časa pivih opa* zovalcev pred nekaj tisoč leti. 5—10 tisočletij je v vsemiru zgolj trenutek.
če bi nam bilo dano, da bi 2a hip zapustili našo Zemljo in poleteli izven območja solnčnega sestava, bi opazili, da se naše Solnce giblje po prostoru v sredi med planeti, kateri ga obdajajo in plovejo okoli njega kakor oddelek vojnih ladij na oceanu okoli admiral* ske ladje. Daljava, ki nas loCi od Šoln®
ca, je v vsemiru dokaj neznaten pro« stor: 150 milijonov km. Že najbližja zvezda izven naše solnčne družine (Proxima Centauri) je za 280 krat da« Ije od Solnca; to se pravi: 41 t rili j o« nov km. Le«ta pa je zares soseda; vi« deli bomo, do kakih strahotnih številk je prišla astronomska veda pri drugih zvezdah.
Ko se v tihi, vedri noči ozremo na zvezdnato nebo, spomnimo se z obču« dovanjem in s spoštljivostjo velikih mož, ki so z neumornim proučava« njem in z genijalno iznajdljivostjo pre« magali otročje pojme o vsemiru in raz« odeli človeštvu veliko resnico, da je Zemlja samo košček vesoljne snovi. V vsemiru so nešteti milijoni solne in okoli njih sc vrte planeti, kakor sc Zemlja vrti okoli našega Solnca. Člo« veški domišljiji je odprta široka pot, da si zamišlja po svoje najrazličnejše inožnosti življenja na teh planetih.Zna« nost, ki računa zgolj z dejstvi, ne mo« re spričo silne oddaljenosti teh svetov ničesar povedati. Tudi o našem «stri= cu» Marsu, ki nam je v primeri s to daljavo sosed, vemo samo to, kar na tem planetu ni mogoče. Med nemož« ni m in sigurnim pa °o neštete možno« sti. Ahotno hi bilo misliti, da sc ogrom« ne mare svetovja sučejo prazne, brez življenja po vsemirskem prostoru. Če« prav ni direktnih dokazov, smemo ven« c!ar le sklepati, da so tudi ra drugih svetovih nam podobna bitja. Kaj pač vedo mravlje na evropski strani Atlantskega oceana o mravljah na ameriški strani? A verjetneje je, da bi te mr;>v« Ije izvedele druga za drugo, nego da bi prebivalci raznih svetov izvedeli drug za drugega. Po oceanu plovejo ladje in morda pride katera mravlja na preko« oceanski parnik in se prav tako ncopa« ženo «izkrca» na drugi strani. Po ne« i'končnem vsemirskem 'C.^anu plovjc ladje — svetovi — a večno v določeni medsebojni razdalji. In obale drugih svetov »e nam večno .od^vkajo. P! >ve« io tudi repatie.1 edine svobodr.c kri« žarke na vesoljnem oceanu. Toda. člo« vek nima vstopa na nje. Malo je ver« ietno, da bo kedaj — čez sto tisoč let, ko bodo ljudje nemara na neprimerno višji razvojni stonnji — lahko sedel kak zemljan na tehnično ladjo in ubral pot proti Marsu...
Daljave, ki leže med našo Zemljo in tako zvanimi stalnimi zvezdami, so to« rej tako ogromne, da navadna kilome« ferska merila ne zadostujejo. Zato je
vzela astronomija novo enoto: svetlob« no hitrost. Svetloba prevali v eni se« kundi 300.000 km. Od najbližje stalne zvezde Alfa Centauri potuje tedaj približno 4 leta in 4 mesece. Ko bi se naše Solnce pomaknilo na mesto te zvezde, bi se nam videlo tako veliko, kakor sc nam danes zdi n. pr". Polarna zvezda.
Če se ponoči ozremo na nebo, vidi« mo velik, svetel pas, ki je mestoma iz« tkan z dragulji. Ta pas se imenuje Rimska ali Mlečna cesta*, dragulji pa so nekatera nam bližja, ogromna soln« ca. Tudi naše Solnce spada vanjo. Po računih angleških astronomov Chap. mana in Milottea šteje vsemir Rimske ceste 1700 milijonov zvezd. Vse te so solnca, torej zvezde, ki svetijo z last« no svetlobo. Brez dvoma obstoji še ne« šteto milijonov temnih zvezd, — pla« netov, ki so že hladni in odprti živ« ljenskim možnostim. Njih obstoj ni samo prazna teoretična domneva, mar« več je dokazan s študijami Russcla, Crommelina in Edingtona.
Življenje zvezde je podobno člove« kovemu življenju. Tudi zvezda se ro« di, razvija (raste), doseže maksimalni razvoj, nato pa oslabi in jame hirati, dokler ne nastopi smrt. V poslednjem stadiju je taka zvezda že hladno, iigas« io telo.
Pred 30. leti je predaval o teh zvez« dah na pariški Akademiji znani zvez« doslovec Jansen. Takrat je šlo v glav« nem le za domneve in za dokaj skrom« ne podatke. V teku treh desetletij smo v tem pravcu znatno napredovali. Ne poznamo samo razvoja zvezd, ampak poznamo tudi dokaj verjetno število tako zvanih mrtvih zvezd. Po Linde« manovih računih jih je približno 4000 krat več nego žarečih ali luminioznih zvezd. Če pa smatramo, da je to naj« višje število in uvažimo zgolj četrtino, bi bilo temnih ali mrtvih zvezd 1700 milijard.
Naš sideralni sistem pa je samo otok v ogromnem vsemirskem arhipc« iagu. A že v tem otoku je združenih no vsej verjetnosti 1700 milijard zvezd. Izmed tisoč zvezd vidimo zgolj eno zvezdo, vseh ostalih pa ne opazijo niti najboljši teleskopi na zvezdarnah.
* Naše ljudstvo jo imenuje po večini Rimska "cesta, ne vemo pa, čemu se ne bi moglo uporabljati tudi ime, ki je lastno ■ skoraj vsem ariiskim narodom: Mlečna ce« sta. V tem smislu jo imenuieio latinski, francoski, i talij., angleški, nemški in drugi jeziki.
Rimska ali Mlečna cesta, kakor jo vidimo zlasti v vedrih zimskih nočeh, se razteza skoraj na vse zvezde, kar jih opaža naše oko. Njen «pas» jc nc< kaka hrbtenica našega vsemirja. Nje« na oblika se rie razlikuje znatno od ta* ko zvanega «rotacijskega elipsoida». Po računih ameriškega zvczdoznanca Curtisa potrebuje svetloba, da preleti njeno malo os, 3000 let, za veliko os pa 30.000 let. Mala os je z veliko kakor 1 : 10.
Ta veliki zvezdni otok — in ponavljamo, da šteje 1700 milijonov žarečih zvezd (solne), izmed katerih večina ni manjša od našega Solnca, ki je \'A mi* lijonkrat večje od naše Zemlje — pa ne stoji mirno, ampak leti naprej v neskončni prostor. Brzi s hitrostjo 600 km v sekundi. V tem zvezdnem šesta* vu ali na njegovih mejah so nespiralne megle, ki jih zakoni gibanja vežejo s privlačnostjo okoliških trdnih teles (svetov). Naše Solnce pa je nekako v sredini celotnega sistema.
Toda naš zvezdni sestav je — kakor že omenjeno — zgolj otok v mogoč* nem vsemirskem arhipelagu. Zvezdo* slovcu Shaplevu se jc 'posrečilo do* gnati, da obstoje onstran »našega« otoka še nadaljni otoki. Najbližji je v daljavi 75.000 svetlobnih let. Te otoke
zaznavamo v obliki spiralnih megel. Po raziskavanjih ameriških zvezdoslovcev Shaplcya, Curtisa in Russella so podobni našemu zvezdnemu sestavu, od katerega so oddaljeni tisočkrat več ne* go iznaša njegova razsežnost. Nimajo nobenih stikov z njim, tudi dinamičnih ne. Skrajni konci spiralnih megel sega* jo v strahotno daljavo: Deset milijo* nov let potrebuje svetloba, preden pri* de s teh meja do nas. Tista svetloba, ki jo zaznavajo fotografske plošče na zvezdarnah, je tedaj krenila na pot ta« krat, ko je bila naša Zemlja še v vse drugačnem stanju nego jc danes. Tudi človeka takrat še ni bilo... •
Po računih učenjaka Lundmarka gle* de hipotezne paralaxe nekaterih spi« ralnih megel si lahko zamišljamo te daljnje svetove tako*le:
Spiralna megla Lovskih psov, ki jo zaznamuje «New General Catalog« pod št. 5194.5, je tako daleč, da bi potrebo« vala svetloba kakih 8 milijonov let, preden bi prišla k nam. Kakor leti zvezdni sestav v prostoru s hitrostjo 600 km na sekundo, tako se tudi spi* ralne megle pomikajo v neskončnost s hitrostjo 1000 km v sekundi. Zdi se nadalje, da se spiralne megle vrte tudi ' koli lastne osi. Merjenje njihovih gi= banj je skrajno težavno in se še nadc«
Skupina zvezd v Ceniavru.
jamo novih rezultatov. Gibanja se me* rijo tako, da se natančno določi pozi; cija jasnih točk, ki se mikrometrično izmerijo v do'očeni časovni razdalji ali pa se primerjajo fotografije iz več let
mo kapljica vode v oceanu ali zrno peska v puščavi. Nič več. V lepih no* čeh, ko nam oči srečujejo blesk dalj* nih svetov, se spomnimo te resnice, ki ni pravljica za otroke, ne duhovit do;
i." d
Sistem Rimske
Za merjenje in fotografiranje spiralnih megel pa so pripravni zgolj največji te* leskopi. Zanimivo je n. pr., da je astro* nom Lampland, primerjaje nekatere fotografije spiralnih megl iz 1. 1896. in 1898. s fotografijami iz i. 1915. in 1916. dognal, da se megla Lovskih psov popolnoma obrne v 43.000 letih.
Koliko je spiralnih megel? Astronom Curtis trdi, da jih je približno en milijon. In kaj so spiralne megle? Nove «mlečne ceste«, sestavljene iz novih milijonov solnčnih sistemov. Otoki ne* skončnega in večnega vsemira, ki ga ne bo človeški um nikdar dogledal do konca in nikdar izmeril do dna...
Zemlja, na kateri se odigrava zgodo* vina človeškega rodu, je v vsemiru ga*
te. (Pota solne.)
mislek, ampak veličastno spoznanje človeškega duha. Zamislimo se: Koli* ko čudovite, uprav čudežne sile je v človeških možganih! Človek, izprva sam ubogo, slabotno bitje, prikovan na to peščeno zrnce, ki se imenuje Zemlja, je v teku časa spoznal, da zvezde niso samo dekoracija na oboku «sve* ta«, temveč so vsemirska telesa, na katerih se nemara odigrava usoda dru* gih bitij. Človek meri in proučuje ta neskončni ocean in odkriva daljnje, ne* znane njegove otoke. Pogled na nebo bi nas res moral navdati s svetim ob* čudovanjem in z močno nravno za* vestjo o človekovi vzvišenosti, kakor je hotel veliki Kant.
Po Emanelliju Ignotus.
ZRNCA IZ LETA 431. PRED KRh STUSOM.
Iz Euripidove «Medeje».
Mar vidiš šele danes, da vsakdo ljubi sebe bolj kot druge?
Prevelika oblast je nesreča ljudem; tem hujši je padec, čim višje stojiš.
ko srd bogov te zadene.
*
Za obede, pojedine, slavne gosti iznašli so spev, ki življenje vedri

in boža uho, toda nihče iznašel ni pesmi, ne strun bogatega zvoka, da z njimi bi teši/ ljudem prestrašne bolesti, ki plod jim je smrt in usoda strašna, ki podira rodove,
4
Mož, ki doma ne najde zadovoljstva, si išče izven hiše razvedrila.
9
Neolikanim ljudem se namreč vsak
napredek
zdi brezkorisino, prazno kruhobor>
stvo,
«
O Zevs, zakaj si jasno razodel ljudem, po čem zlato spoznajo pravo, človeku pa na čelo nisi vžgal
pečata, ki bi pričal o značaju! *
Pred revežem beži celo prijatelj! •
Pa ženske sie že take: da le imate moža, pa imate vse. Če količkaj
vam spodleti v ljubezni, gluhe ste
in slepe za vse najboljše in najlepši. »
Kdor slabo stvar z besedo dobro suče, ga smatram vrednega najhujše kazni. Kdor baha se in hvali, da z jezikom lepo zakriti zna krivico, je predrzen
hudodelec, moder ni.
*
Ah, le prečesto izžene ljubezen čast in poštenje ljudem iz srca. Ljubka boginja si res, Aphrodita.
če ne prestopiš določenih mej. *
Pregovor pravi, da celo bogove pridobiš z darovi Ljudi bo prej prepričalo zlato kot tisoč pametnih razlogov. e
Žaloigro grškega dramatika Euripu desa je vprizorila ljubljanska drama. Odlomke posnemamo vo odličnem slo= venskem prevodu dr. Fr. Bradača, ki je izšel I. 1924. v založbi Ig. Kleinmayerja & Fed. Bamberga v Ljubljani.
Bchumil Bauše:
Živalska dusevnost.
Ali živali mislijo, sklepajo, čuvstvujejo?
Čutila in živalski vojmi o svetu.
Ničesar ni v duši. kar ne bi bilo v ču-tilih. Naši čuti so nekaka okna. skozi katera zremo v vnanji svet Prirodopis-cu je bila vsekdar ve''ka uganka, kako neki se kaže svet raznim živalim; koliko so dojmi ki jih prinašajo njihova čutila. podobni našim in ali nimajo živali smislov, ki iih niti ljudje ne zaznavamo?
