ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430 ODPIRALNI C AS: 8h - 19h SOBOTA: 8h - 13h «1$ SMi! VLJUDNO VABLJENI! oni k CZ O AA P UT E RS ZAPOSLIMO... PRVIČ, DRUGIČ, TRETJIČ. Našo sredino bi radi okrepili s strokovnjaki za razvoj programske opreme na področjih: a) • logistika in namenske rešitve za kupce, • e-poslovanje, web servis, objektne tehnologije (Smalltalk, Java, C#), SOAP, XML b) • vodenje skupinskega dela v okoljih Exchange in Outlook ter CTI • zaželeno poznavanje ali želja po učenju tehnologij NET Ponujamo vam urejeno, prijetno delovno okolje z lahkotnim in ustvarjalnim ozračjem. Delali boste v ambiciozni skupini z veliko mero samostojnosti in boste nagrajeni za vse uspešne rešitve. Zagotovili vam bomo dodatno izobraževanje in napredovanje ter seveda dovolj prostega časa. V našo sredino vabimo tudi študente, začetnike in pripravnike! Pisne prijave pošljite po pošti do 31.5.2001. Oria Computers d.o.o. Polje 4, 1410 Zagorje ob Savi tel.: (03) 566 44 77, e-mail: info@oria.si http://www.oria.si PE Ljubljana, Stegne 21 in PE Kranj, Planina 3 Logično je biti z nami! 16.KOLESARSK1 VZPON NAGEOSS Start: 27.5. ob lO.uri izpred tenis parka AS v Litiji Cilj: Pri obeleju GEOSS v Sp.Slivni Proga: DoLina proge je 16 km, vi{inska razlika •^00 m. Od starta do Sp.Hoti~a (9 km) vozM<^Mjg^rjiv|agrti vo' nji, nato sledi 7 km vzpona do cilja. [tartnina: 1.500,00 SIT (v pr&pjijawlb6vete$fflj) 2.000,00 SIT n&daB?rTred1nHk Nagrade: Najboljji po kaS^Brp^bob^^eeli medalje. Nagrajena bo tudi naj{tevil~\ej{aykip^^ptrTn3Nn^jstarej{i, najve~ji, najteji, najmla Vsak udele'enec bo ptre aJtooli obrok in napitek. Po kon~ani pr| nagrad. Glavna nagrada je gorsi Trgovina in kolesarski ser Kamnik. Prireditev bo ob vsakem vremenu! Vsak kolesari na lastno odgovornost! Organizator: [D Partizan Litija Informacije: 01/896 40 34 Marko, predprljave: 01/898 39 59 Sre~ko, ___________01/898 51 57 Vojko 01/897 9154 Draao. LS/ SOP ZASAVJE TRBOVLJE ( )/) /. juniju prazniku občim Trbovlje, vam čestitamo in želimo prijetno praznovanjeI ZNANJE JE POT DO USPEHA... RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: VVINDOVVS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale tel.721-94-61, faks 721-94-64 E-pošta: clip@cllp-domzale.si Ugodnosti: - 10% popust za skupine - 20% popust brezposelnim, dijakom, šudentom - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. dr OSREDNJA m?ž£E$&tP: e J G fiKi ib _______ UVODNIK 22. maja letos je minilo okroglih 10 let, ko je prva šte-Zasavca prišla med vas, drage bralke in bralci. Takratna ekipa, smela in pogumna (več o tem preberite v intervjuju Fanči Moljk s prvim odgovornim urednikom Markom Planincem, enem od protagonistov Zasavca)] zaorala težko ledino v zasavski tiskani medijski prostor. Ekipe so se v teh desetih letih menjavale, nekaj sodelavk pa je ostalo vseskozi zvestih Zasavcu. Tudi o njih bo še tekla beseda. V prihodnjih številkah nameravamo prisluhniti nekdanjim urednicam in urednikom, saj verjamemo, da nam bodo dali kakšen dober namig, nasvet. Morda pa se bomo v tem letu predstavili tudi aktua' sotrudniki vašega in našega Zasavca. Sicer pa to številko posvečamo tudi praznovanju v Kje je kaj: ‘tj!) Marko Planinc o Zasavcu pred z--. desetimi leti 6 Ojstro 10-/Jože Ovnik razstavlja CS) Sto let organiziranega obrtništva v Zagorju Župan Ladislav Žiga Žgajnar o tem m onem... fially na Izlakah Naslednjič izidemo 7. JUNIJA 2007/ ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala' 040/267-411 V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Fanči Moljk (Mis maš), Igor Gošte, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494,040/267-411 Tisk' Padežnik Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, I. polletje 2.916,00 SIT, 11. tromesečje 1.468,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. r> f: Č' J7 G fl G xr G r ZASAVČEVIH MARKO PLANINC - prvi odgovorni urednik Zasavca Marko Planinc z Dola je znano novinarsko ime v zasavskih logih. Svojo novinarsko pot je začel na Radiu Trbovlje, potem je bil šest let dopisnik Dela iz Zasavja. Pred desetimi leti je za štiri leta sprejel mesto odgovornega urednika na Zasavcu. Nekaj let je vodil ETV Zasavje na Izlakah in eno leto TV Center v Trbovljah. Zdaj je samostojni novinar in spet sodeluje z Radiom Trbovlje, piše hrastniški letopis, ki bo že tretje leto zabeležil pomembne krajevne dogodke. Po novem letu je postal dopisnik TV Slovenije iz zasavskih občin. Če že ne prej, smo to opazili v tem mesecu, ko je vsa slovenska javnost spremljala nesrečo v rudniku Ojstro. O njej je Marko Planinc dnevno izčrpno poročal... To je bilo verjetno eno najtežjih novinarskih poročanj v tvojem žilvljcnju? Prav gotovo. Na rudnik v domačem kraju sem tudi drugače vezan. Prvih nekaj mesecev delovne dobe sem kot dijak in študent naredil prav tam, nekaj imam celo dela v jami. Oče je bil poslovodja hrastniške jame, tako da mi je rudarjenje blizu. Zato sem skušal poročati o dogajanju v jami Ojstro čimbolj korektno do vseh udeležencev v tej katastrofi. Takšno desetdnevno dogajanje je izjemno izčrpljujoče predvsem za družine ponesrečenih rudarjev. Seveda tudi za reševalne ekipe, pa tudi sam sem bil po desetih dneh precej ubit, saj sem dnevno spremljal novosti za štiri informativne oddaje naše televizije. No, danes se bova pogovarjala o veselem dogodku. O rojstvu časopisa Zasavc. Kako se je začelo? Zame čisto slučajno. Bil sem na otvoritvi neke likovne razstave na Izlakah in pogovor z Matjažem Švaganom je nanesel na časopis, ki bi zajel zasavsko regijo. V Zagorju je takrat izhajal Valvazorjev navdih in želeli so razširiti obzorje. Krenilo je hitro, takratni dopisnik TV Slovenija Roman Rozina je imel že izdelano idejo o zasavskem časopisu. Vsak je dodal še kaj svojega, pa smo pričeli. Roko je ponudil Nande Razboršek, da smo v zagorskem delavskem domu lahko imeli sestanke, sodeloval pa je tudi v uredniškem odboru. Zbrati je bilo treba tudi sodelavce... Posrečilo se nam je privabiti vse eminentne novinarje tistega časa v Zasavju, profesionalce in druge, ki so bili vešči pisanja. Za celostno podobo časopisa je poskrbel Dušan Kastelic, eden izmed najbolj prodornih mladih oblikovalcev v Sloveniji. Kasneje smo privabili še nekaj zanimivih piscev, ki so še povečali kvaliteto časopisa. Prav zanimivi so bili sestanki uredništva, saj so se mnenja kar kresala, dokler nismo prišli do najboljše rešitve. Ideje starih mačkov Staneta Šterbucla, Milana Vidica, Aleša Guliča, Bogdana Baroviča, pa Ivane Laharnar in drugih takratnih sodelavcev so bile vedno usmeijene v kvaliteto časopisa. Iskali smo zanimive teme, skušali predstaviti ljudi, ki so imeli kaj povedati. Poudariti je treba tudi dobre fotografije, ki so odlikovale takratnega Zasavca. Med fotoreporterji sta bila še posebej dobra sodelavca Branko Klančar in Tomo Brezovar. Iz Zasavca so izšli odlični grafični oblikovalci kot sta Uroš Klemen in Slavko Garantini. Lansirali smo politika Matjaža Švagana, ki smo mu prav na omizju Zasavca za hec skovali geslo Švagana za župana še takrat, ko o županstvu še razmišljal ni. Celo sedanjega direktorja RCR Toma Garantinija smo uspeli zbezati iz strankarske pisarne, ga nahecati za direktorja Zasavca in potem je vodila pot le še navzgor. Ni daleč od resnice trditev, daje bil Zasavc pač dobra referenca, iz njega so izhajali odlični kadri za različna področja delovanja. Pozornost ste posvečali tudi mladim piscem... Mladim so bila vrata vedno odprta. Marsikdo je na Zasavcu napravil svoje prve novinarske Korake. Mnogi so se razvili v dobre pisce, sedaj sodelujejo z mediji po celi Sloveniji, izdajajo knjige... Posamezniki poudarjajo, da si jih znal dobro usmerjati in oblikovati. Katere značilnosti novinarja se ti zdijo napomembnejše? In kako jih doseči? Kljub vsemu je v novinarstvu še vedno najpomembnejša poštenost. Najprej do bralcev, poslušalcev ali gledalcev, potem do ljudi, o katerih pišeš in tudi do samega sebe. Korektnost poročanja, ločevanje novinarskih stilov, obvladovanje novinarske obrti pa so seveda same po sebi umevne. Dosežemo jih lahko s primernim odnosom do tega poklica, v rosnih letih je pomemben dober mentor ali starejši novinarski kolega, ki zna brzdati neučakanost in pametno usmerjati mladostno energijo. Seveda brez novinarske žilice ne gre. Kdor je nima, lahko postane le soliden obrtnik - novinar. Največ pa bo vsak dosegel s trdim delom, ki ne pozna ure, dneva ali noči. Naj povem, da smo prve številke Zasavca delali pred oddajo v tiskamo tri dni in noči skupaj, brez kakšnega poštenega spanca. ZASAVČEVA EKIPA NOVINARJEV PRI PŠENKU. ■u.f? G jjG/IGTFGj. j 24. VELTRAVNA 2001 Na Zasavcu ste v prvih letih oblikovali zanimive projekte... Kar nekaj jih je bilo. Začeli smo z vsakoletnim izborom miss Zasavja. Ko seje ob osmih zvečer pričela v Mesečini prva prireditev za izbor miss Zasavja, smo imeli prijavljeno le eno kandidatko. Vendar sta takratni glavni urednik Matjaž Švagan in takratni zagorski župan Jani Režun zadevo uredila in v tekmovanju se je pomerilo deset deklet. Nekatera dekleta iz naših izborov so napravila lepo kariero v manekenskem svetu, najbolj mi je v spominu prva miss Blanka Tomac in druga Tjaša Kuplen. Na naslovnicah Zasavca smo gostili ogromno zanimivih dekliških obrazov. Oživili smo zasavsko sejemsko prireditev in ji nadeli ime Zasavčev sejem. V Trbovljah smo prvi dve leti zastavili izjemno ambiciozno, prireditev so odpirali celo takratni ministri. Prav otvoritev je bila ena od redkih javnih predstavitev takratnega finančnega ministra Janeza Kopača, kije ministroval le mesec ali dva. Tudi prireditev za Naj športnika Zasavjaje bila odmevna. Na proglasitev so prihajali najboljši slovenski športniki: Aljaž Pegan, Nataša Bokal, Primož Peterka, Brigita Bukovec in drugi. Iz teh proglasitev, ki so se kasneje selile na televizijo, mi je najbolj ostala v spominu ganjenost kegljača Uroša Stoklasa ob proglasitvi v bivšem hotelu Rudar. Uroš je tisto leto osvojil naslov svetovnega prvaka, vendar v Avstriji niso imeli slovenske himne, da bi mu jo zavrteli na zmagovalnem odru. S pokojnim Sašom Fabjanom sva zadevo izpeljala tako, daje na proglasitvi športnika Zasavja Uroš stal na najvišji stopnici, Neva Marn pa mu je čudovito odpela slovensko himno. Presenečenje je bilo izjemno, Uroš in njegovi kegljaški prijatelji, ki so vedeli, za kaj gre, so bili vidno ganjeni. Zaključke leta smo vedno proslavili s podeljevanjem jetmice leta v Mesečini. Dobil jo je tisti znani Zasavčan, kije bil največkrat omenjen v rubriki Jetmice. Po več metrov dolgo jetmico so vedno prišli vsi dobitniki jctmic, tudi tisti, ki so slišali kakšno pikro na svoj račun. Še zdaj mi je žal, da Jetmice in druge rubrike na tej strani, predvsem rubrika Rdeči Revir, ki jo je prefinjeno pisal Roman Rozina, niso izšle v knjižni obliki. Še danes je veliko stvari aktualnih... Pričeli smo tudi z založniško dejavnostjo. Izdali smo odlično knjigo otroških pesmi Francija Lakoviča, ki je v časopisu urejal literarno prilogo List. Imeli smo pripravljeno izdajo odlične knjige otroških pesmi Neže Maurer z izjemno dobro likovno opremo Severine Šprogar Trošt in izdajo knjige Valerije Tvrz o zagorski dolini, ki jo je izdala v Sarajevu v srbohrvaščini. Še danes ni izšla v slovenščini, kar je tudi za Zagorje velika škoda. Tudi zaradi tega, ker nismo bili sposobni spraviti na svetlo te projekte, sem se nazadnje naveličal in odšel z Zasavca. Zasavc bi namreč lahko postal zasavska založba, ki bi jo ta prostor nujno potreboval. V časopisu je bilo precej zanimivih rubrik... Rubrike smo nadnasiavljali in kot vidim, so nekatere še ostale. Želeli smo jim dati zasavska imena: funšterc, kšefti, likof, kšajt glavce... Lotili smo se spremljanja vseh področij življenja in dela v Zasavju, pisali koledar dogodkov. V časopisu smo skušali enakomerno pokrivali dogajanja v vseh treh zasavskih občinah, tudi iz Litije in Radeč smo radi objavljali prispevke. Kronistom bodo lahko podatki iz prvih let Zasavca vedno v veliko pomoč, saj so preverjeni in v zapisih ni veliko napak. Nabralo se je veliko zanimivih tem. Katere ti pridejo najprej na misel? Že v prvi številki smo na naslovnici objavili naslov Adijo, knapi. Kasneje je znanih pod tem naslovom še več projektov, npr. Orlekov komad in CD, pa v zadnjem času odličen televizijski dokumentarec. V prvi številki smo pisali o ukrajinskih plesalkah, ki so stanovale v bivšem hrastniškem dijaškem domu. Plesale so celo na promociji prve številke Zasavca v Mesečini, kjer sije časopis z zanimanjem ogledoval tudi župnik Jože Čampa, kije bil v vseh letih veijetno najbolj plodovit pisec pisem bralcev v naš časopis. Izjemno dobro smo obdelali slovensko vojno, potem neurje, kije pustošilo v Zagorju in Trbovljah. Takrat smo skupaj z Radiom Trbovlje sprožili solidarnostno akcijo in pomagali dvema družinama s kar precejšnjo vsoto denarja. V časopisu smo gostili znane Zasavce od blizu in daleč. Že pred desetimi leti smo napovedali tadeško občino, pisali o rojstvu hrastniških četverčkov in odpirali druge zanimive teme. Vseskozi pa smo vzpodbujali sodelovanje občin in uresničevanje skupnih ciljev. Kako ste premagovali materialne težave? Težko. Časopisje živel od prodaje izvodov in prodaje reklamnega prostora. Denarja je bilo vedno ravno nekaj premalo. Precej stvari se je izboljšalo s prihodom direktorja Garantinija, vendar nekako nismo znali priplezati tako visoko na zeleno vejo, da bi lahko zadihali s polnimi pljuči. Direktno pa se v Zasavcu takrat nismo hoteli vezati na občine, saj je v novinarskem delu Zasavca v tistim času bila neodvisnost pisanja od sponzorjev in politike več vredna kot malo boljši položaj. Mislim, daje bila odločitev pravilna, saj je bil časopis zaradi tega prav gotovo boljši, kot bi bil sicer. Najprej je bil Zasavc mesečnik, kmalu štirinajstdnevnik in potem tednik. Resje. Za pošteno pokrivanje prostora kolje Zasavje je tednik nuja. Zato smo se zanj tudi odločili. Le tako smo namreč lahko korektno in kvalitetno pokrivali dogajanja v Zasavju, ki jih je veliko in si zaslužijo, da so omenjeni in zapisani. Lahko omeniš še kakšno zanimivost iz prvih let Zasavca? Ogromno bi jih bilo. Vendarjc kar nekaj takšnih, da še niso za objavo. Veliko pa je bilo trenutkov, ki so povezali ljudi v šopek dobrih prijateljev. Novinar Marko Planinc se je s svojo ekipo lepo zapisal v zgodovino izhajanja zasavskega časopisa. Pri njegovi nadaljnji novinarski poti mu želimo bralci in sodelavci Zasavca še veliko uspehov. Fanti Moljk •r- j. TT.n.Kufsrc MESEC DNI PO NESREČI V RUDNIKU OJSTRO HRASTNIK Od rudarske nesreče v jami Ojstro v Hrastniku je minilo že mesec dni. V medijih smo lahko dnevno spremljali napore rudarskih reševalcev in redne ekipe rudarjev ob delovnih izmenah, ki so v desetdnevni akciji uspeli najti vseh pet kameradov: Viktorja Bezgovška, Zdenka Kočarja, Borisa Mačka, Franceta Zoreta in Antona Jančiča. 8.maja so rudnikov. Na zadnje slovo nesrečnih mladih rudarjev so prišli tudi predstavniki države: predsednik Milan Kučan, predsednik vlade Janez Drnovšek in minister za okolje in prostor Janez Kopač. Minister je zbranim tudi spregovoril in med drugim dejal, da človek tokrat boja z naravo žal ni uspel dobiti. Svojcem je obljubil pomoč. Govor je imel tudi imenovali komisijo, ki bo vestno spremljala dotok prispevkov na računu in skrbela, da se bo denar ustrezno porazdelil. Podobne komisije so na RTH v preteklosti že delovale. Glede vzroka nesreče na koti 97 v jami Ojstro bodo na RTH izdali poročilo do poletja. Republiška komisija pa misli poročilo o nesreči pripraviti v štirih mesecih. Dejstvo je. se njim v čast na žalni slovesnosti v hrastniškem delavskem domu od njih poslovili. Svojci, prijatelji, sorodniki. Na žalno slovesnost so prišli tudi številni predstavniki zasavskega gospodarstva in političnega življenja in predstavniki drugih slovenskih direktor RTH Aljoša Kink, ki je ponovno obljubil, da bodo na rudniku poskušali nesrečo svojcem čimbolj ublažiti. V zadnjih dveh tednih so ponudili pomoč družinam ponesrečenih rudarjev tudi posamezniki in različne organizacije. Zato so na rudniku da takšnega vdora vode, blata in drugega materiala v slovenskih rudnikih doslej še ni bilo. Primerjamo ga lahko le z velikim površunskim plazom - v jamskih razmerah. Žal se narava ne vpraša, kakšne so posledice... Fanti Moljk ZAHVALA Ob tragični rudarski nesreči v jami Ojstro, v kateri so izgubili življenje naši dragi prijatelji in sodelavci: Viktor Bezgovšek, Zdenko Kočar, Franc Zore, Boris Maček in Anton Jančič, se zaposleni, vodstvo in sindikat podjetja RTH iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob nesreči stali ob strani in izrekli svoje globoko sožalje. Posebej se zahvaljujemo reševalcem in rudarjem iz Obrata Hrastnik in Trbovelj, Kinološki skupini Republike Slovenije, vsem uniformirancem in ostalim, ki so počastili svoje stanovske kolege. Zahvaljujemo se tudi osebju Splošne bolnišnice Trbovlje, še posebej dr.Rudiju Zupanu, dr.Tadeju Guni in dr.Anki Župan-Prelesnikovi za skrb in pozornost za v nesreči poškodovanega rudarja Aleša Hočevarja. Zahvaljujemo se podjetjema Savske elektrarne in Termoelektrarni Trbovlje, ki sta prevzeli skrb za šolanje za dva otroka ponesrečenih rudarjev. Za strokovno pomoč se zahvaljujemo SPEM komunikacijski skupini in medijem, ki so poročali o celotni tragediji. Zaposleni, vodstvo in sindikat RTH, d.o.o. TRBOVELJSKO KOPALIŠČE OBNAVLJAJO JP Komunala Trbovlje, ki upravlja z javnim kopališčem v Trbovljah, njegova lastnica je Občina Trbovlje, se je sredi maja lotila najnujnejših obnovitvenih del na napravah in opremi javnega kopališča. V tem času so prepleskali bazene in še