Nobenega dvoma ni. da so živalski !X>čutki v marsikaterem pogledu drugačni od naših. Saj so tudi njih čutila drugače ustrojena in se češče nahajajo na drugih mestih. Tako imamo bitja, ki jim je priroda dala oči zadaj, ušesa na uogah in ki pojejo ob straneh te'esa. Iri četudi temeljito poznamo nežni ustroj živalskih čutil, vendar verno kaj malo o tem. na kak način ta bitja zaznavajo vnanji svet.
Dovolj je znano, da vsaka žival in rastlina obstoji iz stanic. Nekatera nižja bitja so celo erioshnična. A kakšen čudež vam ie taka-ie posamezna Staniča! Kaj vse mora storiti! Raste, spreje-
ma m presnavlja hrano. iz'oča neprebavljeno in se deli na nadaljnje stanice.
Nekatera enostanična bitja si celo izbirajo hrano, prebavlajo. rastejo in se razmnožujejo, gibajoč se. kolikor se jim zljubi. Počutki teh bitij so brez dvoma vrlo nejasni in meg'eni: zavest bomo v njih zaman iskali. Na mehko snov — protoplazmo — iz katere obstoji njihovo drobno telesce, vplivajo svetlobni in zvočni valovi, vendar pa prav slabo. Ljudje teh bitij ne vidimo s prostimi očmi.
Pri večjih živalih pa opažamo v izgradnji telesa čedalje večjo delitev dela, z njo vred pa tudi večjo dojemljivost za vnanji svet in večje duševne sposobnosti. Ako pa so niili čutila drugače ustrojena nego naša tedaj se jim mora tudi svet videti v drugačni sliki. Težko si n. pr. zamislimo kakšen svet se neki zrcali v očeh k*ke žuželke kt ima tz mnogih očese zložene vidne organe. Z poizkusi se je dognalo, da n. r>r, mravlje zaznavajo ultra vijoličast« žarke, ki iih človeško oko ne razioči. Ondi. kjer
se nam zdi vse črno ali enobarvno, vidi ■oko žuželk nemara še razne krasne barve.
Podobno je pri zvoku. Nekaterih glasov naše uho ne sliši, ker so preslabi, medtem ko se žuželke z njimi sporazumevajo. Tako vidimo pri-teh ali onih žuželkah, kako uporabljajo organ, ki je brez dvoma določen za dajanje glasu, toda glasu ne slišimo, četudi se tolikanj trudimo, da bi ga zaznali.
Vedenje žuželk, pa tudi psov nam pričuje. da obstoje vonji, ki jih naš voh več ne občuti, medtem ko so za te živali izredno važni.
Sokol, ki je iskal hrano, je opazil v daljavi 150 m tik nad zemljo poletavajo-čo žuželko in se je vrgel naravnost na njo, nato pa je jadrno zletel na prejšnje mesto. Jastreb, ki s svojimi ostrimi očmi neprestano preži na plen, opazi vsako malenkost. Živali uporabljajo svoj pogled, da si najdejo hrano in da se z druge strani zavarujejo pred sovražnikom. O posebnosti njihovega vida pričuje tudi to-le: Pred neko kačo (gož) so postavili žabo. Dokler je le-ta mirovala. je kača ni opazila, brž ko pa se je zganila, je planila po nji. Tako je tudi pri nekaterih drugih živalih, ki opazijo predmete samo tedaj, če se gibljejo.
O sluhu lahko domnevamo, da tudi pri živalih, ki imajo razvit organ, vpliva zvok ali glas zgolj dražilno: počutek je bodisi prijeten, bodisi neprijeten ali pa je žival nasproti njemu ravnodušna. Dobro zaznava glasove, ki jo vabijo ali svare, kar dokazuje, da je sluh zgolj pripomoček za iskanje plena ali za ohranitev pred sovražnikom, vrhu tega pa se z njim živali sporazumejo med seboj, če nimajo v ta namen popolnejšega organa. Sluh nima tedaj nikjer v živalstvu toli važne vloge kakor pri človeku, kateremu je posredovalec višjega duševnega življenja in pomožni organ pri govorjenju; brez njega se ne bi govor nikdar razvil. Sluh je tudi ustvaritelj glasbene umetnosti.
Za spoznavanje vnanjega sveta imajo živali najrazličnejše organe tipa v podobi tipal, lusk, peres itd. Nobeden pa se ne more meriti s pomenom človeške roke, ki je cela poduševljena. Ondi pa, kjer se tipalni organi uporabljajo za oprijemanje, n. pr. roke pri opicah, zaznamujemo že napredek v duševnem razvoju. Nič manj se ne'uveljavljata na tem področju oba kemična čuta okus in voh, ki imata v živalskem svetu eno izmed prvih mest. Voh je sploh poglavit-
ni voditelj živali in njen največji »duševni® organ; na višjih duševnih stop-njaa pa se njegov pomen vrlo zmanjša, četudi je še tako raznežen.
Prevladovanje nosameznega čuta.
Pri živali vedno prevladuje ta čut nad onim in ostalimi, tako d:. se govori
očesnih, vohalnih in drugih živalih. Naj našo trditev ilustrira ta-le primer:
V neki ulici je trgovina z živalmi, kakor jih imamo več v velikih mestih. Tu lahko opazite, da se mimogredoča mačka ustavi pred izložnim oknom in zre z lesketajočimi se očmi na v oknu skakljajoče ptičke, ugibajoč, kako bi se jih • polastila. Izmed številnih psov. ki gredo mimo* okna, se noben ne ozre nanj, čeprav so ondi zajci, veverice itd. Odkod ta razlika? Pri mački je izmed čutil najbolj razvito oko, torej enako kot pri človeku. Pes pa ima najbolj razvit voli. Boljše ko so oči, tem slabši je voh in narobe. Vsa bistrooka bitja (vštevši človeka), kakor n. pr. opice, mačke, žirafe itd., imajo slab voh, medtem ko živali z močno razvitim vohom, kakor n. pr. sloni, konji, psi, goveda. medvedi, volkovi slabo vidijo.
Na ta način si tedaj razlagamo, da se pes in mačka tako različno vedela pre« izložbo živih živali. Živali bodo opazili v oknih človek, mačke, opice, ptice-ro-parice itd. Vonj pa ne prodira skozi šipe, zato so psi popolnoma ravnodušni. Ali ni čudno, da severni jelen zavoha človeka že v daljavi 500 in, ali da je pes iz dialjave 1500 m zasledil z vohom stopinje severnega jelena?
Zaradi prevladanja enega izmed čutov se razvije pri živalih neka eno-stranost, zakaj bolj ko osredotočijo svojo pozornost okoli enega čutila, manj se zanimajo za počutke ostalih čutil. Človekova prednost je v tem, da s harmoničnim razvojem vseh čutov razvija znatno večje zanimanje za vnanji svet, tako pa tudi neprimerno' bogatejše duševno življenje.
Proučavanje čutil — pot k spoznanju živalske duševnosti.
Že stari misleci stoiki so trdili, da ni v pameti ničesar, kar ni šlo skozi vrata naših čutil. Človeški razum nima razen čutil še drugih organov za spoznavanje vnanjega sveta, vendar Se na nje ne omejuje. S svojim razvitim razumom ie izumil pripomočke, s katerimi je razširil in povečal zmožnosti čutil. Tako je n. pr. človeško oko spoznalo veliko

več, odkar sta iznajdena drobnogled in daljnogled. Dokler človek ni imel teh pripomočkov, ni vedel ničesar o oddaljenih zvezdah, o bacilih in drugih nevidnih živih, o stanicah itd.
Obilen obseg predstav človekove duše pa še ne dokazuje, da se ne bi bile vse te sposobnosti razvile v teto stoletij in tisočletij. Tudi tega ne, da ne bi našli zarodkov duševnih sposobno-
sti i pri živalih. Bližje ko so nam živali po ustroju svojih čutil, tem lažje si zamišljamo njihove notranje počutke.
Kakor nam je primerjevalni študij živalskega telesa omogočil večje ume-vanje človeškega organizma, tako nam utegne proučavanje živalskih čutil razkriti še mnoge uganke naše duševnosti. Vodilno mesto v prirodi ši je pridobil človek po zaslugi dveh prednosti: s svojim govorom in z ustrojem roke, ki je zmožna svobodnih, umetniških gibov.
Duševni pojavi so pri živalih tem. manj pomembni, čim globlje gremo po lcstvici živalstva k nižjim vrstam. Ce gledamo razvoj, delo in boje čebel ali mravelj, se nam zares zdi, kakor dia bi zrli prebivalstvo nekega drugega planeta; marsikaj nam tudi ostane neum-Ijivo in zagonetno, Vzlic temu pa imajo tudi žuželke našim čutom podobna počutja, le o sluhu vemo še razmeroma malo.
Kaj pa nagoni?
Do nedavnega so pripisovali vse, kar jc žival storila,' »nagonu« ali »instinktu«
(slednja beseda poteka od latinske in-stinguere, nagibati, vzpodbujati). Žival postopa brez vsakršnega razmišljanja, mehanski, zato se ne more zmotiti, ker jo ravna notranja, podedovana sila, ki je pri vsaki vrsti neizpremenljiva in upliva povsod na enak način, stremeč predvsem po ohranitvi posameznika in vrste.
Potemtakem bi bila žival živ stroj brez vsakršne lastne volje; piščanec, ki se je pravkar zvalil, jame takoj hoditi in zobati, račka pa plavati, vse to po notranjem nagonu, ne da bi ju kdo učil. — Tako se je splošno trdilo. A tudi v tem je napaka: Piščanec brez koklje ostane 8—16 ur popolnoma brez moči, ne ume hoditi in ne zobati; koklja ga nauči tega v teku 5—8 ur, seveda je zmožnost hoje združena s prirojenim mehanizmom udov. Tudi račke potrebujejo 1—2 dni, da se na vodi vdoma-čijo, a mati jih k temu očividno sili.
Tudii ne drži, da bi nagoni v vsakem primeru kazali živali pravo pot. Tako je n. pr znano, da ptice selivke včasi zgrešijo smer, včasi pa se vračajo prezgodaj; ovce, ki jih pošljejo v neznano jim pokrajino na pašo, se zastrupijo s strupenimi rastlinami, ki jih domače ovce ne marajo. Domače živali nam pričujejo, kako se izpreminjajo nagoni in prilagojujejo novim razmeram: živali izpremene način prehrane, način, kako si grade gnezda; izgube svoje divje lastnosti. Res pa je, da so posamezni nagoni živalim prirojeni in jih podedujejo. Le-ti uplivajo na nje nezavestno. Kako naj bi si sicer razložili pojav, da se gosenica metulja pavlin-čka brez posebnega truda oprosti čudovito izdelanega zapredika, medtem ko tuja žuželka zadene ob težke ovire, ki bi jih lahko premagal zgolj kak geni-jaten inženjer. Gosenice stariši ne pod-uče o tem, zakaj izlegla se je bila iz jajčka, potem ko starišev že zdavnaj ni bilo več. Vse gosenice pavlinčka postopajo na enak način, kar pričuje, da .ie njih delo čisto nagonsko,' brez vsakršnega -sodelovanja zavesti.
Z druge strani pa se sposobnosti, ki So si jih pridobiM stariši, prenašajo na potomce. Lovski in ovčarski pes nudita n a jpop ul a mej .š i d ok a z.
Ali so živali zgolj oživljeni stroji?
Motili bi se. če bi sklepali, da obvladajo nagoni samo žival, človeka pa ne. Brez prirojenih nagonov bi človek sploh
ne inugtl:.živeti..vseitj našem deja-	litn človeških čuvstev, kakor nekoč; pr-
nju in nehanju >e neprestano spajajo ->	votno šb se izsleuki živalskega auše-
nagoni: i Zavestnim, duševnim delova-	slovja pobijali prav s trditvijo, da si
njem; kajpa, to spajanje se odigrava	ljudje »zamišljajo živali po svoje«. V
navadno zgoli p >d zavestjo. Razlika je	novem času je bila ta trditev gladko
samo ta, da pri živali prevladujejo na-	ovržena
gonfc pri . človeku pa zavestno duševno Ali ni to otožnost, če pes žaluje ob
delovanje čedalje bolj potiska nagone	izgubi svojega gospodarja, ne spreje-
v ozadje. Imamo obilo dokazov, da pri-	ma več hrane in počasi hira? Podobno
roden človek kaže v nekaterih rečeh	žalost očituje samec pri andulinih (ma-
Skoraj tako spretnost kot izobražen; o	lih opicah), če mu pogine samica. In
marsikomur se trdi, da »posluša svoj	zopet- ni li dobrota, če mačka prinaša
nagon« in. njemu zaupa.	bolni mački toliko časa ribje kosti, dla
Ko bi bile živali res samo stroji, ka-	ozdravi in si lahko zopet sama išče
kor pravijo nekateri ljudje, bi morale	hrane? V neki hiši se je popravljal pod
ostati v vsem svojem življenske m de-	in nihče ni opazil, da je pod odprtino
lovanju,- v navadah in v nagonih neiz-	padla mlada mačka. Stara mačka je v
premenjene; njih dejanja bi se dala že	Kuhinji dolgo mijavkala okoli kuharice
v naprej natanko dognati. Mogoče je,	in se vedla tako, da je bilo očitno, da
da pokoletija živalskih velikanov, ki so	bi jo bila rada nekam napotila. Ko je
živela v praveku, niso imela zadostne	kuharica slednjič vendar le krenila za
prilagodljivosti in toliko razvitih mož-	njo, jo je mačka povedda k odprtini, iz
ganov, da bi lahko izpreminjala svoje	katere se je čulo slabotno mijavkanje
navade, zato pa so morala izumreti.	ponesrečene. Kakor hitro so jo bili re-
, .	,	šili, se je stara mačka pomirila.