narsikaj drugega uredili v okolici, na strojnih in instalacijskih napravah ipd. Zaenkrat bo način kloriranja vode ostal takšen kolje sedaj, torej ročen. Kopališče bodo predvidoma odprli okoli I.junija, tako kot vsa leta doslej. Vodo bodo deloma tudi ogrevali, poskrbeli za varnost kopalcev, dana bo možnost nočnega kopanja, cene pa bodo ostale nespremenjene napram lanskim. Kopališče bo obratovalo predvidoma do konca avgusta, nato pa se bodo lotili temeljite obnove kopališke zgradbe, naprav in instalacij. Sanacijo kopališča naj bi dokončali čimprejc, morda še letos. Naj omenimo, daje bil obisk kopalcev lansko leto zelo dober, zato upajo, da bo vsaj tolikšen tudi letos, veliko pa je odvisno od MILIJON TOLARJEV TRBOVEUSKI BOLNIŠNICI Podjetje EVJ Elektroprom Izlake je Splošni bolnišnici Trbovlje pri zbiranju denarnih sredstev za nabavo harmoničnega in električnega skalpela namenilo denarna sredstva v višini 1.000.000,00 SIT. Podpis donatorske pogodbe s strani direktorja EVJ Elektroproma Janeza Vidmarja in Rudija Zupana, direktorja Splošne bolnišnice Trbovlje, je potekal v petek, 11.maja 2001. -1 Iv 3 M C4 .L M n LITIJSKA OSVEŽITEV - BIKS BAR V Litiji je pred kratkim pričel delovati nov lokal imenovan "BIKS BAR". Kar pomeni biksati ga v smislu zabavati se. Je na koncu Litije, za znamenitim Plečnikovim spomenikom v čast padlim v NOB, v kleti Lajevčeve hiše, kjer so spretno izrabili žlahtnost starega zidanja. Veliko prednost predstavlja velik vrt, ki spretno izrablja brežino reke Save. Pravzaprav edini objekt v Litiji, ki se zaveda tudi prednosti ambienta reke. Poleg pestre ponudbe pijač pa lastnik Jure Pavlica načrtuje "partije" različnih tematik, vrti izbrano glasbo na meji med funkom rockom in jazzom. Tako se bo 24.5. zgodila IMPROLIGA, po Teku mladosti 25.maja pa bodo priredili zaključni žur. Torej velja povabilo, posebno v vročih poletnih dneh, ko lokacija zagotavlja prijetno svežino. Besedilo in sliki MM USTANOVLJEN REGIONALNI TEHNOLOŠKI CENTER Eti, Svea, Forstek, Steklarna, Sinet, TKI Hrastnik, Kovina Šmartno, RCR, Oria Com-puters in Inženirski biro Pirnar&Savšek. To so podjetja, ki so z vložkom enega milijona tolarjev ustanovila Regionalni tehnološki center Zasavja (RTZC). Sedež centra bo v steklarskem gradu v Hrastniku, za v.d.direktorja pa so imenovali Matjaža Kovačiča, medtem ko je Jože Smrkolj postal predsednik skupščine. Sicer pa sta pridružitev tem podjetjem najavila tudi RTH in Termoelektrarna Trbovlje, (pm) NOVE CENE TOPLOTNE ENERGIJE Pred nedavnim je JP Komunala Trbovlje objavila nove cene ogrevanja in to z veljavnostjo od 1.aprila tega leta dalje. Pavšalno ogrevanje se je podražilo za 5,277%, ogrevanje po števcu za gospodinjstva in ustanove 5,19% in za industrijo 3,97%. Ogrevanje vode je dražje za gospodinjstva in ustanove za 5,19%, za industrijo pa 3,97%. Povprečno so se cene dvignile za 5,277%. Cena za priključno moč pa se ni povečala. IL ODSLEJ BHS TUDI V ZAGORJU Na Cesti zmage Sla v Zagorju ob Savi so v Avtocentru KBM pred kratkim odprli še en servis v verigi BHS hitrih servisov. Tu vam nudijo razna popravila vašega jeklenega konjička, servisiranje, montažo nadomestnih delov. Največja prednost za kupca je, da je sprejem brez naročanja, poleg tega so vnaprej znane cene in roki popravila, najboljši vgrajeni materiali, jamstvo ter ugodne cene storitev in avtomobilskih delov ter pnevmatik. Za več informacija pa pokličite 56-64-064 ali 56-64-614. (pm) TUŠ ŠIRI SVOJE TRGOVSKE PROSTORE Trgovsko podjetje Tuš iz Celja, ki ima že nekaj časa svoje trgovske prostore na Trgu revolucije v Trbovljah se je odločilo, da razširi svoje trgovske prostore oziroma prodajalno na obstoječi lokaciji. Pred nedavnim je odkupilo opuščene trgovske prostore trgovine z oblačili v neposredni soseščini, pred kratkim pa seje odločilo, da dosedanjo trgovino razširi z vključitvijo dodatnih odkupljenih prostorov. Podjetje Gradbena dejavnost iz Hrastnika je kot najugodnejši ponudnik začelo z adaptacijskimi deli. Ko bodo dela končana, bodo zmogljivosti Tuševe trgovine podvojili in razširili ponudbo. IL OBRTNIŠKE NOVICE Hrastniške obrtniške novice s podpisom Jolande Gobec obsegajo v majski številki osem strani in še pet strani javnega razpisa za dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva, ki ga je izdala občina Hrastnik. Jolanda Gobec v uvodu opozarja na obletnico organiziranega delovanja obrtništva, ki bo letos junija. In na vrsto zakonskih sprememb, ki jih navaja na naslednjih straneh novic: spremembe zakona o DDV, spremembe trošarin, uporabe igralnih avtomatov, o poročanju sprememb cen in podobno. Posebno pozornost namenja delu na črno -zakon bodo pričeli zares izvajati v praksi. Poleg raznih obvestil izvemo še o novem članu obrtnikov, ki se ukvarja z obdelavo kovin, posredništvom, svetovanjem... to je BIRO PLUS d.o.o., Marno 50. V aprilu pa sta s svojo dejavnostjo prenehala dva člana zbornice: Magda Kolšek je odjavila trgovino Za Savo 4, Hrastnik, na Dolu pa ni več gostilne Domino, ki jo je vodil Vonko Gračnar s.p., Trg borcev NOB 13. Fanči Moljk NAZIDAVA STANOVANJSKIH BLOKOV Ingrad - gradbeno podjetje iz Celja je začelo 10.maja s pripravami za nadzidavo stanovanjskega bloka na Ulici 1.junija v Trbovljah. Po dogovoru s stanovalci tega bloka in z njegovim upravljalcem bodo blok nadzidali za eno nadstropje, hkrati pa so postavili novo streho, ker je dosedanja vedno povzročala številne težave zavoljo zamakanja. Kot investitor nadzidave nastopa Spekter d.o.o. Oba stanovanjska bloka je pred okoli tridesetimi leti zgradila cementarna Trbovlje za potrebe svojih delavcev oziroma zaposlenih. IL NOVA PRODAJALNA SADJA IN ZELENJAVE NA IZLAKAH Podjetnik Alija Tirič je na Izlakah poleg manjšega kioska, kjer je do sedaj prodajal sadje, zelenjavo in pijačo, postavil lično, dovolj prostorno in bolj primerno brunarico za shranjevanje in prodajo. Nakup in postavitev brunariceje Tiriča stal okoli tri milijone tolarjev. To pa ni edina novost. Zamenjal je tudi ime podjetja, ki je po novem MANGO. Še to. Nova prodajalna, v kateri sta zaposlena Alija in njegova žena, je odprta vsak dan od 7.30 do 19. ure. Tudi med prazniki in ob nedeljah. Sam sem se o primernosti nove brunarice že prepričal, podjetnik Tirič vljudno vabi, da sc še vi. Slika PRAV, besedilo I.G. IZ SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LITIJA NOBENA OD TREH VARIANT NI SPREJEMUIVA Litijski občinski svet se je v prejšnjem tednu sestal na svoji 23. redni seji z izredno obsežnim dnevnim redom. V dveh dneh je po dolgi razpravi končno sprejel dopolnjen dnevni red in obdelal prve tri točke (potrditev zapisnikov sej, postavljali vprašanja in pobude ter se ustavili pri gradnji daljnovoda Beričevo - Krško 2 x 400kV, ostale točke pa bodo prišle na vrsto v tednu, ki je pred nami. Daljnovod Biričevo - Krško, za katerega je dosedaj izdelana primeijalna študija variant A1 in BI, poteka tudi po ozemlju občine Litija v dolžini 13 km skozi šest krajevnih skupnosti (Velika Š tanga, Štangarske Poljane, Vintarjevec, Javorje, Primskovo, Gabrovka) in Mestno skupnost Litija. Zanj bi moralo biti lokacijsko dovoljenje izdano že pred desetimi in več leti, a je prišlo do zastoja. Leta 1997 so sc začele ponovne aktivnosti za pripravo lokacijskega dovoljenja, ki pa je bilo sprejeto v maju 2000. Na seji občinskega sveta (prisotna tudi predstavnica ministrstva za okolje in prostor in predstavnik Elesa, ki sta odgovaijala na zastavljena vprašanja) so se v razpravo vključili skoraj vsi prisotni svetniki in vsak po svoje razlagal, da za njihovo krajevno skupnost in litijsko občino ni sprejemljiva nobena od predlaganih variant Al in BI, zato je prišlo do predloga druge rezervne variante, imenovane C1, ki je bila nekaj časa sprejemljiva vsaj za tri krajevne skupnosti od sedmih, na kraju pa tudi ta ni sprejemljiva. Od vseh razpravljavcev je bil najbolj odločen svetnik Roman Cigler (SLS SKD) iz Gabrovke: »Za cesto Moravče - Čatež je ministrstvo izdalo negativno mnenje (široka je 3.5 m) in nemogoče jo je graditi v normalnih merah, ker je to zelena dolina, neokrnjen del narave ( z zaščiteno vrsto žab) in čez to dolino ter to cesto pa naj bo danes speljan daljnovod.2 X 400 kV« Zaradi nesprejemljivosti nobene od variant za gradnjo daljnovoda, je bil župan prisiljen pred zaključkom točke vzeti odmor in se dogovoriti s predsedniki političnih strank ter vodji poslanskih skupin kako naprej. Dogovorili so se za dva sklepa: Občina Litija sprejema varianti A1 in BI kot družbeno nesprejemljivi, pri izdelavi novih variant pa zahteva, da se upoštevajo vse izražene pripombe prizadetih krajanov na celotni trasi daljnovoda na območju občine Litija, kar je občinski svet tudi sprejel. OBVESTIM ZA JAVNOST V Slovenski Nacionalni Stranki OO Trbovlje smo z veliko žalostjo sprejeli nesrečo v rudniku Trbovlje-Hrastnik, ki je terjala pet smrtnih žrtev in devetim otrokom in petim ženam za vedno vzela očete in može. Ob takšnih dogodkih potrebujejo prizadeti pomoč. Tisti, ki lahko, pomagamo na različne načine. Šestnajst članov in simpatizerjev Slovenske Nacionalne Stranke Trbovlje: Simona Pečarič, Marjetka Valant, Olga Dečman Dobrnjič, Matjaž Jazbec, Uroš Javorič, Mitja Rozina, Metod Kurent, Tomaž Vresk, Urban Golob, Dejan Podlogar, Aleš Podlogar, Stane Babič, Gregor Meterc, Zoran Šmid, Darko Krmelj in Bogdan Barovič so prostovoljno prispevali nekaj denarja za oblažitev stanja v najtežjih trenutkih. Denar smo izročili direktorju Rudnika, gospodu Aljoši Kinku. Želeli bi, da bi zbrana pomoč postala ustanovni vložek, s katerim bi oblikovali stalni Sklad za pomoč rudarjem in njihovim družinm ob nesrečah ali ob zaostrenih razmerah v gospodarstvu. Takšen sklad je menda v preteklosti že obstajal. Zbrani denar pa lahko v Rudniku Trbovlje Hrastnik dodajo k denarni pomoči, ki jo bo rudnik namenil družinam umrlih rudarjev. Vsem, ki so pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Družinam umrlih rudarjev in Rudniku Trbovlje Hrastnik pa izrekamo globoko sožalje. Predsedstvo Slovenske Nacionalne Stranke 00 Trbovlje TEK RADOVANA SKUBICA NA RAB Znani ultramaratonski gorski tekač Radovan Skubic-Hilarij se znova odpravlja na daljši tek. Lani se je predvsem po Evropi proslavil s svojim tekom s Kuma (1220m) na Mont Blanc, najvišjo goro v Evropi, na kateri je razvil trboveljsko občinsko zastavo, letos pa svojo serijo daljših tekov začenja v času od 24. do 26.maja. V tem času bo namreč pretekel pot iz Trbovelj do otoka Rab na Hrvaškem. Začel bo s tekom 24.maja v Trbovlja, nato pa ga bo pot vodila preko Litije, čez Dolenjsko in Belo Krajino preko Delnic do Bakra, nato pa bo tekel po jadranski cesti do Jablanaca, nakar bo tek končal v mestu Rab na otoku Rab. Tek je poimenoval "Tek prijateljev balinanja". Na poti ga bo spremljala kot običajno skupina domačih in prijateljev. Na cilju bo balinarjem na Rabu izročil "Balinček", ki ga pošilja balinarsko društvo Prijatli v Trbovljah. Izvedbo teka je omogočilo več sponzorjev. Tudi ta tek predstavlja svojevrstno promocijo občine Trbovlje. tL HLADNA VODA ME OHLAJA, fin..Ti V lepem in prijetnem sobotnem majskem poznem popoldnevu, ki se jc počasi prevešal v večer, so se v Delavskem domu v Trbovljah iz mladih grl oglasili čisti, jasni in zveneči toni otroških, narodnih in umetnih pesmi, domačih in tujih skladateljev. Mladi pevci iz Litije, Zagorja in Trbovelj so se zbrali na tradicionalni Zasavski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov 2001. Kljub temu, da na poti do trboveljskega hrama kulture ni bilo videti niti enega plakata, ki bi javnost obveščal o reviji oziroma vabil na njo, je bila dvorana lepo napolnjena. Že res, daje bilo med obiskovalci mnogo staršev in sorodnikov nastopajočih in da so tudi oni sami svoj nastop pričakali med gledalci, vendar so bili med njimi tudi ljubitelji lepega zborovskega petja, ki, kadar prihaja iz mladih grl, zveni še posebej čisto in milozvočno ali pa glasno in energično. Največ simpatij gledalcev so zagotovo poželi najmlajši pevci. To sta bila Zborček cicibanov Vrtca Zagorje in Otroški pevski zbor Murenčki iz Trbovelj, prav tako cicibani iz vrtcev. Zagorske cicibane že dvanajsto leto vodi Srečka Vutkovič, nastopajo pa dva do trikrat letno. Murenčki so pripeli v osmo šolsko leto. Število pevcev vsako leto niha, vendar zborovodkinja Karmen Lindič vztraja že vsa leta. Ob svojem petju poskrbijo tudi za spremljavo z različnimi instrumenti. Za najmlajšimi, stari so od pet do sedem let, seje predstavil občinstvu otroški pevski zbor glasbene šole Zagorje, ki deluje že od leta 1988. Sodelujejo na božično novoletnih koncertih, raznih prireditvah ter občinskih in medobmočnih revijah. Mladinski pevski zbor iz Trbovelj, ki ga od samega začetka vodi Ida Virt, je v času svojega delovanja dosegal lepe uspehe in kako tudi ne, saj so čisti glasovi mladih pevk kot balzam delovali na poslušalce. Pripraviti zmorejo tako celovečerni koncert, kot tudi scensko glasbeno delo. Iz Litije jc prišel Mladinski pevski zbor osnovne šole Litija. Pod vodstvom Sclmc Gradišek mlade pevke vadijo dva krat tedensko. Vedno razigrane in nasmejane, pravijo, da jih hladna voda ohlaja, vroča glasba pa opaja. .uTiTLŠtinrvr, MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA REFERENDUM IN OTROCI V moji prelepi deželi Sloveniji je res zanimivo in razburljivo živeti. Kakšne kriminalke, grozljivke in akcijske holivvoodske zgodbe so mali smrkavčki za zgodbe, kijih pri nas piše življenje. Scenarije, ki nam jih pišejo naši oblastniki ni sposoben ustvariti nihče, niti sloviti Hickock. Glavne igralce in statiste ni težko najti. Tokrat so, kot je razvidno s scenarija na prizorišču ženske in umetna oploditev. Pravzaprav ne vse ženske, le tiste, ki so sposobne normalne zanositve z normalnim spolnim aktom vendar so samice, ki zaradi različnih razlogov ne želijo imeti ob sebi samca, torej partnerja moškega spola. Seveda je res, da so nekateri moški tako ogabno moško šovinistični, da ne spoštujejo in ne upoštevajo žensk, kot enakopravnega človeškega bitje. Še več, so moški, ki si naziva samec ne zaslužijo, ker so vsem ostalim samcev v veliko sramoto. Pretepajo in nesramno ponižujejo in na vse mogoče načine trpinčijo svoje samice. Vendar se mi nenehno vsiljuje vprašanje, zakaj hudiča nekatere ženske vstrajajo pri takšnih kretenih in zmazkih moškega spola kljub temu, da niso s takšnim osebkom poročene niti nimajo z njim otrok? Zaradi ljubezni menda ja ne, ali pač? So tudi ženske, ki so v rani mladosti doživele posilstvo ali kakšno drugo obliko spolnega nadlegovanja s strani močnejšega spola, bog ne daj, ponavadi je to kakšen ožji sorodnik ali kar oče žrtve. So pa tudi tiste sorte žensk, ki ljubijo sebi enake po spolu, česar sicer ne razumem, obsojam pa še manj, saj vemo, da se narava včasih poigra s svojim inventarjem. Ko takole spremljam predreferendumsko dogajanje in mnenja raznih ustanov /cerkev kontra državi/ in pozameznic in posameznikov se mi zazdi, da nas je pokojni gospod Milčinski kar pravilno poimenoval - Butalci. Le kdaj bomo Butalci spoznali, da imamo vse preveč kozlovskih sodb v naših preljubih Butalah? Kako bolj pametno bi lahko uporabili teh dobrih 500 miljonov tolarje namesto, da se prerekamo okrog oslovske sence? Toda Butalci očitno moramo biti razdvojeni in sprti, drugače pač ne znamo živeti. Nekega majskega večera sem na Tv pri poričilih poslušal izjavo gospe Spomenke Hribar. Učeno damo zelo spoštujem saj je pravi demokrat, ki ne gleda ne levo ne desno, le demokracijo nenehno zagovarja. Tako je pred leti zagnano zagovarjala uvedbo demokracije in v tem okviru še posebej gospoda Janšo.Kaj kmalu je bila razočarana nad početjem na novo rojene demokracije in nad demokrati samimi, posebej še nad političnim ravnanjem in vedenjem omenjenega gospoda. Tokrat gospa Spomenka stoji na strani ubogih žensk, ki naj bi po njenem imele pravico svobodnega odločanja o rojevanju in načinu oploditve. Bravo, gospa Spomenka, sem pomislil, tako je treba. Čez čas, ko se je moje navdušenje malo poleglo pa me je prešinilo. Kaj pa moški? Tudi nekateri moški so marsikaj doživeli s strani žensk. No ja o kakšnem klasičnem posilstvu verjetno ni mogoče govoriti. Je pa v medijih mogoče kar dostikrat zaslediti novice o nasilnem ravnanju ženske nad moškim, da o spolnih nagnjenjih nekaterih moških, ki radi gredo pod rjuho z istim spolom, ženske pa se jim gnusijo, niti ne govorimo. Toda tudi takšni, zame nekam čudni moški imajo morda željo imeti otroka? Se vam, gospa Spomenka ne zdi krivično odvzeti pravico nekomu biti oče otroku, ki ne bo nikoli imel mame? Mar ste prepričani, da otrok lahko živi brez očeta normalno življenje, brez mater pa ne? Ali se vam ne zdi,da ste v borbi za pravice enega spola krivični do drugega? Med tem, ko so nekateri svojo odgovornost odločanja preložili na narod in se za visoke plače skrili za lupino neprizadetega in nedolžnega se Slovenci zopet prepiramo kdo ima prav in kdo ne. Pri tem pa se niti ne zavedamo kako manipulirajo z nami in našim denaijem. Najbolj tragično pri vsem pa je to, da tistih, ki bodo nosili vse posledice naših odločitev nihče nič ne vpraša. To pa so drage gospe in gospodje še nespočeti in nerojeni otroci. Ko tole pišem poslušam radio. Ravnokar so poročila. Ženski glas, ki podaja informacije po etru pravifV SIBIRIJI JE PRIŠLO DO KATASTROFALNIH POPLAV. VZROK POPLAV NISO VELIKE KOLIČINE PADAVIN TEMVEČ TOPLJENJE VEČNEGA NARAVNEGA LEDU!" Nehote pomislim kako nevarno igro z naravo igramo. Namesto pozdrava pa besede iz pesmi Ribje čorbe, ki pravi v prevodu nekako takole;"Razširi mama noge, da se vrnem tja od kjer sem prišel." Mefisto VROČA GLASBA ME OPAJA 3 il! X V sezoni 1982/83 