Živalska cuvstvenost in razumnost.	Izmed domačih živali ima pes najbolj
Živalska duša očituje še druge efekte	razvit »govor« in najbolj kaže, da si
in miselne gihljaje. Sem spadajo h. pr.	razumsko zamišlja in sklepa, presenečenje, strah, spolna in matefin- Neki prirodoplsec pripoveduje to-le:
ska ljubežen, bojevitost, radovednost,	»Ko sem bil stoprav nekaj tednov star,
ljubosumje, jeza, igračkanje, udanost	si je oče nabavil majhnega, belega psič-
bitjem druge vrste, simpatije, sram e ž-	ka, ki smo ga imenovali Dash. Bil je
PES J,
ljivost, posnemanje, ponos, občutljivost, žalost, mržnja, ukrotnost, dobra volja, maščevalnost, zloba, veselost. Sigurno je tudi to, da živali, ki žive v trumah, kažejo večjo stopnjo duševnih sposobnosti nego samotarske živali.
Za vse navedene afekte najde pozorni opazovalec živalskega življenja dovolj dokazov. M treba pripisovati živa-
približno moje- starosti in sva skupaj rasla. V tistih Časih so še zibali otroke v zibelkah. Ko sem bil star nekaj mesecev, sem spal v svoji zibelki. V sobi ni bilo nikogar izvzemši Dasha. Tedaj-ci me je nekaj vzbudilo iz spanja. Pre-budivši se, sem udaril v jok. Dash. ki je medtem doumel položaj, je brž skočil k zibelki, se postavil na zadnje no-
ge, s sprednjimi pa me jc zibal in pri tem toliko časa miniral, da sem znova zaspal. Mžiti rini je često pripovedovala o tej dogoclbi in pravila, da ni psa nihče učil in vadil v zibanju.«
Kateri lovec ne pozna pasje sramežljivosti, če zaiotite psa pri Kaki nespodobnosti? V neki rodbini so lnitf.i dobro uvežbanega psa, ki se je s posebnim veseljem valjal po mehkem stolcu. Dobro pa je vedel, da ljudje ne marajo te njegove razvade in je dal duika svojemu ugodju le tedaj, ko je bil ostal .sani v sobi. Nekega dne je dobil nov trak okoli vratu. Bržčas mu je to ugajalo in je od veselja skočil na prazen stolec za mizo, ki se je okoli nje zbraia vsa družina. Tedaj pa so vsi bruhnili v grohot in kužek je osramočen skočil z naslonjača in se skril v kot.
Kdor dolga leta živi z živalmi in se poslužuje njihove poiroČI, ima veliko več možnosti, da prodre v zagonetno živalsko dušo in najde pri teh bitjih razumevanja in ljubezni. Mahuti (hlapci slonov) trde. da razumejo vsaj sto različnih znakov (z repom, z glavo, z rilcem itd.), ki z njimi izražajo sloni svoja občutja, z druge strani pa tudi sloni razumejo in ubogajo povelja svojih vodnikov.
Tudi živali poznajo nravna Čuvstva.
Človek je brez dvoma edino bitje, ki zavestno dela dobro ali slabo. V svojem dolgem razvoju iz prvotnih sirovih začetkov je izrabljal dar govora za čedalje bolj intimno sožitje v rodbini in plemenu; Izmenjaval je misli in se počasi povzpeujal k nravstvenim pojmom. Vžlic temu pa je človek z vsem svojim bitjem zakoreninjen v onem istem pri-rodnem svetu, v katerem se .ie razvijalo vse, kar živi. V kolikor poznamo živalsko duševno življenje, lahko trdima, da se najdejo pri živalih zarodki vsel človeških sposobnosti. Prvi, čeprav št komaj zaznaten svit njegove duše St zaznava tudi že'na nizkih razvojnih stopnjah.
Pri živalskih vrstah, ki žive družabno, opažamo celo sledove moralnih Čutov. Požrtvovalna materinska ljubezer nas tu sploh ne preseneča; imamo p; dokaze, da jo umejo nekatere Živa h prenesti celo na Člane druge Živalska vrste, na nesorodtie živali. Že tu je za rodek liubezni do bližnjega. Schilling pripoveduje o mladem nosorogu, ki sta ga vzredili dive divji kozi. Nosorog se
je tako sprijateljil s svojima rednica-ma, aa ju je povsod spremljal. To prijateljstvo je držalo tudi pozneje, ko so bili vsi skupaj v zooioškern vrtu. Ljudje, ki so videli to čudno družbo, so marsikaj ugibali, n. pr. da so divje koze nosorogovi mladiči, ali da ima nosorog te živalice za kosilo itd. Onim, ki mislijo, da imajo živaii zgolj dedne instinkte, ni šio v glavo, da bi se utegnilo tudi med živalmi raznih vrst razviti čuvstvo, ki si ga lasti človek kot svojo izključno posest (iti ki je prav za prav med ljudmi tako redko), namreč prijateljstvo.
Po navadi zremo na živali kot na neke oživljene stroje, predmet izrabljanja in zatiranja, ne pa kot na podušev-Ijena bitja, ki so zmožna tudi nravnih čuvstev iii iskrene udianosti. Tcda treba je opazovati samo psa in bomo videli, kako se v njegovi notranjosti bore prirojeni nagoni s čutom dolžnosti, ki je sad vzgoje in neke počasi se razvijajoče, čeprav, kaj pa, zelo omejene inteligence. N. pr.: Raziskovalec je 4a' zaštražiti po psu šotor, kjer je imel razne zaloge živeža in je odšel. Tedajci se priklati volk, ki zavoha hrano in hoče vdreti Pes se postavi pred vhod in brani go.podarjevo imetje na življenje in smrt. Gospodar se dva dni ni vrnil; pes je sestradan, žejen in izčrpan zvesto stal na straži. Lahko bi bil v šotoru izmuznil kako jestvino, d-a bi si utešil glad, toda čut dolžnosti mu ni tega dovolil. Ko se je gospodar vrnil in je videl pasjo zvestobo, ga je ganilo do solz.
Nikar pa se ne čudimo, če v živali, najsi je še tako vkrrčena, včasi prevladajo prirojeni instinkti! Ali je pri človeku drugače? Celo v najvišjih kulturnih plasteh Človeške družbe ie ža to
Jan Hajšman (Praga):
Pisatelj, ki ga je narod proklel.
Življenska žaloigra Karla Sabine.
KAREL SABINA
Nadarjeni češki pisatelj, libre-tist znamenite opere «Prodana nevesta» K. Sabina je bil ob smrti — pred petdesetimi leti — izob* čen in proklet od svojega naroda. Ali narod odpušča grehe svojih vodilnih mož? Naslednje vrstice skušajo pojasniti življensko ža= loigro češkega romantika in ne* srečnega bojevnika za socialno pravičnost.
Uredništvo.
Češki tisk se je nedavno spomnil žalostnega, za slovanske razmere v nekdanji Avstriji značilnega jubileja: Pred petdesetimi leti, 9. novembra 1877, je umrl v največji bedi, dobesedno od gladu, v mračnem obupu in v hudi sramoti, proklet od vseh, ki jim je bila dana srečnejša usoda, eden najbolj gorečih, bistrih in resnično nadarjenih čeških ljudi — Karel Sabina. Umrl je pisatelj, čigar spisi se še dandanes čitajo, libretist. čigar libreto k Smetanovi »Prodani nevesti« poslušamo mi in ves svet še danes, publicist, ki ga lahko še v naših dneh postavimo za vzor bistremu, izobraženemu novinarju. Ponavljam: umrl je od gladu, 641etni starec. Za njegovo krsto je korakala peščica delavcev, zakaj oficielen narod je bil nesrečnika izključil iz svoje
sredine. Le delavec je stal ob njegovem odprtem grobu in se poslovil od Sabine, zahvaljujoč se mu za usluge, ki jih je bil storil delavstvu. Iz delavskih ust je prišel odgovor na očitek o Sabinovem izdajstvu: »Če bi bil Sabina izdajalec, bi bili jaz in drugi že dolgo v ječi.« Samo delavci še niso izgubili zaupanja vanj, samo oni so ga razumeli.
Sabino v primer je še danes v naši zgodovini osamel. Celo dandanes, ko so dostopni tajni policijski arhivi, vzbuja odmev in ognjevite polemike. Nekateri Sabino zametujejo in obsojajo, drugi ga pojasnujejo in opravičujejo. Sigurno je, da je bil patološki pojav, pa tudi žrtev majhnih, suženjskih razmer. Prav tako je gotovo, da je bil surovo izkoriščen. Avstrijska policija je izrabila neizmerno bedo starega, vse življenje preganjanega, od pomanjkanja in naporov v ječi otopelega moža in mu je ponudila denar. Sigurno je. da je Sabina dajal policiji poročila; kakšna, je danes že znano. Marsikaj so potegnili iz tajnih arhivov in tako so tudi Sabinova poročila prišla na dan. Le-ta pa so takšna, da potrjujejo opravičevanje, s katerim se je bil nekoč Sabina branil. Sabina je zapustil ginljiv, strašen Zagovor, ki je prav za prav grozna obtožba vladajočega sistema v Avstriji in čeških mogotcev, ki so pustili, da je on z drugimi vred umiral od gladu; Sabinov zagovor obtožuje tudi češke politike, ki so — kadar jim je to prijalo — vzeli pri avstrijskih uradih obremenilne dokaze zoper Sabino in ga moralno uničili. Sigurno pa je. da Sabina ni nikdar s svojimi poročili škodoval Cehom, saj je dajal tako brezpomembne vesti, da niso mogle ničesar izdati in ne vreči nikogar uradom v žrelo. Niso povedale policiji nič bistvenega o češkem življenju. Zato je sigurno, da je Sabina v svojem Zagovoru govoril resnico in da zasluži odpuščanje.
Sabinovo življenje je bilo že od rojstva pravi pravcati roman bede in pro-letarstva. Rodil se je 1. 1813. kot nezakonski otrok. Mladost mu je potekla v najskrajnejšem pomanjkanju. Imel je zares dovolj prilike, da s te strani kar nr:-bolj temeljito spozna življenje. Zato je vsekdar čutil gorko simpatijo do naj-
revnejših, zatiranih ljudi; kaj čuda, če se je vedno nagibal k prenapetemu revo-lucijonarstvu in če jc bil vsekdar razprt s svetom ali vsaj vrlo neuravnotežen. Na začetku si je skušal olepšati skrajno bedne razmere in skriti resnico o sebi: pravil in pisal je. da je nezakonski Sin nekega plemiča in ie sploh skušal obdati svojo osebo z raznimi bajkami.
V dijaških letih se je silno ogreval za romantizem in za romantične doživljaje. Vheto sc je udeleževal dijaškega, društvenega in literarnega življenja;
Sabinovo potrdilo, da je prejel 100 gld. za pot v izgnanstvo. Denar so zbrali sodniki in rodoljubi. Izročil ga je Sabini znani politik dr. J. Gregr, izdaja= tel j «Nar. Listov».
zdaj je stal v ospredju, zdaj sam vodil odločilno akcijo. Ze izza dijaških let sc je mnogo ukvarjal s publicistiko. Pisal je v časnike, pri čemer ne pozabimo, da je bilo to v Metternjchovih časih. Listi, ki je pri njih Sabina sodeloval, so bili napredni, to se pravi: revolucijonarni. Opustil je vseueiliške študije in se ves posvetil časnikarstvu, publicistiki. Ko pa ni bilo v Pragi ni malo upanja, da bi si bil ustvaril magari beraško eksistenco, je šel'-na Dunaj in vstopil v uredništvo nemškega lista. Že po nekaj člankih ga je policijsko ravnateljstvo za zmerom izgnalo v Prago. Tu je živel zelo rev.o. vendar ni nehal goreti za svoje vzore; narobe, bil je še bolj goreč. Sabina je prvi navezal dejanske stike z živim nemškim literarnim svetom, zanimal se .ie za delavsko gibanje in za revolucij-ske pokrete sirom onodobne Evrope.
Leto 1848. ga je tolikanj razvnelo, da so .ieli prevdarni. mirni od fanatičnega romantizma nezaslepljeni ljudje, med njimi 11. pr. Havliček, obsojati njegovo podzemno in nevarno delovanje. Sabina se ni zmenil za to. bil je tako rekoč v svojem živi ju; govoril je na shodih, udeleževal se je javnega, društvenega in literarnega življenja, delal je v uredništvih listov tako čilo kakor redkokdo drug.
Leta 1849. je policija aretirala Sabino Skupno s Gladkovskim in Fričem. Postavili so ga pred sodišče, obtožujoč ga zločina udeležbe pri veliki vstaji, ki jo je bojda snoval Bakunjin. Sabina je bil obsojen v smrt na vešalih. Bil pa je po-iniloščen in so mu kazen izpremenili na 18 let ječe. Presedel je v najstrašnejših okoliščinah 8 let, .do 1. 1857. ko so bili politični kaznenci potniloščeni.