je bil vZagorjuustanovljen Mladinski pevski zbor Juvcntus. Prepeva tako doma, kot v tujini, sodeluje na republiških revijah in na mednarodnih mladinskih pevskih festivalih v Celju. Prepevajo pesmi različnih zvrsti in stilnih obdobij od renesanse do sodobne zborovske literature. Zbor vodi Franci Stcpan. Na pobudo ravnatelja litijske gimnazije je bil v preteklem šolskem letu ustanovljen Mladinski pevski zbor gimnazije Litija. S tem je zapolnil generacijsko vrzel v zborovskem življenju kraja, ki tovrstne zborovske zasedbe doslej še ni imel. Po lanskoletnem uvajanju člani zbora letos že posegajo po štiriglasnih skladbah. Zborovodkinja Helena Zupančič z izborom privlačnega programa pevce navdušuje, da vztrajajo v zboru, kar sploh ni enostavno. Mladinski pevski zbor Vesna iz Zagorja letos praznuje sto trideset letnico mladinskega prepevanja. V tem dolgem obdobju je zasluženo prejel mnogo odličij, med katerimi so naj višja Zlata Gallusova plaketa, katere prvi nosilec so, plaketa Zaslužni občan Zagorje, odlikovanje reda Zaslug za narod s srebrnimi žarki, certifikat svetovnega zbora mladih z Japonske, Grumova plaketa, velika nagrada Društva slovenskih skladateljev...Zbor od leta 1985 vodi Rihard Majcen. Daje to zbor z dolgoletno tradicijo in izredno kvaliteto, je dokazal tudi njihov nastop, saj seje že po izbiri skladb izkazal za nekaj posebnega. Vse zbore, osem jih je bilo, ki so sodelovali na reviji, je poslušala tudi strokovna spremljvalka. MAH 24. VELTRAVNA 2001 ■mr: "ZARADI SUK STE PRISU, AAAR NE!?" Zagotovo je poštar razveselil vse slikarske sladokusce, ko je v začetku najlepšega meseca v letu prinesel vabilo na otvoritev likovne razstave Jožeta Ovnika v Knjižnici Tone Seliškar v Trbovljah Vabilo, kije bilo oblikovano kot zloženka, je že samo po sebi zgovoren prikaz dela, ustvaijanja in ne nazadnje, tudi načina mišljenja in bivanja umetnika, ki sam zase pravi, daje samorasli slikar. In vendar je Jože Ovnik mnogo več kot to, saj bodo po njegovi "krivdi" še dolgo živele podobe, ki so tako zelo značilne za leta knapovščine in ki so za vekomaj zaznamovale številne trboveljske družine. To je preteklost, na katero bi morali biti prav vsi ponosni, tako ponosni, kolje on sam. In zaradi ljubezni do svojih korenin ne dovoli, da bi jo odrinili v pozabo. Dve leti in še kak mesec je minilo od Jocotove zadnje samostojne razstave v knjižnici Toneta Seliškatja v Trbovljah. Misli odplavajo v tisti februar 1999. Bil je hladen večer, z njegovih slik pa so z okni, kakor z očmi v zimsko noč toplo gledale hiše...pa ne katerekoli hiše, ampak trboveljske hiše, tiste, ki jih danes morda že ni več, tiste, ki komaj še stojijo in tudi tiste, ki kljubujejo zobu časa ob pomoči njihovih prebivalcev, knapov in njihovih knapovskih družic in knapovske mularije, zdaj dokončno ta zadnje... In samorasli slikar Jože Ovnik se ne more in noče sprijazniti z dejstvom, da bi ti spomeniki nekdaj zelo cenjenega knapovstva, neke dobe, ki seje neizbrisno zarisala v pokrajino in za vedno zaznamovala njene ljudi, kratkomalo izginili brez sledi. Ne bojih izpustil iz oči, dokler ne bodo ponovno zaživeli na njegovih slikah in od tam zrli na svoje, na prebivalce trboveljske doline, na ljudi, ki so tu pognali korenine. Ko bo skušnjava "belega sveta" prevelika, ko jih bo mikalo, da bi se izruvali in pozabili na svoje poreklo, takrat bodo njegove podobe tiste, ki ne bodo dovolile, da bi pozabili kdo so in od kod so in zakaj pravzaprav so še tu in morajo tu ostati ali se vrniti: da bi se zavedli svojih korenin. Razstava, katere otvoritev je bila 7. maja 2001, je dobila ime DAN ZGAGE. Prostor v knjižnici je bil prepoln obiskovalcev, ki so predstavljali Slovenijo v malem. Moderator Staš Butkovec ni imel prav veliko dela s predstavitvijo slikarja, saj ga trboveljska in očitno tudi slovenska publika prav dobro pozna. Posebna poslastica so bili glasbeni gostje, trboveljska skupina HIŠA, ki: "...niso bili slučajno izbrani. Tako samosvoji so, s svojimi besedili in glasbo, in s tem nekaj podobnega, kot je Jože Ovnik sam..." jih je predstavil moderator. Če zaradi gneče ni bilo mogoče uživati v slikah, seje pa zagotovo uživalo v dobri glasbi skupine Hiša, kije pred kratkim izdala peti album z naslovom Nevama razmerja. Slikar Jože Ovnik sije za svoje izrazno sredstvo izbral kovinsko pero in pastel. "Z njim si s pomočj<> bistre misli kot z ostrim viteškim mečem prisvaja prostor na beli papirni poljani, željno pričakujoč čme vlažne sledi, kijih na njej puščajo Ovnikovi notranji izlivi..." je slikovito opisal nastajanje umetnin Staš Butkovec. Dela v tej tehniki nastajajo drugače in počasneje kot v drugih, zato je od postavitve zadnje samostojne razstave preteklo dve leti. Jože Ovnik je svojo publiko že kar razvadil z dobro organiziranimi otvoritvami razstav, za kar pa so potrebni radodarni sponzorji, ki jim je umetnik prav vsem zelo hvaležen. Srečen je, ker ima okrog sebe ljudi, ki cenijo njega in njegove stvaritve. Pojasnil je tudi, od kod ime razstave. Imenovati bi se morala Dan zmage in otvoritev bi morala biti 9. maja, ker pa je prišlo do spremembe datuma in to je skrajšalo priprave za dva dni, "...zaradi tega je nastalo nemalo zapletov okoli postavitve, čeprav je ideja nastajala in se razraščala spontano..."Tako je nastalo ime DAN ZGAGE. K temu pa bi lahko dodali še eno misel. Zgaga navadno peče in prav lahko bi zapekla vsakogar, kije že ali bo še želel, če že ne izruvati, pa vsaj skriti (zatajiti) svoje korenine. Rudnik bodo zaprli in knapi bodo "odšli" v zgodovino... vendar njihov duh, kije dvesto let živel v teh krajih, še vedno preveva ljudi in jim pomaga preživeti, tudi v današnjih, ne ravno prijaznih časih. Ta duh bo ostal, kakršne koli barve žeje, uporniški, pravičen in trdoživ. In ko človek stoji pred Ovnikovimi slikami, začuti, kako o tem pripoveduje vsaka slika posebej, naj bo to "Njiva", "Žabja vas", "Zajlpon", "Krušna peč" ali "Lov", "Sv. Martin", "Medijski dvor", še posebej pa o tem govorijo oči knapa, ki s parungležom na rami in lampo v roki prihaja po hribu - "Fajrund"...?! Zares? Zdi se, da se v njegovih, sicer utrujenih očeh iskri:"Ne še! Še ni!" To pravijo tudi pogledi Jožetovih staršev in starih staršev, ki jih je, zagotvo s posebnim namenom, vkomponiral v vabilo in s tem se strinja tudi njegov Perkmanceljc. Zgodba trboveljskega župana Ladislava Žige Žgajnarja, ki jo je vpletel med pozdrane besede in zahvalo umetniku, o tem, kako je sliko Jožeta Ovnika, na kateri je upodobljen gank na Tereziji, res ganjen sprejel umetnik - dirigent Miha Gunzek z besedami, daje dobi! "svoj gank", da vedeti, da slikarjeva dela "...pomenijo mnogim košček Trbovelj, domačnosti in košček tiste knapovščine, ki jo še imamo in jo bomo ohranili..." Že res, da se v prihodnosti mogoče ne bo treba več spraševati: "Kako zelena je bila moja dolina?" Že res, da bo morda "moja dolina spet zelena", vendar sta med tema dvema vprašanjema pretekli dve stoletji, ko je dolina dihala premog, živela in umirala zanj in tega preprosto ne moremo in ne smemo pozabiti. To želijo, pričakujejo in ne nazadnje zahtevajo slike samoraslega slikarja in Trboveljčana, rodu knapovskega, Jožeta Ovnika. MAH n.Tria PRAZNIK OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE ZAGORJE -100 LET OBRTNIŠKEGA DRUŠTVA V ZAGORJU IN 30 LET POVEZOVANJA OBRTNIKOV V ZASAVJU V dneh od 10. do 15. maja so bili dnevi obrti v Zagorju. Območna obrtna zbornica je pripravila razstavo aktualne obrti v Zagorju in v drugem nadstropju Delavskega doma tudi razstavo sllik obrti zadnjih 100 let v Zagorju in okolici. V četrtek je bila tiskovna konferenca na temo obrt včeraj, danes, jutri, otvoritev razstave in predavanje republiškega Predsednik OOZ Alojz Sešlar izroča Zbornik županu Matjažu Švaganu. inšpektorja Jožeta Završnika o zakonu o varstvu pri delu in predstavitev firm, ki so v Zasavju poblaščene za njegovo izvajanje. V petek so predstavili sedmošolcem obrtne Gostje prihajajo: Staša Baloh Plahutnik, župan Matjaž Švagan in poslanec v državnem zboru, minister za delo, drružino in socialne zadeve Vlado Dimovski, Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije... Sprejem gostov S 5 dejavnosti in izobraževalne oblike s e | poudarkom na dualnem načinu izobraževanja za obrt, predstavili sta se srednja šola Zagorje in Srednja šola elektro in kovinarske usmeritve Trbovlje in podelili so potrdila mojstrom, ki imajo pogoje za izobraževanje vajencev. Nedvomno je bil osrednji dogodek v soboto zvečer, ko so ob prisotnosti eminentnih gostov razvili prapor in podelili priznanja Območne obrtne zbornice obrtnikom, ki so se tako ali drugače zapisali njenemu delovanju. Praproščak Karlo Kropivšek je obljubil čuvanje prapora, ki simbolizira povezanost obrtnih dejavnosti pod okriljem obeh zbornic, slovenske in območne. Častne lente so pripeli Matjaž švagan, Tomo Garantini, Miha Grah in predstavniki obrtnih zbornic Litija, Trbovlje in Hrastnik. Anton Ašič, Karel Kropivšek, Leopoldina Mandeljc in Jože Smrkolj so dobili priznanja za neprekinjeno 30 in več letno opravljanje obrtne dejavnosti. Za dobro funkcioniranje zbornice so podelili priznanje tudi Majdi Razpotnik, sekretarki območne obrtne zbornice Zagorje in Mihi Grahu, predsedniku obrtne zbornice Slovenije. Priznanje Obrtne zbornice Slovenije je dobil Bojan Juvan, bronasto plaketo je dobil Alojz Sešlar, zlato pa so prejeli Jože Klinc, nekdanji predsednik območne zbornice in Janez Vidmar zaslužen za razvoj obrti v Zasavju in Obrtna zbornica Zagorje za vestno in požrtvovalno preteklo delo delo v Obrtni Zbornici Slovenije. Sledila so še državna priznanja, ki jih je podelilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Nagrado za izredne dosežke na področju zaposlovanja, za stalno skrb za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje že zaposlenih in za zaposlitev težje zaposlitvenih oseb je dobilo podjetje EV J ELEKTROPROM d.o.o. V imenu dobitnikov državnih priznanj in nagrade se je zahavlil Janez Vidmar Priznanja na področju zaposlovanja so dobili še CRI CELJE, AS-ASISTENT iz Maribora in VITRA Center za uravnotežen razvoj Cerknica. MM TRBOVLJE OUIO 24. VELTRAVNA 2001 F. r>Jr.auF CB230 Se leer sfni -A^j' Oblačila. Le kaj je ljubšega, kot pogovor ob kavi začiniti z najnovejšo modo? Vsakdo se namreč malce ubada z osebnim izgledom. Eni črtijo modo, a jih zanima klasika. Druge mika le športen izgled, nekateri pa poskrbijo za kakšne druge detajle: nakit, frizuro, večno privlačne minice ali pa imajo radi oblačila nevsiljivih barv. Če jih z modnim stilom ne navdušijo pop-zvezdniki, potlej se gotovo dobro znajdejo v kombiniranju modnih dodatkov, ki so v tokratni pomladno-poletni sezoni: raznovrstni pasovi in šal-rutice. Za večjo izbiro oblačil ponavadi poskrbijo butiki, kjer prodajalke gostobesedno navdušijo stranke, da se le hitro odločijo za nakup, češ: ni boljšega kroja hlač za vašo postavo, ali pa: k vašemu zasanjanemu videzu se svetle barve oblačil odlično podajo. T\idi zdajšnje moderne barve: zelena, olivna in drap niso prezahtevne in dobro pristojijo slehernemu, če le ne kupi preveliko ali premajhno konfekcijsko številko obleke. In ni jih malo, ki zatrjujejo, da se z oblačenjem odraža tudi dobro počutje, in če si dobre volje, si tudi do drugih prijaznejši. Še za zakonske pare velja, da si zamerijo, če opazijo, da so si sčasoma pozabili ugajati. Saj marsikdaj zunanji" videz poskrbi, da se med dvema utrne iskra ljubezni. Urejen videz pa naj bi med drugim poskrbel tudi za samozavest, čeravno mnoge še vedno oblije rdečica, kadar dvorijo drugim, ali ko se pripravljajo na zahteven izpit ali nastop. O tem, če pogosto kupujejo v butikih, pa so kramljali naključni anketiranci. Besedilo in slike: Petra Radovič Slaviša Jovanovič, dijak, iz Hrastnika: "V butikih kupujem le včasih, kadar si zaželim bolj modernih oblačil in ko mi standard omogoča, da si lahko privoščim kaj dražjega. Med mladimi je trend, da dosti dajo na uveljavljene blagovne znamke, zato bi pač vsakdo rad kupoval le v butikih." Dunja Brečko, trgovka, iz Hrastnika: "Včasih res Itvegam in kupim hudi kaj dražjega, | vendar mi je pri oblačilih pomembnejše, da so udobna, saj se za modo ne zanimam. V butikih najraje kupujem unikatna oblačila, čeprav je to poredko, saj ni finančnih možnosti, da bi obleko kupovala le v butikih." Ladislav Thšek, rudar, iz Hrastnika: "V butikih je nakupovanje predrago in tudi modnih novosti ne spremljam. Kadar kupujem oblačila, sploh nisem izbirčen." Mia Povše, dijakinja, iz Hrastnika: "Pogosto si kupim kakšno stvar v butikih, saj so dobro založeni z oblačili, s katerimi ustrežejo tudi zahtevnejšim okusom. Tudi šivilje mnogokrat niso poceni in marsikdaj niti nc naredijo čisto po mojem okusu. V butik pa greš, vidiš, in če ti je všeč, tudi kupiš. In kupiš nekaj, kar ti paše in kar ti je všeč." Anton Andrej Zajec, upokojenec, z Dola pri Hrastniku: "Če ti je obleka všeč, zanjo tudi rajši odšteješ več denarja. Ne kupujem v butikih in tudi v mladih letih nisem kupoval v butikih. Vedno pa sem kupil tisto, kar se mi je dopadlo in ni važno, katere blagovne znamke." Julija Kmetič, dijakinja, iz Podkuma: "Dostikrat kupujem tudi v butikih. Ni nujno, da si zahtevnejši ali modernejši, če kupuješ oblačila v butikih. Le izdelava in material oblačil so včasih v butikih kvalitetnejši. Vsakdo pa se v obleki rad dobro počuti, saj pravijo, da obleka naredi človeka." Franci Feštanj, viličarist, iz Zagorja: "Pri nakupovanju oblačil je veliko odvisno od denarja. Na modo ne dam dosti, z urejenostjo in čistočo pa vseeno lahko dobro izgledaš. Ni vedno privlačno le tisto, kar je moderno." Marko Krnela, varnostnik, iz Zagorja: "Pri oblačilih gre tudi za dobro 1 počutje in osebni okus, ki pa ni H vedno všeč tudi drugim. In eni temu pravijo "imidž", ker imajo pač nek osebni stil oblačenja in se pri tem ne ozirajo, če je drugim všeč. Če mi je kakšno oblačilo zelo všeč, sem pripravljen tudi več plačati. Všeč mi je, da človek ni videti zanemarjen." Sandra Babnik, ________________ učenka, iz Litije: "Ponavadi si ogledam Benettonova oblačila, v drugih butikih pa ne kupujem. Preveč 'načičkane' obleke mi niso všeč, zaenkrat sem bolj za športen stil in manj za eleganco ali modo." \ v A »V Marta Hrušovar KAJ JE NAROBE Z RDEČO BARVO ? Ko v sončnem popoldnevu lezem po ozki stezi v hrib med bukvami in podrastjo, ki se je »e krepko odela v zelenje in ko se med vejami pokažejo obrisi zasavskega hribovja, ki se bolj ali manj zeleno odbijajo od modrine neba, mi pride na misel, kako bi bilo, če ne bi bilo...rudnika, rudarjev, delavcev in njihovega upornega duha, ki ga je kalila ta pokrajina, ne vedno prijazna do ljudi in vsi tisti, ki sojo »eleli in sojo izkoriščali za svoj namen in pato odšli. Domačini so ostali in v boju za svoj vsak dan, za preživetje in za svoj dom postali uporniki in bojevniki. Ni samo 1. junij 1924, ki smo si ga izbrali za občinski praznik. V zgodovini Trbovelj je mnogo takih 'junijev” in prav vsak bi bil lahko razlog za praznik. Ampak ne kot praznik za praznovanje, pač pa kot mejnik, kot izraz mišljenja in prepričanja ljudi, ki so vajeni se boriti z naravo in z ljudmi "grešnih misli" in trmasto vztrajajo ob njeni muhavosti, ker se ne dajo. Ne dajo pa se tudi čemu drugemu! In tako kar naenkrat postane Zasavje "leglo komunizma" - v negativnem smislu. Kar samo od sebe se je zastavljalo vprašanje, kam z Rdečimi revirji? Ali pa tudi ne samo od sebe?! Nekomu so trn v peti. Le zakaj in čemu? Jasno, da so revirji *e od nekdaj rdeči, saj to je pravzaprav delavska barva (tudi nagelj, simbol ob prazniku dela, je rdeč) in ni še preteklo veliko Save mimo nas tja dol proti Beogradu od takrat, ko smo bili za to "hvaljeni" in "pohvaljeni". Danes pa... Saj včasih navaden zemljan res ne more razumeti, kaj se dogaja in zakaj. Za eno in isto stvar je enkrat hvaljen in poveličan, nenadoma pa te, za to isto, usekajo po buči in *ugajo s prstom kot najbolj poniglavemu mulcu. Ja, politika je pa zares velika kurba. Ampak kaj, ko se naši bli*nji in daljni predniki, delavci, rudarji, kmetje, gospodinje...še od daleč niso šli politiko. Borili so se za svoj obstoj, za pre*ivetje, svoje in svojega naroda, za boljši danes in jutri in vse naslednje dni, leta...z enim samim ciljem, •iveti življenje, ki je vredno človeka in ki si ga po svojem prepričanju tudi zaslužijo. Trdo so garali. Pa ne samo zase! Najprej za vse bratske narode v bratski Jugoslaviji. Koliko vsega v denarju in v delu ter materialu je odšlo iz Zasavja, iz Trbovelj, v imenu pomoči nerazvitim bratskim republikam. Razumeli smo stisko tistih, ki nimajo in dajali, dajali...A kaj, ko je zakon dajanja tak, da lahko daješ, ko imaš. Seveda, saj smo bili najbolj razvita republika v federaciji z Zasavjem vred in ponosni na svojo razvitost smo se razdali. Kaj pa potem, ko nimaš več kaj dati? Ko ugotoviš, da tudi zase nimaš več dovolj? Pa smo v ponovnem boju izbojevali samostojno Slovenijo. Borba res ni trajala dolgo in vendar je terjala davek, katerega svoj dele« so dali tudi Zasavčani, Trboveljčani. Samostojna Slovenija! Predstavniki naroda so bili v Trbovljah toplo, kar evforično sprejeti in pozdravljeni in kako zelo ponosni smo bili nanje. Pa je spet svoje delo opravil zakon o nespremenljivosti!!! Pogled mi odtava v daljavo. Stolp na Kumu z bližnjo cerkvico me pozdravi in pod njim del Dobovca. Do tam je vse idilično zeleno, vsaj od daleč, ko ni videti rjavih, umirajočih dreves...Potem pa se oči ustavijo na »ivi rani, na goli rebri h Bukove gore, kjer se tu in tam, kot obli* na rani, kanejo zelene zaplate. Da, ranjena je ta naša Bukova gora. Le kje so njene bukve? Morda nekje v nedrjih, v