Ječo je bi! zapustil kot telesno zlomljen. 44leten starec, ki se mu je v Pragi marsikdo izogibal, ki ga niso poznali in ki mu ni hotel nihče pomoči ven iz strašne bede, v katero ga je pahnila njegova gorečnost. Sabina pa se še ni udal. Vrgel se je znova v življenje; zahteve so mu bile izredno skromne in delal je- kakor živina noč in dan. Povsod je bil, ne meneč se za policijo, ki mu je bila stalno za petami, saj brez njenega dovoljenja ni smel dati niti vrstice v tisk.
Iz te dobe poteka večina njegovih literarnih spisov, romanov, povesti in publicističnih sestavkov. Bilo je to v težkem razdobju češke književnosti, ko ie večina starejših pisateljev izumrla mlajši pa so stoprav; vstopali v življenje. V tem času je Sabina zanesel v če-
ško življenje ideje novega socijalizma in je jel — prvi na Češkem — delovati v delavskih in drugih organizacijah.
Leta 1870., ko so nastajali boji Staro-Cehov z novimi političnimi strujami in je bilo politično življenje tako zastrupljeno, kakor je bilo od tistega časa sem vedno in je še dandanašnji, se je jelo šepetati o Sabinovem izdajstvu. Takoj od začetka so stopali na plan mimo obtoži-teljev tudi zagovorniki Sabine. Nastali so ostri prepiri, ki so traiali dve leti in so se končali 1. 1872., ko je narodni tribuna!, ki je Sabino sodil, dokazal, da je mož zares v policijski službi. Prisilil je Sabino, da se izseli med Nemce. Le-ta je privolil in obljubil, da pojde v Draž-dane. Revežu je bilo izplačanih na pot sto goldinarjev. O tem imamo originalen dokument s podpisom dr. Gregra. ki ga na tem mestu reproduciramo. Že med potjo v Draždane je čital v listih, da ie bil javno zaznamovan s pečatom narodnega izdajalca. Zagrenjen se je vrnil kmalu v domovino, tudi zaradi tega. ker si v Nemčiji ni mocel ustvariti ekzisten-ce. Po strašnih petih letih bede in sramote je umrl. Že prej ga je bil »boljši« narod pokopal...
Mlajši rod takratnega češkega življenja je Sabini odpustil. Pesnik Vitčzslav Halek je pisal o njem 1. 1870.:
»Pri nas je bil običaj, lasten samo škricem, da se zre na Sabino nekako čez rame, kakor da bi bil že s tem uničen. Toda iz književnosti ga ne bo mogel nihče rzrezati. zakaj ondi se je zapisal s čvrstimi črkami. In če povem, da noben češki pisatelj ni tako delaven kakor je on, tedaj nam že to dejstvo samo veleva, da ga nekoliko štedimo, da ne rečem: spoštujemo.«
Tudi sloveči Jan Neruda se ni odvrnil od Sabine, tembolj, ker so takratni mogotci in vsega bogastva siti prvaki obtoževali na podoben način kot Sabino tudi Nerudo. seveda, povsem nedolžno; tudi o Nerudi so namreč trdili, da je v službi policije. Takratno ozračje je bilo nasičeno s strašnimi spletkami in podlostmi. Neruda, ki ga je vse to moralno zelo potrlo in razgrizlo, tako-le opisuje onodobne razmere:
»Malopridnost je plesala kankan in »rodoljubje« ji te ploskalo. Strašno sem zbit in menim, da bi me malce drugačen vzduh, nekoliko prijateljske odkritosrčnosti zopet spravilo pokoncu. Preklicano težko se životari v sedanjih Čeških razmerah. Človek nima mirnega, radostnega trenutka; povsod se reži mi-
zernost. laž s svojo budalostjo, zajedljivost impdtentnih ljudi, zlovoljnost v pogledih in v besedah. In ljudstvo misli, da je res tako. meni. da je to moralna nujnost, zato se polagoma demoralizira. kvari in postaje čeda'je bolj nesposobno za odpor. Kako to boli! Vse nas obvladuje vročica ki nam ograža življenje!«
Sabina je napisal na zatonu svojega življenja »Zagovor«, ki pravi v njem med drugim tako-le:
»Močnejši od ljudskega glasu mi je glas lastne vesti in nrepričanje da nisem škodoval ne narodni stvari in ne osebam ter da nisem nikogar snrnv;' v nesrečo.«
Svoja dejanja pa motivira tako-le:
»--torej je bil obup tisti, ki me je
vrgel v krog. v katerem leži moja krivda. Nemara bi bilo boljše, če bi se bil ubil, toda v mojem duševnem boju je zmaga'a misel, ki jo bodo samo misleci doumeli in dopustili... Iztrgati se v trenutku obupa iz rok oderuhov ne se odreči idealu, ki me je dolga leta spremljal celo v težko iečo in na kraj vislic, delovati še da'je po svojih zasnovah, s peresom in z besedo, ne da bi mi bilo treba izkusiti vsa ponižapja pisatelja, ki se mu vsiljujejo sedaj, ko so razmere v založništvu tako neugodne, ta misel me je obdajala kakor privid vrgla me v svoj vrtinec in me privedla h krivdi, ki se mi zdaj po enajstih letih dovo'j maščuje s tem da mi zaradi nje očitajo stotine zločinov izdajstva, ki jih v resnici nisem bil storil...»
Slovstveni zgodovinar je napisal pred leti o Sabini:
»Človek Sabiila je bil in je obsojen; pisatelj Sabina zahteva rehabiMtacijo. Danes, ko je preteklo več ko četrt stoletja od teh dogodkov, lahko sodimo hladneje, brez predsodkov, zato pa tudi pravično.»
★
Ko sem prišel pred dvajsetimi leti v Prago in hodil po Olšanskem pokopališču, sem našel na zakotnem mestu docela porušen in pozabljen grob Karla Sabine. Blizu njega pa je bil takisto povsem pozabljen in razdrt grob Sabino-vega najhujšega nasprotnika in nekoč srečnejšega prvaka češkega literarnega Sveta Jakoba Malega. V moji knjižnici, pri čitanju. pa spomin na Sabino ni bil toli pozabljen in zapuščen kakor njegov grob. Kakor slehern češki človek nisem mogel preko Sabine, marveč sem se celo rad vračal k njemu, že zaradi tega, ker ie v njegovih literarnih spisih toliko
čistega altruizma, ki je danes tako redek in dragocen.
češki narod očituje sicer mnogo po-mirljivOsti. umevanja. kriticizma; znano je. da pozablja tudi najtežje krivice. Pozabil je bil skoraj že vse strašne zločine, ki jih je storila proti njemu rimska Cerkev; kmalu bi se bil pomiril tudi s Habsburgi. ki so ga toliko časa zatirali in mu prizadejali najsurovejša nasilja in krivice; iz literature in publicistike se vidi, da je narod pomirljiv in uvideven
tudi nasproti krivcem krvave vojne, čudno je tedaj, da je ta narod še vedno trd in neusmiljen nasproti nesrečnemu revežu Sabini. Samo posamezniki so povzdignili svoj glas v njegovo obrambo, a brez uspeha, brez odmeva. Nemara bo češki narod vsaj sedaj, po petdesetih letih, ko Živi v srečnejših razmerah, doumel zlo usodo, ki je pognala ^abino v nesrečo in od Življenja preganjanemu revežu dokončno odpustil njegovo kri' do!...
Podaljšanje življenja v rastlinskem svetu.
če govorimo o podaljšanju rastlinskega življenja, lahko mislimo le na dvoje: ali se rastlina kolikor moči dolgo varuje pred smrtjo, dokler ne doseže normalne življenske dobe, ali pa ji podaljšamo življenje preko normalne dobe.
Prvo nas na tem mestu preveč ne zanima, saj se ume samo ob sebi, da lahko rastlina, ki jo skrbno varujemo pred škodljivimi vplivi, ki torej ostane zdrava, Živi vse do dobe, ki jo je določila priroda. Škodljivih vplivov, ki krajšajo življensko dobo rastlin, je veliko. Opozarjam samo na pomanjkanje hrane, svetlobe, vode, čistega zraka, pa na številne zajedalce (parazite) iz rastlinskega in živalskega sveta, ma skrajnostno vročino ali mraz, na strelo, orkane, povodnji itd. Vse te okoliščine lahko skrajšajo življenje posamezne rastline; ako jih preprečimo, živi rastlina še dalje, V tem smislu smo upravičeni, prav tako govoriti o rastlinski makrobiotiki, kakor se od Hufelanda sem govori o Človeški makrobiotiki.
Mimo umetnosti, kako naj ohranimo rastlino zdiravo vse do njenega naravnega pogina, nas mnogo bolj zanima druga umetnost, namreč: kako naj se življenje rastlin podaljša preko normalne starosti. Na tem področju se bomo seznanili z raznimi biološkimi pojavi rastlinskega sveta, ki imajo sploš-nejši in globlji pomen.
Rastlini se odtegnejo nekateri življenski pogoji.
Aktivno življenje je mogoče zgolj ondi, kjer so dani nekateri vnanji pogoji: kisik, določena temperatura in re-dilne snovi. Če ni enega izmed teh osnovnih pogojev, tedaj aktivno živ-
ljenje miruje in rastlina, ki lahko delj časa vzdrži v tem abnormalnem stanju, preide v stanje navidezne smrti. Popolnoma posušeno žitno zrno ne raste, ne asimilira, se ne giblje in ne kaže tudi sicer nikakih življenskih znakov. Če pa ga posadimo v vlažno prst in če se mu nudi možnost, da ob ugodni temperaturi sprejme vase vodo, prične kaliti in rasti; bilka, ki se razvije iz njega, vzcvete, rodi sad in še tisto leto umrje. Če sem tedaj zrno delj časa varoval pred vodo, sem življenje v semenu skritega zarodka za toliko in toliko let podaljšal. Kaljivost semena pa traja le določeno dobo. Tako kalijo ječmenova, ovsena in pšeuična zr-nca po 10-letnem varovanju na suhem od 70 do 90 odstotkov, seme nedotike (Minosa pudi-ca) pa celo 60 let. Če pa bi bili dani normalni pogoji, bi se bil embrij v žitnem zrnu kmalu razvil, še tisto leto dovršil svoj naraven razvoj in kot indivi-duum umrl. Ako torej preprečimo kaljivost, lahko odgodimo razvoj bilke na več let, s čimer se skrito življenje rast-lininega zarodka znatno podaljša. Kakor lahko prekinemo delovanje ure, če ustavimo nihalo, ne da bi pri tem uro pokvarili, prav tako lahko rastlinsko življenje docela ustavimo in ga zopet sprožimo šele po daljšem Času, ko damo zarodku pogoje, ki so mu potrebni za razvoj in rast.
Enako je pri številnih bakterijah, pri trosih, mahu, čebulnicah, korenlkah. Vse te rastline lahko ohranijo mesece, da, cela leta, življensko sposobnost, ako jim popolnoma odtegnemo vlago; kakor hitro nastanejo okoli njih ugodni življenski pogoji, se vzdramijo iz navidezne smrti iti brž dovršijo svoje življensko delo in dopolnijo starost. Id iim
je bila dana. Po raziskavanju Nestlerja lahko nekatere trosne bakterije, Bacil-lus vulgotus, B, mycoides in B. subti-lis, vzdrže cela desetletja navidezno smrt in ostanejo najmanj 92 let sposobne za življenje.
Razvoj rastline pa se lahko prepreči tudi z odtegnitvijo drugih osnovnih življenskih pogojev, tako n. pr. s pomanjkanjem kisika in redilnih snovi ter z mrazom.
Če postavimo bezeg na jesen, ko odpade listje, v ledenico in ga pustimo tukaj leto dni ob nižji, nekoliko nad ničlo stoječi temperaturi, ne bo rastlina vzbrstela. Vegetacija se umetno prepreči in življenska doba zaprtih cvetov, ki bi se bili ob normalnih pogojih razvili že spomladi in po cvetju v posameznih delih odmrli, se podaljša vse do časa, ko bomo rastlino spet postavili v ugodno temperaturo.
V	vseh navedenih primerih gre za to, da vsilimo razvoju rastline latentno življensko periodo, s čimer se podaljša njeno življenje oziroma življenje njenih posameznih delov.
Kako preprečimo cvetje in saclonos-nost.
V	naših vrtnarijah se često vzgaja rastlina, ki jo nepoučeni ljudje imenujejo »stoletna aloja«. V resnici je to agava americana in navadno ne doživi 100 let V svoji domovini — Mehiki — ima važno vlogo; če ji namreč od režemo čisto mlado cvetje, jame obilno curljati iz rane sladak sok, iz katerega pripravljajo Mehikanci svojo narodno pijačo »sulque«. V Mehiki dozori agava čez 8 do 10 let za cvetje, obrodi sad h potem usahne. V neugodni klimi kakor je n. pr. italijanska in francoska Riviera ali pa na dalmatinski obali, kjer .se je rastlina aklimatizirala, odnosno v naših bolj severnih vrtnarijah, potrebuje—v razmerju s tem, koliko svetlobe in toplote se ji nudi — 20, 40 do 50, da, morda celo 100 let, preden se tako razvije, da se lahko razcvete, obrodi sad in nato konča svoje življenje. To je najbrže vzrok, da se ta rastlina imenuje »100-letna«.
Kakor znano, obstoje rastline, ki samo enkrat v svojem življenju cvetejo in rode sad, nato pa izginejo. Sem spadajo n. pr. kurja česnica, Stellaria me-dia, jetičnik, Veronica hederifolia, Mer-curialis annua, dalje take, ki obrode sad dvakrat, večkrat ali pa velikokrat,
tako n. pr. razno drevje. Prve je imenoval Hildebrand monokarpične, druge pa polykarpične.
Pri monokarpičnih — in sem spada agava — nastopi potem, ko rastlina odevete in obrodi, popolna izčrpanost. Pred cvetom tvorijo agavini listi snov, ki je, kakor hitro zraste rastlina do svoje naravne velikosti, rezervna snov za razvoj cvetja. Dokler si rastlina ne nakopiči v svojem »skladišču« dovolj za cvet potrebne snovi, se ne razcvete. Pri agavi vidimo, da se v svoji vroči domovini razvije na to stopnjo že po 8 ali 10 letih, v naših vrtnarijah pa mnogo kasneje. Neugodne klimatične razmere namreč ovirajo asimilacijo, ki je počasna in rastlina lahko šele mnogo pozneje pripravi rezervno snov, potrebno za cvet in sad.
•
Potemtakem lahko življenje take rastline toliko podaljšamo, koliko od-godimo njen razcvet, z?kaj za cvetjem pride sad in s sadom se konča njena »pravica do obstoja«, ker se vegetacijski organi popolnoma izčrpajo.
V naših vrtnarijah sc rada goji rezala (Reseda odorata), ki se ob pravkar opisanih pogojih razvije in pogine v teku ene same vegetacijske dobe. Če jo posejemo v zgodnji pomladi, se v poletju razcvete, rodi seme in v jeseni umrje A}co pa zadržimo cvetenje, lahko ohranimo rezedino bilko 2—3leta. V ta namen odstranimo že pri klijočem semenu vse stranske poganjke in morebitne cvetne osnove takoj odrežemo. Zaradi tega bo glavno stebelce izraslo daljše kot sicer; če hočemo, bomo dobili na ta način Vt—2 m visoko stebelce. Kakor hitro pa jo pustimo na zaže-1 jeni \ išini, bo jela poganjati stranske mladike, toliko časa, da se bo razvil popoln vrh. Zdaj zavisi od eksperirnen-tatorja, ali zopet zadrži razvoj cvetja. Ako prepreči razvoj cvetov, lahko podaljša življenje enoletne rastline ha več let. Ob taki kulturi, ki jo je pisec teh vrstic preizkusil v mnogih primerili, se spodnje steblo čedalje bolj debeli in dreveni, vendar pa skuša po možnosti dobavljati še vedno znatnemu vrhu dovolj vode in redilnih snovi. Če hočemo lepo muravo (trato s nizko travo) ohraniti več let v prvotnem stanju, moramo travo večkrat pokositi, ker tako preprečimo, da bi pognala cvetje. Na enak način sem podaljšal življensko dobo sledečih rastlin: Draba
verna, Veronika arvensis, Petunia in Lobelia erinus.
Nekatere rastline žive normalno samo eno vegetacijsko dobo in nato usahnejo, ako pa jih posejemo v jeseni in prezitnijo, se razcvetejo šele naslednje leto, zato jih štejemo k dveletnim
rastlinam. Sem spadajo Cineraria cru-enta, razne vrste Calccolarij in dr.
V vseh navedenih primerih se tedaj podaljšuje rastlinsko življenje na ta način, da se z odgoditvijo cvetenja od-godi tudi od narave določena doba smrti.	(Po dr. M. Molischu.)
Oče
Korespondenca Leva Tolstega
Založništvo Rotapfel v Cu* rihu in Lipskem je dalo na svetlo L. N. Tolstega korespondenco z njegovo najljubšo hčerko Marijo (Mašo). Maša je bila po izjavi samega Tolstega edini član njegove rodbine, kateri je pisatelja razumel. Korespondenco je pripravil za natis Pavel Birukov. V pesmih omenjena Tanja je najstarejša hčerka Leva Nikolajeviča, Ko* Ija (Nikolaj Obolenskij) pa je ženin Maše in njen poznejši soprog.
Bistvo zakona.
IS. dec. 1896. Ljuba, preljuba Maša, baš sem prečital pismo, ki si ga po* slala Tanji. Pišeš ji, da ti je žal, ker si mi razodela svoje komplicirano dušev* no stanje. Jaz, glej, pa sem vesel in sem ti celo hvaležen. I "se kar omenjaš razumem, in nimam nič pripomniti k t^ oji nameri, katero obvlada stremije* nje po zakonu. Kaj je boljše in kaj slabše, tega ne more povedati nihče, ne ti ne jaz: s tem ne merim na zakon kot ustanovo, ampak na moža. Kolikor se utegnem spominjati, sem že nekoč raz--ložil tebi ali Tanji, da je zakon po* svetna zadeva in da jo je treba s tega vidika presojati. S Koljo bosta potrebovala precej denarja, da bosta mogla izhajati.
Eden poglavitnih vzrokov, ki te žene v zakon, so otroci. Imeti deco in trpeti pomanjkanje — to je težka zamena ter pomeni žrtvovati svobodo in mir za najtežie muke. Kako sodita s Koljo o tem'? Kaj misli on? Kje in od česa ho--če živeti? Kje se mislita naseliti? Vse to je treba preudariti in sicer tako vreudariti. da se ne bo zdelo prav sa* mo vama dvema, ampak tudi drugim, ki jim je vajina sreča pri srcu. Ali na* meravata prositi, da se ti izplača tvoj
• I v •
m ha.
z njegovo najljubšo hčerko Mašo.
del dedščine? Kam in v kakšno službo pojde Kolja? Izbij si iz glave, da se bo moje razmerje napram tvojemu mo* žu izpremenilo, če pojde v državno službo in da boš imela v mojih očeh drugačno ceno, če se boš odpovedala svojemu deležu. Ljubim te preko vsega lega in nobena tvoja slabost ne more moje ljubezni do tebe oslabiti. Jaz sam sem poln napak in se zavedam, da se jim ni mogoče vedno ustavljati. Po* \'etn ti pa: ta sovražnik me s svojo zlobno močjo meče ob tla, teži na me* ni — jaz pa kričim in se mu upiram, nočem se mu podati. Komaj zmagam nad njim, že vem, da bo kmalu zopet nad menoj. Vem. da boš tudi ti storila isto — in prav je tako! Samo «preuda* riti treba, dobro preudarith. Izvzem* š i s m r t, ni v živi j e n j u nob e* nega tako pomembnega, od* ločilnega, vsega izpreminja= i o čep a dogodka, kakor je za* k on. Zdravstvuj, ljubček moj; poljub* t ja te tvoj oče L. T.
Ideal in življenje.
Decembra, 1896. Ljuba Maša, dva* krat sem ti začel pisati pismo in oba* krat sem list raztrgal: prvič nisem bil razpoložen za pisanje — drugič ne ču* tim v svoji duši jasnosti glede tvoje zadeve. Ugenila si, da vidim v tem korak nazaj — toda po drugi strani se veselim, da ti bo sedaj življenje lažje. Potisnila si svoje ideale v stran ter sijih združila z v i š* j un i n a goni (m i si i m na o t r o* k e). Moj čut do tebe, do duhovnega v tebi, do tega. kar mi je v tebi drago — ostane taisti, ker sem uverjen. da baš duhovnost ne bo nikoli odnehala. Sicer pa kdo ve! Izginiti ne more. za* stre pa se lahko. Nu. če bomo živeli še kaj časa, bomo videli! Izven vsake* ga dvoma pa je, da te ljubim takšno kot si takšen kot sem. Prav je, da
Kol.ia razmišlja in da razume težkoče praktičnega življenja. Vendar ne mislim več, da bo tako. Sedaj vidiš, kako nejasno mi je v glavi in srcu. Ni mi dobro, ker ne morem delati in tudi v pohajkovanju ne najdem ugodja. Po* Ijublja ie L. T.
Nazaj k naravi.
12. januarja zjutraj, 1897.
Čitaj to pismo sama.
Ljuba Maša. čeprav poredkoma govorim s teboj, kadar si tu — sedaj, ko •se ne počutim dobro, zelo hrepenim po tvojem sočustvovanju. Med vse--mi člani rodbine si ti edina, k i me razumeš. Ti čutiš z menoj, čeprav imaš mnogo opravka z lastnim življenjem in z lastnimi zadevami. Življenje moje okolice, katerega se udeležujem s svojo navzočnostjo, bodisi, da delam to iz neke potrebe ali iz lastne slabosti — ta odsotnost pametnega in ljubečega za* ni man j a za soljudi in sploh za kake koristi, če izvzamem čisto živalske reči — obleko, hrano, igro in posredstvom denarja v nič dejano delo — vse to mi postaja
časih tako zoperno, da me duši. Naj* rajši bi kričal in jokat, pa vem, da ne bi s tem dosegel ničesar, ker nikomur ni mar, kaj čutim, ne gleda na to da se sploh nihče za to ne briga. Včeraj sem poslušal razgovore pri obedu: ene žive besede ni bilo v njih! Ss* me neslane šale, medsebojna neijubez* nivost, monologi, ki nimajo ničesar skupnega. Kako me to odbija in kako hudo mi je, da se ne morem premagati in storiti ničesar, kar bi me oprostilo vsega tega! Še misliti ne morem na to, da bi svoja zadnja leta, mesece in dneve preživel v miru in brez take sramote.
Ne vem, kje tiči vzrok in kje učinek; tudi ne vem, če ne izvira to iz tega, ker se ne morem navdušiti za nobeno delo, da bi na ta način omotvičil svojo bolečino. Težko mi je pri srcu ter iščem sočutja. Ti si razdrobljena in razboljena od tvojih lastnih zadev in jaz ti razkrivam še svoje rane Dovoli, da trpiva skupaj! Povei mi. kai te teži. Skušal bom razumeti tvoje bolečine. Kar me tako posebno boli, ie napetost, ki jo povzročajo abotvosti in malen* kostne odvratnosti. L. T.
»MHHl»m»<
Finska, dežela jezer.
O nje kulturi in gospodarstvu.
Ustava in politične razmere.
Finska je republika s predsednikom na čelu, ki ga voli ves narod na 6 let. Predsednika voli 300 elektorjev. Le-te izvoli ljudstvo v dneli od 15.—16. januarja, mesec nato, t. j. 15. februarja, pa se elektorji ^estanejo in pod predsedstvom državnega ministra izvolijo predsednika.
Ustava določa, da mora predsednik poklicati v državni svet po najmani dva jurista. Od pravosodnega kancelarja ali ministra se po ustavi zahteva znanje prava in pravne stroke. Dodeljen mu je še drug justični kancelar kot namestnik. Pravosodni kancelar rma mnogo pravic in nistopa kol nekak kontrolr' ^-"an. ki pazi na to, da vse oblasti in uradniki izpolnjujejo zakon; in svoje dolžnosti. Nadalje nadzira državne pr?<-dnike in je upravičen prisostvovati seiam Državnega sveta in vsake oblasti ter ima pravico vpogleda v vse protokole teh sej.
Justični kancelar nadzira tudi poslovanje Državnega sveta, posameznih ministrov in nastopa zoper slednje kot tožnik Prav tako lahko nastopa zoper predsednika republike, če bi bi! v svojem poslovanju protizakonit.
Finska ustava zahteva nadalje, da ima poslanska zbornica izvoliti po volilnih predpisih ki veljajo za volitev predsednika, justicijarja t. j. moža. ki ie priznan jurist. Ta ima sličnt pravice, kakor iustični kancelar razen D^avice obtožbe ministrov in predsednika. To pričuje, kako visoko je razvit pri Fincih pravni čut in s kako skrbjo pazijo, da se ne bi na najvišjih mestih počenjale nezakonitosti.
Zakonodajna oblast je v rokah poslanske zbornice, ki šteje 200 članov. Volijo se na 3 leta ik> splošni in enaki volilni pravici, ki jo ima vsak moški it; vsakta ženska stara n?d 24 let.
V parlamentu so zastopane naslednje stranke: komunisti (18). socijalni demo-
krati (60), agrarci (42), švedska stranka (21). konservativci (38) in liberalci (21), tako, da se deli zbornica v *bele« in »rdeče« (Podatki so iz 1. 1925).
Državna jezika sta v smislu § 14 ustave finski in švedski.
Nekaj o finski kulturi, slovstvu in umetnosti.
Na Finskem je tudi ljudstvo na kmetih razmeroma zelo naobraženo. V šolah se
Vainamoinen-u. bogu petja in predstav* niku finskih bogov ter druge mitične in čarovniške pesmi, ki ljubijo poosebljenje naravnih sil, imajo otožen značaj. V njih ni najti surove sile skandinavske narodne poezije.
V oddaljenejših pokrajinah dežele, kjer so se ohranili stari poganski preostanki, se je posrečilo nekaterim pa-trijotičnim možem najti celo sledove
Tovarna celuloze v Enso.
obvezno podučujejo finski, švedski in nemški jezik, izmed ostalih obveznih predmetov pa je omeniti nauk<o higijeni in abstinenci. Za najvišjo izobrazbo skrbita narodni univerzi v Helsingforsu (od 1. 1828.) in Abo (od 1. 1921.) ter švedska univerza v Abo (1919). Analfa-betov Finci skoraj da nimajo (0.7 %).
Finski jezik spada v finsko-ugrsko skupino. Od finskih dialektov je najpomembnejši karelski, ki ga govori v severnem delu proti Laplandiji in tja do Belega morja naseljeno ljudstvo. Karel-ščina je že bolj samostojen jezik nego narečje. 2e v davni dobi so morali Finci posneti iz okoliških germanskih jezikov nekatere germanske besede, ki so zavoljo zelo starih oblik velike važnosti za proučavanje zgodovine germanskih jezikov.