rovih, jaških? Njena nema pripoved zgovorno priča o nekem obdobju, cvetočem, obetajočem...Le kje je to? Kdaj bo konec strahu, da z jutrom ne postaneš višek, da neplačanih položnic ne bo konca, da otroku ne bo treba reči:"Nimam." Velike industrije ni več, rudnik je dokončno v zapiranju, firme sicer nastajajo a tudi propadajo. Dragi naši voljeni in izvoljeni, zdaj je na vas, da izpolnite svoje obljube. Baza čaka in verjemite mi, da v teh, na videz mogoče apatičnih Trboveljčanih, še vedno »ivi duh avantgarde, duh knapovskega človeka, ki ve, kaj hoče in kaj mu pripada in ni vrag, da se za njih ne bi nekaj dobrega našlo v vreči, iz katere se za vsako, še tako bedasto stvar najde denar. Saj ne, da se ne premika, ampak za mnoge prepočasi, »iveti je pač treba tudi danes, ne pa se tola*iti s pričakovanjem na boljši jutri. In zato - vse lepo za praznik moj rodni kraj in na lep danes, s trdno vero v uspeh! • Boštjan Grošelj: Pomlad v srcu Pomlad je pravi simbol novega, veselega življenja. Pogled se e odpira na bujno zelenje, mnogobarvno cvetje, neutrudno ptičje • žgolenje ter drugo lepoto izražajoče in k optimizmu obračajoče okrasje. Za številne najlepši letni čas nas vabi, da zimsko turobnost • preženemo tudi iz naših src. Toda čemu bi nam to uspevalo samo • spomladi? Kaj bi ne bilo dobro, ko bi pomladno vedrino čutili e tudi v dneh najdaljšega mraka? • Za trajni optimizem si je treba prizadevati sleherni trenutek. • Zalivati ga je treba s hvaležnostjo za vsako minuto, ki nam jo e blagohotno naklanja življenjski tok. Vsaka sekunda je dragocena, • saj nam daje možnost, da se odločimo, kakšno bo naše počutje. • "Bedarija!" bo kdo rekel, "ko me kdo užali, prizadene, razbesni e ali kako drugače rani, se pač ne morem počutiti dobro." Gotovo • je težko, mnogim se zdi celo nemogoče, ohraniti notranje • ravnovesje v takih primerih, a človekova veličina je prav v tem. • Če znamo resnično odpuščati in brezpogojno ljubiti, zmoremo • tudi to. Če menimo, da sta resnično odpuščanje in brezpogojna ljubezen • mogoča le v pravljicah, si sami zapiramo vrata k sreči, ki je • neodvisna od dogajanja okrog nas. Mar ni mučno vselej čutiti neprijaznost do t. i. neprijaznežev in na žaljivce gledati mrko? • Kaj nismo kot muhe, ki se nenehno zaletavajo v zaprto okno, • čeprav so na drugi strani sobe široko odprta vrata? Pa še muha se e naveliča in zapusti prostor skozi vrata, medtem ko se ljudje do • konca življenja zaletavamo v okno! • Občutke iz zgodnjega otroštva v veliki večini prenašamo na . poznejša obdobja, ne da bi se zavedali njihove omejujoče narave. • Če smo recimo pri dveh letih z jokom izsilili večjo pozornost pri • starših, to taktiko nezavedno ponavljamo tudi kasneje. Jok se sicer e umakne v ozadje, a taktika izsiljevanja se ohranja na druge načine. • Prizadevamo si, da bi obveljal naš prav, da bi soljudje plesali po • naših taktih. Prepričani smo namreč, da je naša melodija najbolj e prijetna. Res je najbolj prijetna, a le našim ušesom, nekatere pa • morda tudi moti. Namesto razumevajočega sprejemanja slednjih se slepimo, da e nam hočejo slabo, zato jih imamo za slabe. Do njih se obnašamo • kot do slabičev, od tu pa je le še korak do sovraštva. Sovraštvo " vodi k vojni, ki si je ne želimo, a kljub temu še vedno ustvarjamo • slabe ljudi in sovražnike. Tiste, ki nam niso po volji, označujemo • z izrazi, kot so slabič, pokvarjenec, izprijenec, sovražnik itn., s e tem pa pripravljamo rodovitno njivo za kali vojne. Vojna ne pride • kot potres, ampak jo sproži neukročeno sovražno razpoloženje. • Vsak dan nas mediji obveščajo o rožljanju z orožjem, pa naj e gre za vojne ali blažje oblike medsebojnega obračunavanja. Ali • se kdaj iskreno vprašamo, kaj storimo za svet brez nasilja? Dokler • bomo soljudi ločevali na dobre in slabe, naše in njihove, bomo e ustvarjali pogoje za nasilje. Vsak prepirček, ki se ne konča s • spravo, je izraz družbene klime, bogate z nespravljivim mišljen- • jem, čustvovanjem, govorjenjem in ravnanjem. s In kdo ustvarja takšno družbeno okolje? Ustvarjamo ga vsi, • zato smo vsi poklicani k izboljševanju medčloveških odnosov. In • kako to storiti? Z resničnim odpuščanjem sebi in drugim ter z • ljubečim sprejemanjem sebe in drugih. V najglobljem bistvu smo • si namreč vsi enaki, le dovoliti si moramo stopiti na pot k temu • spoznanju. Potem nam bo življenje tudi v težkih trenutkih podarjalo • veselje, saj bomo pomlad nosili v srcu! 24. VELTRAVNA 2001 ižliui viju Y l?C'£’UKt itOY til-uvulj is k o (iti 1'i-tiiiiLilLti LADISLAV ŽIGA ŽGAJNAR: »NO RECORD« S trboveljskim županom se je zanimivo pogovarjati. Kjerkoli. Če ga slučajno srečaš na kakšni prireditvi, na cesti ali če imaš z njim dogovorjen intervju. Vedno je pogovor, vsaj meni se tako zdi, odkrit in nabit z energijo. Seveda pa včasih reče tudi: "Za trenutek izklopi napravico za snemanje, ti bom še to in ono povedal, tako med nama." In ko spet vklopiš napravico, ti ponavadi prej povedano, še enkrat pove. Se v mikrofon. Tudi pred občinskim praznikom nam je marsikaj povedal. Najbolje, da si kar preberete, kaj. »V stranki LDS bi bil, četudi ne bi bila na oblasti.« (I.G.) Gospod župan, sc šc dobro počutite na županskem stolčku? (kratek premislek) Da. Še kar. Toliko dobro, da boste na bližajočih lokalnih volitvah, znova kandidirali? Tega pa še ne vem, se še nisem odločil. Ste, ko ste postali župan, pričakovali, da se bo vaše ime tolikokrat pojavilo v medijih? Verjetno vam ni bilo prav vse všeč, kar ste prebrali o sebi, o svojem delu? No, veliko, kar je napisanega o meni, o mojem delu preberem, določenih zapiskov ne. Včasih kaj preberem »za nazaj«, če me seveda kdo od znancev, sodelavcev opozori, daje bilo kaj objavljeno. Kaj sem pričakoval? Zagotovo nisem pričakoval, daje županska funkcija tako izpostavljena, tudi medijsko. Ne samo, da gre za medijsko izpostavljeno delo, delo na očeh javnosti, ampak gre, če želiš to delo opraviti, tako kot je potrebno, tudi za zelo zahtevno delovno mesto. Če še ostaneva malo pri tistih, vam ne preveč naklonjenih člankih (predvsem na lokalnih straneh Dela), držijo nekatere navedbe, da TV Center prejema trboveljski proračunski denar? V tistem smislu, kot je bilo očitano, daje to dotacija, nikakor ne. Občina Trbovlje ima z medijskimi hišami (Radio Trbovlje in TV Center) letne pogodbe o opravljenih oglaševalskih storitvah, za kar imamo tudi v proračunu postavko. Ima občina Trbovlje svoj lastniški delež v lokalni TV postaji? Ne. Občina Trbovlje nima lastniškega deleža. Res pa je, da smo se leta 1999 dogovarjali z zagorskim županom Matjažem Švaganom, da bi TV Center dokapitalizirali. Vsaka občina s po dvema milijonoma tolarjev. Mi smo ta denar v rebalansu proračuna predvideli oziroma sprejeli ustrezen sklep, vendar sem potem ta sklep zadržal in ga bomo na letošnji majski seji preklicali, ker mislim, da je dokapitalizacija že izvršena in bi bil sklep nesmotrn. V zagorskem proračunu je tudi za naš časopis namenjenih pol milijona tolarjev, nekako pogojenih s tem, da če bodo sredstva prispevali tudi vaša in hrastniška občina. Zanima me, ali je tudi v vašem proračunu proračunska postavka za Zasavca in druge lokalne medije? V našem proračunu nimamo navedeno, da bi sofinancirali posamezne medije, torej tudi vaš medij, tako kot ima to občina Zagorje. Z vašim časopisom delamo na osnovi naročil za oglaševanje, čestitk,... Sredstva gredo iz proračunske postavke »oglaševalske storitve«. V Delovi Hvalnici norosti smo izpod peresa novinarke Polone Malovrh lahko prebrali kar nekaj kritik na vaš račun. Vasje kdaj npr. poklical strankarski šef dr.Janez Drnovšek in od vas poskušal pridobiti pojasnilo glede očitanih nepravilnosti? Doslej me za kakršnokoli pojasnilo ni poklical še nihče, tudi dr.Drnovšek ne. Sem pa sam leta 1999 poklical takratnega ministra za delo mag.Toneta Ropa in mu pojasnil, da sredstva, ki smo jih namenili za že omenjeno dokapitalizacijo TV Centra, nismo vzeli iz postavke sociala, kar nam je bilo takrat v nekem članku očitano. Še enkrat naj povem, da takrat sredstva nismo vzeli iz postavk socialne pomoči, ampak iz postavke, za katero smo vedeli, daje ne bomo mogli realizirati. Dejal bi, da se mi zdi povsem normalno, da imajo novinarji pravico, da izražajo takšna mnenja, ki pa so, žal, včasih tudi čudna oz. neresnična in prilagojena nekemu drugemu namenu. Dovolj o tem. Zanima me, katere so bile od lanskega občinskega praznika najuspešneje realizirane naložbe v Trbovljah? Narejenega je bilo veliko. Dokončani so bili veliki projekti kot je nova Športna hala, Tehnična šola,dokončala so sc dela na podstrešju Zdravstvenega doma, kjer smo pridobili okrog 250 kvadratnih metrov površin za zdravstveni zavod, ena od pridobitev je tudi nov objekt Zavarovalnice Triglav, ki je nekaj novega tudi v arhitekturi. Med uspehe lahko gotovo štejem obnovo