Finci imajo prav tako kakor Srbi. bogato narodno pesništvo. Pesmi o starem
stare finske epike; tako predvsem v pokrajini Kareliji, kjer je učenjak Lonnrot zbiral vse po ustni tradiciji ohranjene mitične speve ter jih izdal v znamenitem epu »Kalevala«. »Kalevala« je zrcalo poezije finskega naroda, Lonnrot pa zadnji pravi Laulaja (narodni pevec). Delo, ki ga je dovršil ta učenjak, je herojsko; če pregledamo obseg eposa, ki vsebuje v izdaji rz 1. 1849., 50 spevov v 22.793 verzih, spoznamo tudi neminljivo zaslugo učenjaka za finsko poezijo.
Lonnrot je bil sin revnega vaškega krojača. Ko je oče poslal nekega dne v aprilu I. 1802. svojega četrtega sina s sosedo h krstu, je slednja na dolgem potu in radi silnega snežnega ineteža pozabila ime, ki ga je želel oče dati svojemu otroku; pastor je moral zato pogledati v koledar, nakar je krstil otroka za Elias-a. Tako je pričel Lonnrot življenje, ki je bilo vse prej nego udobno.
tgasel je v revni koči in živel od kruha, če ga je imel. Ko mu je pa tudi kruli pošel, je stradal. Vojna ga je končno pognala še prosjačit in fantič šestih let je hodil tedaj od hiše do hiše. Vzlic temu pa je vneto prebiral tri knjige, ki jih je imel na razpolago: sveto pismo, pesmarico in katekizem.
Kot desetletni deček je prišel v šolo, učit ,se švedskega jezika; kmalu pa je moral zopet domov k svojemu očetu, da mu pomaga pri delu. Posrečilo se mu je, da je ponovno prišel v šolo, to pot v glavno mesto. Učil se je marljivo, dasi-ravno si ni mogel kupiti knjig. Izposoje-val si jih je od svojih tovarišev ter si je tri leta pomagal s tem, da je opravil vseučiliškeniu slugi za bore beliče vsakršno delo. Preganjan od stiske pa je kmalu moral zopet domov.
Slednjič se ga je usmilil pastorjev pomočnik in na njegov nasvet je hodil po starem običaju 171etni Lonnrot, kakor nekoč Luther, od hiše do hiše, s silo premagujoč svojo ponižnost in boječ-nost, pel psalme in zbiral žito, iz katerega so potem doma pekli kruh. S tem preskrbljen je odšel v gimnazijo. Ko mu je vsa zaloga kruha posla, je dobil mesto v neki lekarni. Podnevi ni imel časa, ponoči pa se je učil tako pridno-, da je z dvajsetimi leti že obiskaval univerzo. Študentovska korporacija, v katero je
hotel vstopiti in ki je 1. 1921. slavila stoletnico Lonnrotovega rojstva, ga prvotno ni hotela sprejeti, češ da je v svoji šolski dobi opravljal nizkotna dela.
Šest let nato, v poletju 1828, se je odpravil magister Lonnrot, ki se je posvetil medicini, prvič na potovanje. Sel je zbirat narodne pesmi. Oblečen v kmeta, s 100 papirnatimi rublji v žepu je potoval peš po svetu. Izdajal se je za kmečkega sina, ki bi rad obiskal v Kareliji svoje sorodnike. Čestokrat se mu je pripetilo, da so ga imeli za potepuha, da, celo za razbojnika. Večinoma pa so ga sprejemali gostoljubno. V vaseh je zbiral ljudstvo okoli sebe in poslušal pesmi. Takrat se je zdel samemu sebi — kakor je pisal v svojem dnevniku — da je »drugi Orfeus«, ali »novi Vainamoinen«. Ko je slednjič zbral dovolj pesmi, jih je izdal v knjigi »Kan-tele«.
Drugo Lonnrotovo potovanje je prekinila vest, da se je v Helsinglorsu pojavila kolera. Lonnrot se je vrnil, zdravil bolne, -sam težko obolel, slednjič pa le srečno ozdravil in prestal doktorski eksarnen. Kmalu nato se je naselil kot zdravnik v nekem oddaljenem,, gospodarsko skromnem distriktu, ki si ga je bil izvolil samo zato, da je bil kolikor mogoče blizu narodu in kraju, kjer se pojo narodne pesmi. Ob njegovem pri-
Delavska stanovanja v Karhuli.
hodu je nastala v okolici lakota in ž njo vred epidemija, ki jo je leto dni pobijal in ponovno težko obolel.
Na tretjem potovanju je že zbral toliko pesmi, da jih je združil v epično enoto in koncem leta 1833,. spisal »zbirko pesmi Vainamoinen-a«, okrog 5.000 verzov v 15 spevih (runah). Dve leti nato, 1. 1835., je nastala iz tega prva tiskana izdaja »Kalevale«, »stare Kale-vale« imenovane, z več kot 12.000 verzi v 32 runah.
Potovanja so se množila; pomagali so mu tudi drupi in 1. 1849. ie izšla druga
ski. Ko je "bil še študent in dve leti domači učitelj v jezerskih pokrajinah notranje Finske, pa je spoznaval n proučeval finski narod in je ob tej priliki našel starega veterana iz vojne 1. 1808.—1809., katerega si je izbral za naslovnega junaka svoji pesniški knjigi »Praporščak Stalil«. Nekaj časa je bil vseučiliški docent v Helsingforsu, kasneje pa se je nastanil kot gimnazijski profesor v Bor-ga. Njegov dom je postal kmalu torišče finskih in inozemskih umetnikov, finski študentje pa so bili njegovi vsakdanji gosti. Tu je ustvarjal in pisal.
Na FINSKEM: Poljski d
izdaja eposa s približno 23.000 verzi v 50. runah. Ta epos je šele sedaj s popolnitvijo liričnega in magičnega materijala združil vse tri glasove narodne pesmi: epiko, liriko in čarovniški izrek v resnično harmonijo in se predstavil kot velika, silna enota.
Dr. Lonnrot je poslednji veliki finski Laulaja, nesmrtno je njegovo ime, nesmrtno njegovo delo. Umrl je 1. 1884.
Izmed znamenitih finskih pesnikov je imenovati Ivana Ludvika Runeberga. ki je pesnikoval v švedskem jeziku.
Runeberg je bil rojen 5. febr. 1804 v majhnem živahnem pristaniškem mestu Jakobstad-u v severozapadni Finski. Njegovi stariši so bili pravi Švedi, zato je pesniški jezik Runebergov tudi šved-
/ci in delavke pri kosilu.
Že potem, ko je izšel prvi del »Praporščaka Stahl-a«. je potoval v Stock-liolm, kjer so ga Švedi, priznavajoč to knjigo za svoje nacijonalno delo. triumfalno sprejeli. Odklonil je mesto univerzitetnega profesorja v Upsali in ostal rajši med svojimi študenti. Umrl je leta 1877.
V »Praporščaku Stahlu« je opeval dejanja in junaštva finskega naroda v tragični vojni leta 1808.—1809. Delo sestoji iz vrste na zunaj nevezanih pesmi, velikih razlik v obliki in razpoloženju in ne poda cele vojne v njenem poteku, temveč se omejuje zgolj na pomembnejše dogodke in osebe v tej vojni. Iz dela blesti vroča domovinska ljubezen; v posameznih pesmih opisuje ves finski na-
rod od vojskovodje do potepuha, s čimer je dobilo delo značaj nacijonal-nosti. Mimo priipovedujočih pesmi zazveni zdaj pa zdaj pretresujoča lirika; vsak verz pa je mojsterski po obliki in jeziku.
Po smrti Runeberga so mu Finci postavili v Helsingiorsu prekrasen spomenik.
Dr. VVolrad Eigenbradt pravi o Rune-bergu: »Opirajoč se na švedsko literaturo, pod vplivom srbske in finske narodne poezije. Homerja. Ossiana, Goetheja in Uhlanda je ustvaril Runeberg v liriki, drami in eposu svojemu narodu celo narodno literaturo.
Najpomembnejši še živeči finski kipar je Vžiino Altonen, ki je pred kratkim izdelal Nurmijev kip. Normi je prvo moško telo, ki ga je v li l umetnik; statua je visoka 2.20 m in stane drŽavo 60.000 mark, t. j. ca. 105.000 Din.
Finska mesta.
Glavno mesto Finske je od 1. 1812. Helsingfors po finsko Helsinki. Mesto leži na severni obali Finskega zaliva in šteje 200.000 prebivalcev. Tu je sedež vlade, velike industrije, zlasti ladjedelnic. trgovine ter pomorskega in kopnega prometa.
Mesto je bilo ustanovljeno I. 1550., lice pa ima povsem evropsko in moderno. Ko je Helsingfors postalo glavno mesto Finske, je bila tja prestavljena 1. 1640. v Abo ustanovljena univerza.
Vhod v pristanišče čuva prvovrstno utrjeni Sveaborg. imenovan severni Gibraltar. Od 1. 1918, je njegovo ofici-jelno ime: Suomen-linna.
Življenje v Helsingforsu očituje značaj velikega mesta. Nekatere stavbe so presenetljivo lepe, tako n. pr. kolodvor s pošto, narodno gledališče (drama), ruska katedrala, vseučilišče s knjižnico, zbornica i. t. d. Glasbeno umetnost predstavlja opera, ki je edina v Finski in v kateri so zbrani najboljši domači pevci in godbeniki.
Drugo največje mesto je Abo (finsko se imenuje Turku), ki leži v jugozapad-nem delu države. Abo je pristanišče, šteje 60.000 prebivalcev in ima živahno trgovino z lesom. Velja za »zibelko finske kulture« in sega s svojim nastankom daleč v fihsko zgodovino. Na kraju, kjer leži sedaj mesto, se je že v poganskih časih živahno trgovalo. L. 1557. so pristali na obali Švedski križarji. L. 1249. je bil ustanovljen tu samostan kot prva
šola v deželi. Znamenit je grad v Abo, bivša utrdba, katero so sredi 16. Stoletja uporabljali kot dvorec vojvode Ivana, Gustava Vaze drugega sina. za njim kralj Ivan III. in njegova poljska žena, kraljeva hči iz hiše Jageloncev. Pod švedskim gospodstvom je bilo mesto Abo glavno mesto Finske.
Ob ruski meji je glavni kraj Viborg (finsko Viipuri) s 30.000 prebivalci.
Najvažnejše naselbine v notranjosti države so: T a m m e r f o r s po finsko: Tampere, ležeč ob slapu, zato ima živahno industrijo (fors — švedska beseda, pomeni: slap); šteje 48.000 prebivalcev in je največji industrijski kraj v državi. Nadalje mesto Uleaborg po finsko Oulu. 22.000 prebivalcev; trguje mnogo z lesom. Kuopio, 19.000 prebivalcev, oddaljeno od Helsingforsa 16 ur z brzovlakom. Blizu mesta je 200 m visoki hrib Puijo, s katerega se vidi 50 kilometrov naokoli. Kamor seže oko. so sami gozdovi, otoki in jezera. Hrib radi posečajo domači in inozemski turisti.
Ob severnem koncu Botniškega zaliva je obmejno mesto T o r n e a * kjer traja najdaljši dan 24 ur. Polnočno" solnce pa je mogoče videti šele s hriba Aavasaksa, oddaljenega 75 km od Tornea. Ker železnica ne pelje dalje nego samo do Ka-runki, se mora do hriba z vozom ali avtomobilom. Priporočljivejši kraj je v tem pogledu Rovaniemi, odnosno hrib blizu mesta, po imenu Ounasvaara. Do Rovaniemi je od mesta Kemi zgrajena železnica in .ie potovanje k opazovanju polarnega sija najugodnejše.
Južno od Tornea leži mesto Vaasa (23.000 prebivalcev), v osvobodilni vojni Fincev proti ruskim boljševikom 1. 1917, nekaj časa glavno mesto.
Pot v Laplandijo je najzanimivejša od Rovaniemi z avtomobilom do Sodart-kyla. preko lwalo, Kongils (Boris Gleb) v Petsamo. Iz Kongas drži pot preko Kirkenkš. Wads6, Severni rt itd., kjer pelje od Kongas do KirkenSs najsevernejša železnica sveta.
Gospodarske razmere.
Večji del finskega prebivalstva je zaposlen v poljedelstvu, dasi zanj zaradi klimatičnih prilik razmere niso najugodnejše. Prav neznaten del površine je primeren za poljedelstvo (niti ena desetina ni obdelana), večino zemlje pokrivajo gozdovi, vode in močvirje.
Poljedelska zemlja je razdeljena na tnale posestnike in zakupnike. Poglavit«
ni proizvodi so žitarice in sicer rž. oves, ječmen ter na jugu nekaj malega pšenica. Donos, izvzemši oves ne more kriti domačih potreb, zato jih morajo uvažati. Za prebivalstvo je jako važna produkcija krompirja pa tudi repe se pridela dosti. Za tekstilno industrijo daje dežela mnogo lanu.
Gozdovi so za narodno gospodarstvo velike važnosti, da. celo večje od poljedelstva. zakai v bilanci zunanje trgovine je Finska v poljedelskih proizvodih pasivna, trgovina z drvmi in lesom pa daje aktivno postavko, ki ie čedalje večja.
Finska je med vsemi evropskimi državami razmeroma najbolj pokrita z gozdovi. 55 odstotkov vseh gozdov pripada državi ostalo pa je last občin ali zasebnikov. Gozdovi obstoje po večini iz smrek, borov. brez. jelš. najdeš pa tudi bukve in hraste.
Živinoreja ie važna panoga narodnega gospodarstva, ki je takisto aktivna. Največje važnosti ie gojenje govedi. Proizvaja se mnogo sirovega masla in sira, ki se izvažata preko Hangč ob Finskem zalivu. V primeri s številom prebivalstva je jako veliko število govedi (nad 1,000.000 in skoro 1.500.000 ovac). Poleg konj, ki so majhni, trdni, močni in vzdržni, so zelo razširjeni severni jeleni, katerih je približno 130.000. Zelo napredno je čebelarstvo. Ribolov je velike važnosti za prehrano prebivalstva, tako morski kakor tudi rečni in jezerski. Finska ima tudi rudnike. Nekaj z'ata se dobiva v pesku jezera Enare. ki leži na skrajnem severu, nekaj malega jc tudi bakra, žvepla, magnezlta ter železa, ki ga v novejšem času zelo živahno izkopavajo. Premoga ni in tudi železa ne v toliki meri, da bi se bila industrija iačje razvita. Finske lokomotive so kurjene z lesom, kar je opaziti pri brzini zlasti pri brzovlakih, ki vozijo v primeri z našimi zelo počasi. Deloma je kriv tudi mehak, močvirnat svet. po katerem je speljan tir. Prebivalstvo uporablja kot gorivo les in šoto, kot gonilno silo v industriji pa vodni padec. Industrija, ki izkorišča številne slapove, je sicer še malenkostna in nezadostna, a je vendar v lepem razvoju. Industrijska središča so mesta Tammerfors, kjer izrabljajo za gonilno silo tamkajšnje slapove. Helsingfors in Jakobstad. Na prvem mestu je lesna industrija, ki zaposluje 42 % vseh industrijskih delavcev. Vseh žag v deželi Je približno 700.
Med industrijami, ki so v zvezi z lesom. je najpomembnejša papirna industrija, ki je v normalnih časih izdelovala približno 3,000.000 kvintalov papirja, od katerega se je polovica izvažala. Dobro je zastopana industrija življen-skih potrebščin, n. pr. sirovega masla, sira, piva (samo 2 % alkohola), sladkorna industrija, tobak, ki ni državni monopol. Finska ima največjo evropsko tvor-nico za papir v Kymmene.
Tekstilna industrija je majhna, po večini bombažna, in ne krije domačih potreb. Tudi metalna industrija še ni visoko razvita, dasi izdeluje dobre poljedelske in električne stroje, zlasti stroje za ladje. Napreduje posebno industrija, ki obdeluje kamenje, zlasti granit, ki ga ima država v izobilju.
Prometu služi 28.000 km dobrih cest. nad 4.000 km železnic, reke in prekopi. Vodna pota so za notranji promet velike važnosti; skupna dolžina plovnih rek ter prekopov presega dolžino železnic. Med železnicami je največjega pomena proga. ki vodi iz Viborga ob ruski meji preko vse države skozi Helsingfors. Tammerfors v Tornea in od tam dalje na švedsko, s katero je dobila Finska zvezo šele 1. 1919.
Za zunanjo trgovino je Finska zgradila malo. a lepo mornarico, ki šteje kakih 80.000 ton (polovico naše) in vzdržuje zveze z Evropo. Ameriko in vzhodno Azijo. Lega ob Vzhodnem morju ima tudi velik pomen za trgovino, ki je živa posebno z Rusijo in švedsko, pa tudi z Nemčijo in Dansko. Vel. "Britanijo in Unijo.
Takoj po osvobojenju je Finska uvedla , pomorski oceanski promet. Značilno za finsko zunanjo trgovino je, da je v uvozu in izvozu vezana Ie na malo število držav.
Aleksander T<oman.
Kako smo zaceli v Ameriki izdajati slovenske časnike.
Naši listi so že večkrat pisali o slovenskih ameriških časnikih. Sodbe o njih niso bile nič kaj laskave. Slovenci imamo navado, da hitro o kaki stvari govorimo ali pišemo, tudi če je nič ali le površno poznamo. Kritika — po domače zabavljanje — je bistvena poteza naše narave. Nič nam ni po volji, vse se mora potegniti v - blato, čeprav je imel oni, ki je kako delo ali stvar ustvaril, najboljše in najplemenitejše namene. Koliko slabega se je že pisalo o naših narodnih buditeljih in prvakih! Kritikastri, ki danes uživajo dobre posledice trudapolnega delovanja teli prvakov, si pač ne morejo misliti, kako težko je bilo orati ledino na narodno-kulturnem polju.
Nič boljše ni bilo slovenskim časnikarjem v Ameriki;
Pred nekako štiridesetimi leti sem dobil iz Pueble, v državi Colorado, v New York, sledeče pismo:
»Dragi rojak!
Bral seru v slovenskih listih nekaj Vaših člankov, ki so mi bili prav všečni; fcoj sem si mislil, ta mož bi bil pa za nas. Jaz sem namreč lastnik ju urednik lista »Mir*, ki izhaja v Pueblo. V prilogi Vam pošiljam par komadov, katere preglejte. Jaz imam za pisanje precej nerodno roko in tudi moram večkrat potovati, da razširim list in da na-
berein denar, ki ga za izdajanje lista potrebujem.
Jaz Vam .ponudim,mesto urednika in sicer pod tem pogojem, da Vam pošljem vozni listek iz New Vorka do Pueble in Vam plačam tedensko 15 dolarjev.
Upam, da bodete pod temi pogoji prevzeli uredništvo in me o tem takoj obvestili.
S spoštovanjem M. K.
Želel sem spoznati kolikor mogoče velik del Zedinjenih držav, zato sem takoj odgovoril, da mesto prevzamem. Pregledal sem poslane izvode časnika »Mir«. Papir je bil slab, črke staro-kopitne, oblika velike ameriške vrste. Vsebina: malo politike, preplonkana tvarina iz domačih slovenskih listov, nerodni dopisi rojakov - delavcev v Ameriki in »last but not least« (če se more pomen te fraze tu rabiti): »bruni-na« tvarina, ki je polnila več kot polovico celega lista. Bili so to posnetki iz življenja svetnikov, »Nebeškega vrtnarja« in gradivo slične vrste. To je potekalo iz peresa župnika, ki je bil predstojnik1 ondotne slovenske fare.
Zame ni bil ta del nič kaj razveseljiv, ker prav v tej smeri moje duševne zmožnosti zelo šepajo. Pa sem si mislil: naj to pot višja sila obrača, jaz bom pa obrnil — če ni šment!
Ko sem pregledaval »Domače novice«, se mi je list že bolj prikupil, ker mi je na več mestih prav krepko po-ščegetal dobrovoljne mišice in mi prijetno razrahljal živce. Nekoliko primerov:
»Naš vrli rojak Matevž Juncar je 2gufoil svojo ljubljeno hčerko, staro šele dva meseca.' Ljubi Bog jo ie poklical k s-ebi. Ker sta pa Matevž in njegova Metka krepka Belokran.ica, bcdeta gotovo pridno gledala, da jima štorklja prinese nadomestilo za bridko zgi:bo.«
»Naš vrli rojak in predplačnik Juri iPrliek je pred par dnevi peljal svojo brhko nevesto Mino pred oltar, kjer jih je naš gospod župnik zvezal v en par. Pri tej priliki jih .ie pozdravil tudi z lepim nagovorom ter jim priporoča] pridno vršenje sladkih zakonskih dolžnosti, kot bogudopadajoče delo. Videlo se je. da je Mino ta govor ganil, ker je solznih oči s sladkim smehom živatoo prikimavala besedam častitega župnika.«
Na drugem mestu je bilo tiskano:
»Našega prijatelja in predplačnika Janeza Geča je obiskal božji blagoslov in njegova ljubljena žena mu je povila 12 funtov težkega fantka, za kar ga vsi drugi zakonski možje v naši naselbini zavidajo. Vrli Janez je povabil svoje prijatelje, med katerimi smo bili tudi mi, na malo veselico, da da duška svoji radosti. Miza se je kar prigi-bala jedil in pijače, ki so 'o težili. Ni čuda, da imamo mi, ko to pišemo doma, takega mačka, da nam po glavi vse brenči in da se črke, ki jih pišemo kar ena v drugo mešajo, tako da bodo komaj čitljive, ko pridejo našim bralcem in predplačnikom v roke.«
In zopet-:
»Pokopali smo našega rojaka in pred-plačnika Gregorja Rivca, ki se je pri plavžu smrtno ponesrečil. »Društvo vitezov sv. Jurija«, katerega član je bil, mu je izkazalo zadnjo čast. . To društvo, katerega člani smo tudi mi, je cvet naše Jednote. Širini kap in pozlačeni badges (društveni znaki) so se v svitu solnca blesketali kakor frišni kravji dr i.«
To naj zadostuje v dokaz, da list ni skrbel samo za dušni blagor bralcev in naročnikov, ampak da je tudi skrbel
za smeh in zabavo.
*
Ko je dospel listek1 za vožnjo po železnici, sein se odpeljal na mesto, kjer mi je bila naloga polniti s štivom predale »Mira«.
Srečno sem dospel v Pueblo, ki leži na zapadu Zedinjenih držav, v pokrajini, ki jo Američani imenujejo »wild and \voolly west« (divji in volneni za-pad). Peščena puščava, v daljini s snegom pokriti- dolomitni vrhovi gorovja Rocky Mountains (Skalnato gorovje), veliki plavži in fužine, topilnice za zlato in srebro, v vsaki drugi ali tretji hiši »salon« (gostilna), tipi mešancev Mehikancev in Indijancev po ulicah, in slovenska naselbina z majhnimi, z vrtovi obdlanimi hišami, slovenska cerkev, župnišče in šola. Tako približno je izgledialo takrat to mesto; dodajmo še kakega co\vboya z ostrogami, dolgimi lasmi in revolverjem za pasom.
Poiskal sem uredništvo »Mira«. Bilo je v majhni hišici na bolj samotnem kraju ob robu mesta. Lastnik mister K. mi predstavi stavca P. Potem mi ie razkazal vse, kar je spadalo k produkciji lista »Mira«. Tukaj je vladal zares idiličen mir in list bi se lahko imenoval tudi »Puščavnik«. Ni bilo treba dosti
govoriti -o mojem delu in dolžnostih; videl sem na prvi pogled, pri čem sem.
Poizvedel sem že preje, da je lastnik v Novem mestu dovršil tri gimnazijske razrede, da je že več let v Ameriki in da je bil dolgo časa ovčji pastir v kalifornijskih gorah. Črkostavec je bil nekdaj frančiškanski »kozel«, pa je dal slovo kuti ter se je nekje za silo naučil črkostavstva.
Razen te sobe je obsegala hiša še eno sobo. Ta je rabila za spalnico in kuhinjo. Menda zato, ker so stale v njej tri postelje, me je lastnik in dosedanji urednik povabil, da se tudi jaz pridružim domačemu gospodinjstvu, M ga opravljata on in stavec. Pristal sem in tako smo sklenili, da si bomo v gospodinjstvu tedensko sledili. Kdor pride na vrsto, mora sobo pomesti, pospraviti, postlati, iti na trg, da kupi živila za kuhinjo ter jih pripraviti za jed); dalje mora pomivati posodo itd.
In smo začeli.
Jaz sem bil še najmanj časa v Ameriki, tej trdi in bridki, pa zdravi življenski visoki šoli. Toda vsi smo že izkusili trde bunke in sunke, ki jih mora prestati, kdor namerava postati »the free and proud citizen of the most glo-rious countrey in the \vorId« (svoboden in ponosen državljan najbolj slavne dežele na svetu). Zato se nam opravljanje gospodinjskih opravil ni zdelo čudno ali nenavadno. Seveda smo opravljali svojo nalogo prav po načinu divjega zapada, nekako po »cowboysko«, to se pravi'brzo ter jo skrčili do skrajnosti. Kakor si je kdo postlal, tako je ležal. Kuhanje nam ni dalo dosti preglavic; ko si prinesel krompir, zelje, riž, ješprenj, meso s trga, si vso to več ali manj eprano in osnaženo vrgel v velik lonec, potem pa si pustil ogniu. t'a je to mešanico zmehčal ter jo .cpre-menil v tako tvarino, c'a so jo zoMo mogli grizti. Šele ko se je v sol i i i uredništvu nabralo toliko smeti in prr-hu. da je začelo vplivati na dihanje h rči, je začela švigati metla... O pomivanju kuhinjske posode in jedi:icr< orodja naj rajši molčim. Pri vseh teh hibah pa smo imeli dober tek. posebno naš šef. Kalifornski gorski zrak mu .i" najbrž tako razširil jedilne in prebav"' organe, da mu ni bilo nikoli dovolj. Jaz in »kozel« sva se morala često pošteno podvizati, da nisva odšla s praznim želodcem od mize. Tako je nekoč najin šef vtaknil vilice v pisker, kier sc .ie
kiubalo dva funta svinjine v kislem zelju. Zapičil je vilice v meso ter ga je kar cel kos položil na svoj krožnik in začel mimo, meni nič tebi nič, basati v usta. Nama je pustil gole kosti, ki so se med kuho ločile od mesa. Oba moja tovariša sta me v kulinarični umetnosti posekala. Šef si je pridobil prakso, ko je moral po več mesecev v gorovju skrbeti sam zase, kandidat frančiškanskega vzvišenega reda pa je kot »kozel« pomagal nekoč v samostanski kuhinji. Ali ker se je svinjina kuhala pod mojo oskrbo, me je to prepričevalo, da sem se že malce izuril v kulinarični umetnosti, sicer ne bi šef s toliko slastjo požiral moje hrane. Medtem ko je njemu šla v slast, je v meni kuhala jeza: Da bi ga razneslo, požeruha!
Take so bile naše redakcijske idile...
Iz seznama naročnikov sem posnel, da okoli 200 naročnikov plačuje list, ostali pa so bili naročniki neplačniki ali pa taki, od katerih smo se nadejali, da bodo list naročili. To so bili »slepi« odjemalci naše slovstvene robe.
Hoteč zmanjšati število dveh zadnjih vrst bralcev »Mira« in jih spreobrniti v plačujoče naročnike, je potoval šef križem Zedinjenih držav in sicer zastonj, ker so razne železniške družbe urednikom in članom uredništva blagohotno dovolile prosto vožnjo.
Skupno se je tiskalo 500 izvodov na teden za letno naročnino en dolar 50 centov. Poštnina je stala en cent za funt izvodov, vendar smo morali sami v uredništvu urediti izvode po državah in poedinih poštnih nradtih ter jih tako pripravljene na pošti oddati.
Mimo naročnine so prispevali k dohodkom oglasi. Naš šef je razpošiljal raznim ameriškim tvrdkam, ki so izdelovale »Patent - Medicines«, posebne okrožnice, vabeč jih, da naj oglašajo v »Miru«, ki je v Ameriki najbolj razširjen in vpliven slovanski list, ki izhaja v dvajset tisoč izvodih. To drzno ugotovitev so fabrikantje patentnih zdravil kvitirali z oglasi v še drznejših, »po spričevalih« potrjenih trditvah, da njih zdravilo leči in ozdravlja vse bolezni, ki jim je podvrženo ubogo človeško meso. Pri raznih volitvah se ie šef »Mira« vsedel vedno med republikanski in demokratski stolček ter pobasal od obeh strank kolikor le mogoče veliko dolarčkov za svoje politično »prepričanje«. Meni to ni bilo všeč: ni se mi zdelo »fair«. Na moje pripombe pa ml
je šef jezno zabrusil: »Hudič, kaj bomo pa v pisker djali, jesti moramo!« Slovenski trgovci in mali obrtniki šo plačevali oglase večinoma v naturalijah: kos mesa. par funtov sladkorja, kave, galono vina ali pive. Zakrpali so našo obleko in obutev. Na najbolj vidnem mestu v listu smo imeli tiskano: »V podporo našega lista so nam poslali:« (na kar so sledila večkrat tudi fingi-rana imena in svote).
Iz tega lahko čitatelj posname, da gmotno stanje »Mira« ni bilo bogve kako sijajno. Od tristo dolarjev in ne-sigurnih drugih dohodkov niso mogle tri osebe živeti in plačevati še papir, najemnino in druge potrebščine. Umevno je, da je bila moja plača 15 dolarjev na teden, to je 720 dolarjev na leto, le nekak iluzoričen »film«, kar sem spoznal takoj, ko sem pregledal seznani ek naročnikov. Kako trda pa je bila ta resnica v praksi, sem občutil, ko mi je šef že prvi teden na podlagi žalostnega finančnega stanja lista priznal, da mi ne more plačevati več ko osem dolarjev tedensko, toliko, kot je prejemal črkostavec. Omenil pa je: ali ni stav-čevo delo bolj naporno in umazano? Mar ni lepše sedeti za mizO, rabiti škarje in sem ter tja za pero prijeti? Seveda me ta argumentacija ni mogla prepričati o moji manjvrednosti, spoznal sem pa, da mi ne ostane drugega, kakor se udati. Storil sem to s tisto lahkoto, ki mi v mojem življenju tako zvesto stoji ob strani, kadar je treba premagati nizkotna poželjenja po gmotnem uspehu v tej solzni dolini.
Gospodu šefu nisem mogel zameriti, da me je kot svojega urednika tako nizko ocenil, saj mi je po prihodu v Pueblo na vprašanje, če bi lahko dobil načrt mesta Pueblo, odločno odgovoril: »Kaj pa mislite, kje bi se dobil tako velik papir?«... Taka velikopotezna igmoranca mi je imponirala!
Bilo je v jeseni, ko sem pri mizi sedeč gledal na razprostrto peščeno puščavo, na kateri je melanholično sameval trnjev kakt. Zdaj sem najbolj občutil. da naš list »Mir« ne bi mogel imeti bolj pripravnega imena: vse mrtvo naokoli, če izvzamem cayote, prerijsko volkuljo, ki je kakih 30 metrov od hiše brez strahu prilezla s svojimi tremi mladiči iz luknje med kopico kamenja. Igranje ljubkih, lisacam podobnih živali, me je zanimalo in zabavalo ter mi prav živo predočevalo, da se nahajam na
»divjem zapadu«. S snegom pokrito Skalnato gorovje pa mi je klicalo v spomin naše Karavanke; to mi je življenje v novem kraju blažilo in naslajalo dušo in srce.
Naši rojaki so morali v zapadnih krajih Zedinjenih držav opravljati najtežje delo; spravljali so sirovine kovinske industrije na dan, delali v rudokopih za železo, zlato, srebro, baker in premog, poleg tega pa so bili zaposleni pri prvi spremembi sirovin v industrijske izdelke. v plavžih in fužinah ter topinicah žlahtnih kovin. Sem ter tja je bil naseljen kak slovenski farmer, zakaj peščena puščava se je izpremenila ondi, kjer so bili speljani jarki za namakanje zemlje, v prav rodovitno polje. Mesto Pueblo leži nekako 2000 metrov nad morsko gladino. »Skalnato gorovje« (Ročki Mountains) pa doseza višino GO0O metrov. Zrak v teh krajih je čist, poln ozona, osvežljiv in vztrajno solnce sije tu bolj intenzivno kakor v nižjih legah.
Naši rojaki, ondotni priseljenci, so bili v stari domovini skoro izključno kmetje, ki so znali le malo čitati. Doma niso imeli nikdar prilike čitati novine — saj so si zaslužili komaj za borno življenje. Ni bilo čuda, da niso čutili potrebe či-tanja listov in da so bili tako rekoč duševno rnrtvi ali nezavedni. Bile so težave z njimi. Treba je bilo trudapolnega dela in prigovarjanja, da so naročili slovenske liste. In če se je kdo naročil, je smatral to kot »vbogajme« uredništvu. Med njimi je bil le malokdo narodno prebujen; v obče so se smatrali kot Avstrijce ali »Estrajharje«, tako so se tudi pri delodajalcih in oblastvih pri-glašali, še »Kranjcev« je bilo med njimi le malo. Treba je bilo torej vzbuditi njih potrebo in željo po čitanju, vzbuditi v njih srcih narodno zavest, zavest slovenstva ter čut medsebojne vzajemnosti in pripadnosti.
Počasi je šlo!
In ko je število čitateljev in naročnikov nekoliko naraslo, smo začeli v naših rojakih vzbujati misel za medsebojno pomoč v slučaju bolezni in smrti, to je, da dobi vsak član podpornega društva dostojen pogreb, njegovi svojci pa denarno pomoč, ki bi jih ob izgubi reditelja rešila pogina v tujini. In tudi to je šlo!
Kakor vztrajna kaplja izdolbe kamen, prav tako je neprestano delo slovenskih
ameriških listov dovedlo do ustanovitve slovenskih podpornih Jednot, ld štejejo danes 120.000 članov. In ne samo to — slovenske podporne Jednote so služile drugim Jugoslovenom kot vzorec. V početku so Hrvatje vstopali v slovenska društva, ker svojih niso imeli. Zdaj štejejo jugoslovenske Jednote brez Bolgarov približno 240.000 članov. Koliko je bolgarskih društev v Ameriki, ne vem.
Intejigenti slovenske narodnosti so izvršili ogromno delo. Da pa se je to storilo, je bilo treba veliko rodoljubja, nesebičnosti, požrtvovalnosti, vztrajnosti, zatajevanja in revščine.
Ne vem, ali je kdo teh slovenskih in-teligentov prejel kdaj za to kako plačilo ali hvalo, ali vsaj priznanje, vem pa, da mora vsak izmed njih čutiti v sebi največje zadoščenje in sladko zavest, da je imel priliko in čast pripomoči tako sijajnemu uspehu, kakršnega smo dosegli na organizatoričnem in kulturnem polju v Ameriki mi Slovenci.
Noben socialen napredek, noben naslov, nobeno odlikovanje, noben gmoten uspeh ni mikal teh slovenskih inte-ligentov k delu in požrtvovanju, samo čut narodne zavesti in čut domoljubja sta jih vodila in navduševala.
USTNICA UREDNIŠTVA:
Pisec člankov «Kako živi makedonsko ljudstvo in »Ljubezen in ženitev v Make« doniji« je g. A. Kuret, državni uradnik v Skoplju. Ta gospod je pri svojih sestavkih uporabil cele odstavke iz člankov o Make« doniji, ki jih je objavila v «Ženskem sve» tu» gdč. Mara Husova iz Ohrida. Ker ni na« vedel vira in je spravil uredništvo v zmoto, da je to njegov izviren prispevek, ga s tem javno označujemo kot plagijatorja. ' Ure d.
Iz tehničnih razlogov je v tej številki izostalo nadaljevanje potopisa Ivana Zorca: Ptički iz črnega gneadac. Prav tako smo morali za polovico skrajšati »Francoščino za samouke?.
Francoščina za samouke.
Metoda jezikovnega pouka na praktični podlagi. 50.	51.
Pour la premiere fols1, le sultan2 du Maroc" se rend4 a la Mosquee5 en auto"
Casablanca7, 21 octobre. — Le sultan Moulay Youssef8 est alle9, hier soir10, faire ses devotions'1 a la mosquee de Moulay Idriss.
Mais, relevant1- de maladie13 et ne pouvant14 accomplir15 le trajet16 a pied17, pour la premi&e foisu il est passe11' en auto20 dans les>rues:i etroites - de Medine escorte23 par de nombreux ca-valiers24.
Ce pittoresque25 spectade20 avait attire27 une foule28 constderable29.
(Quolidien, 22. 10. 1927.)
I	(pur-la-pramjer-fvva) prvikrat, prvič ! (siilta)	sultan
*	(marak)	Maroko
4	(sarot)	se poda se rendre	podati se
5	(maske)	mošeia
6	(a-noto) ž.	v avtomobilu
*	(Kazablska)	mesto v Maroku
8	(muh-jus:f)
9	(a le i	šel
aller	iti	A
10	(jir-swar)	včeraj zvečer
II	(fer-se-devasjoi) 2. napraviti svoje pobožnosti,
opraviti molitev
12 (ralva)	ker. je vstal; rozdravel
relever	dvigniti, kvišku postaviti
(maladi)	bolezen
(na-puva) •	ker ni mogel
pouvoir	moči ■
(ak&plir)	izvršiti'
(latraž;)	prevoz, pot
(apje)	peš (pur-la-pramjčr-fwa) prvikrat, prvič
passer	mimo iti, mimo se. peljati
(i-noto) ž.	v avtomobil^
(le-ru)	ulice
(etrwat)	ozke	.
(iskjrte)	spremljan
escorter	spremljati
(kavalje)	konjeniki
rpitors-k)	slikovit
(spsktakl)	pogled, prizor
attirer	privleči, privabiti
(fub	množica
(kfisiderabl)	znaten, -na.
LA VIE S PO RTI VE'
PEI1TES NOUVELLES
-J- C'est2 le 4 novembre, a Nevv-Yorkr>, que2 Paulino1 boxeras contre le champion d'An^leterre6 Pilil Scott7.
t Du 17 au 19 jaiivier, seront di-sputees8 les epreuves0 eliminatoires10 de patinage'1 sur glace12, en vue des'8 procha ns 14 Jeux olympiques,5. Les epreuves9 auront lieu16 a la patinoire17 oiymp quels de Chamonk18.
t Le coureur19 a piedtp, Ritola, que nous vimes21 aux derniers Jeux olym-piques15 et qui representera2* encore25, l'an prochain14, aux jeux15 d'Amsterdam-4, les couleurs25 finlandaises2*5, a
1 (sportiv) m. sportif
sportaa
s	(nju-jark)
4	(polino)
5	boxer (bokse) o	(agUtir)
'	(fil-skDt)
s	(s?ro dispiite)
med c'cst in que se stavlja izraz, ki je po-vdarjen
pristanišče v Sev. Aretiki osebno ime boksati se Anglija osebi,o ime
se bodo branile, se bodo vršile
preizkušnje, tekme izločilne drsanje led
z namenom; z ozirom na prihodnji
Olimpi ske igre; edn. le jeu se bodo višile vršiti se drsališče
(šamoru) ali (šamaniks) mestece pod Mcnt-Blancom tekač, dirkač peš
smo videli videti
predstavljati, zastopati
še
glavno mesto Holandije, kjer se vrše Olimp, igre 1. barve	[1928.
finiland)ske
9 (eproev). ž. J0 (eliminatwar)
11	(patinaž) m.
12	fglas) ž.
13	(a-vii-de)
14	(pfDŠv)
13 (žo-alijpik)
16	(orw-ljo) ai/o r lieu
17	(Ia-patinwar)
13 (la-' urcEi) 21 tapje) 21 (nu-vimi
vo r (vwar) ?2.representer !"•• (SKDi) u (amstsrdam)
" (kuloer) ž. te (fijladtz)
Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij <rjutra» Adolf Ribnikar. — Z* cN«» rodno tiskarno* d d. kot tiskarnarja Fran Jezeriek. — Vsi v Ljubljani.