Delavskega doma oziroma sedežni del dvorane. Modernizirali smo tudi okrog 6,5 km krajevnih cest (nekaj na Dobovcu, v Čečah, Partizanski vrh, idr.). Kaj lahko občanom Trbovelj obljubite do naslednjega občinskega praznika? Intenzivno delamo na projektu krožišča, potem skupaj z ostalimi občinami na regijskem projektu čistilne naprave. Mi smo že pospešeno pristopili k izdelavi kolektorskih sistemov. V letošnjem letu načrtujemo izgradnjo osmih odsekov (ne samo primarnih, ampak tudi že sekundarnih priključkov na glavni kolektor). Čaka nas še nekaj cest, ki kličejo k posodobitvi, sem sodi tudi dokončanje del na cesti Trbovlje-Čeče preko Marka (plaz), končala pa naj bi se tudi dela na cesti Trbovlje-Hrastnik. Drugo leto se bomo lotili zelo zahtevnega projekta treh občin (Trbovlje, Tabor, Prebold), to je modernizacijo ceste Liza -Vrhe. Pripravljajo se idejni projekti za ureditev Špančevine, dogovarjamo se za ureditev magistralne ceste od Iskre proti odcepu za pokopališče, kjer naj bi se uredil tudi pločnik.. Vesel sem, da dobro sodelujemo z direkcijo za ceste. Zelo aktivni smo tudi na področju vodooskrbe (izgradnja dveh večjih vodovodov), izdelani pa so tudi projekti za legalizacijo vodovodov v KS, tam kjer so bili vodovodi grajeni brez ustreznih dovoljenj. Tudi na področju degradiranih rudniških površin bomo imeli v naslednjih letih kar nekaj dela, predvsem z namenom, da le ta dobijo lepšo podobo. Vzporedno načrtujemo tudi iniuiv ij u v j? o euti it c v 1 il' o v ulj bli o (Ul ^»rujiiiiku 24. VELTRAVNA 2001 #• fe cesto od Sušnika proti Hrastniku, kar naj bi bila še ena povezava s Hrastnikom. Eden večjih projektov je gotovo rekonstrukcija letnega bazena, ki pa naj bi potekal več let. Lani ste naši novinarki Marti Hruševar dejali, da bi s svojim elanom in energijo lahko naredili več, če bi imeli na razpolago več denarja. Je denarja od takrat kaj več, oziroma ali je energije in elana še vedno dovolj? Denarja v proračunu je letos več, tudi s strani države. Elana in energije je pa še vedno dovolj. Poznam nekaj primerov socialnih stisk Trboveljčanov. Dokaj dobro mi je poznana tudi zgodba nezaposlenega invalida Darka Pavšlja. Njegovo zgodbo poznate tudi vi. Ste že razmišljali in kaj konkretnega ukrenili, da bi njemu in podobnim še pomagali oziroma jim omogočili dostojno življenje? Znano mi je, da v Trbovljah živi precej družin in oseb na robu preživetja, zato tudi več sredstev namenjamo za reševanje njihovih socialnih stisk. Mislim, da smo eni prvih v Sloveniji, ki bomo socialno ogroženim poleg stanarine subvencionirali tudi komunalne storitve. Seveda v sodelovanju z RK, kjer najbolj poznajo socialne stiske ljudi. Subvencij stanarin je okoli 150. Približno toliko naj bi bilo tudi subvencij za komunalne storitve. Socialne pomoči pa je preko RK deležen tudi omenjeni Darko Pavšelj. Če se le da, ljudem pomagam. Žal pa nekateri ljudje te pomoči izkoriščajo, kar pa zagotovo ni naš namen. Zadnji podatki (marec) o nezaposlenosti v Trbovljah govorijo, da je v Zasavju v Trbovljah še vedno največ nezaposlenih. 1524. Lani v tem času okoli 1600. Še leto prej 1900. Zdi sc, da se trend zmanjševanja zaustavlja. Ali bo k zmanjševanju števila nezaposlenih pomagal tudi danes sprejeti zakon o kaznovanju dela na črno? Menim, da se bo tudi zaradi tega zakona, število nezaposlenih še naprej zmanjševalo. Tudi sami pa ne stojimo križem rok. Načrtujemo nekaj projektov, kjer bo dana možnost novih zaposlitev. PAK 4 vam bo »ušel« v sosednjo občino Zagorje. To ni najbolj razveseljiva novica za Trbovlje? Bila je ideja, da bi PAK 4 od RGD-ja odkupil obstoječe prostore za svojo dejavnost. Izgleda, da do dogovora ni prišlo. Gre pa seveda za privatni kapital, kjer nimam nobenega vpliva, da bi nasprotoval njihovi poslovni odločitvi. Je bilo letos prijav za Prvojunijsko nagrado, za častnega občana več kot lani? Da. Letos j e bilo veliko več prijav kot lani. Predloge bo obravnavala ustrezna komisija. Zadnjič ste mi dejali, da se z zagorskim županom Matjažem Švaganom, odkar je poslanec, redko srečata. Je sodelovanje zasavskih občin na taki ravni, da bi lahko dejali, da ste zadovoljni? Določene zadeve bi lahko realizirali, čeprav smo se o nekaterih rečeh intenzivno dogovarjali. Razumem, da sta kolega iz hrastniške in zagorske občine tudi poslanca, kar je velika obveza. Operativne zadeve se dogovarjamo pač s tajniki oziroma s tistimi, kiju nadomeščajo. Za ključne projekte se pa čas vedno najde. Bi podprli tak zakon, ki bi županom prepovedoval kandidiranje za poslanca? Tudi sam sem bil eden izmed kandidatov za poslanca, vendar sem se takrat odločil, da bom ta mandat opravljal le župansko funkcijo. Sem mnenja, da lahko le eno delo opravljaš 100%, dveh, iz izkušenj vem, ne moreš. Kaj se Trboveljčanom kadi iz dimnikov TET in Cementarne v tem trenutku? Ja, dim. Kostna moka? Ne da bi vedel. V Trbovljah deluje, poleg drugih športov, tudi zelo dobra ekipa sankačev na umetnih progah. Lahko se celo zgodi, da boste imeli Trboveljčani drugo leto svojega predstavnika na OI v ZDA. Koliko občina vlaga v to ekipo in v druge športne panoge? V letošnjem proračunu je za Sankaško društvo Kum Trbovlje namenjenih 400 tisoč tolarjev. Sicer pa za športne dejavnosti letos dajemo okrog 50 mio tolarjev (celoten proračun znaša 2,2 milijarde). Za konec. Kaj ste po nazorskem prepričanju? Za mnoge člane vaše stranke je težko oceniti, kaj so? Kajti med vami so tako nekdanji komunisti, pa verni, pa socialdemokrati, tudi nacionalisti, žal tudi mnogi, ki so sumljivo hitro obogateli? Po prepričanju sem človek, ki ima močan socialni čut, ki ga socialne stiske močno prizadenejo. Kot župan poskušam kar v največji meri pomagati socialno ogroženim, še zlasti otrokom. A stranka, v kateri ste, nosi ime Liberalna demokracija. Mislim, da sem zelo liberalen, sem tudi demokrat in ne kak avtokrat. Sem predvsem človek dialoga. Bi bili član te stranke, tudi če ne bi bila na oblasti? Verjetno da, oz. prepričan sem, da bi bil. Igor Goste KUD KNAP 2 6.5. V zgodnjih večernih urah organizira hard corovsko veselico. Ki se bo zgodila na plazu v Zagorju ob gostilni ŠTULM! Na že kar festivalu bodo nastopili Scuffy dogs iz Nove Gorice, ki bodo predstavljali svojo novo ploščo, veganski anarho kaos bend, ki sliši na ime Pizda materna - iz Primorske, ska hardkorovci iz severovzhoda, Pridigarji ter zasavsko - posavski bendi: Sun ate marš, Midle finger, Red five point star. Terminal disease, Black daze in GDO? Prireditev pa bodo kot je to že v navadi spremljali razno razni perfprmansi inrecitali. Vabljeni vsi ,ki vam ni vseeno za svet in okolje v katerem živimo! KUD KNAPA ZA DIREKTNE AKCIJE IN REVOLUCIJO DANAŠNJEGA DNE Se Trboveljčanom v bližnji prihodnosti obeta posodobljeno kopališče? Izgleda, da. (PRAV) ^INTEGRAL ^L. INTEGRAL ^INTEGRAL K6EFTI 1. naslov za zlate zadeve del.čos: 9h-12hin]5h-18h,sob.:9h-12h_VEDNO V AKCIJI! AITTOPREVOZMIK Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828 SIVIUA ANA Oblecite svoje Ideje! GSM: 041/ 395 301 lig ■5% popust za vse pnevmatike pri plačilu z gotovino!I f HI PRI NAKUPU 4 ALU PLATIŠČ IN 4 PNEVMATIK -10% POPUSTIH Pestra izbira aluminijastih platišč priznanih svetovnih proizvajalcev (od 13 do 20 palcev)! Velika zaloga letnih pnevmatik z ugodnimi cenami in plačilnimi pogoji. v _ „ DELAVNIK OBIŠČITE NAS ALI PA NAS POKLIČITE! "Pa srtčno voi/\jo" Sobota: 8. -12. ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 56-26-466 odpiralni čas: od 7.00 do 19.00 ure. DEKOR, Obrtniška ulica 11, Trbovlje, tel.: 56-21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij ARI OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 03/56-21-253 poslovalnica: Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 03/56-29-041 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna In sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! o* ** .JL. INTEGRAL ■_ INTEGRAL Avtobusni promet in turizem. Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: intcgral.zagorjc^siol.ncl Internet: http://www.intcgral-zagoijc.si k vi rvLtrjt je m ZA ZAČETEK POLETNE SEZONE VAM PONUJAMO AKTIVNI DOPUST NA OTOKU LOŠINJ OD 24. DO 28.5. - 25.900 SIT DALMACIJA IN ČRNA GORA V MAJU IN JUNIJU HVAR, hotel Amfora, 7x polpenzion, 30.900 sit BOL, hotel Elaphusa, Bretanide, 30.300 sit BRAČ, hotel Kaktus, 29.100 sit KORČULA, hotel Bon Repos, 27.900 sit BUDVA OD DANES DO 17. 6. 2001 ZA NEVERJETNIH 69.900 SIT 7X POLPENZION IN VKLJUČEN LETALSKI PREVOZ ► m.m, za tm m m NOČNI 6ARDALAND 24.6.2001 IZ TRBOVELJ IN ZAGORJA ZA 8.600 SIT Cena vključuje prevoz, vstopnino in vodenje izleta mčTium Katalogi Vas že čakajo: KOMPAS, DOBER DAN, TEN TOURS, INTERFLASH, BURIN KLUB, GENERALTURIST, VIA SLOVENICA, ODISEJ, INTELEKTA,... Pa še nekaj: DIJAKI ŠZUDLNU !!! Če razmišljale o končnem izletu smo pravi naslov prav mi. Pripravimo vam obširno ponudbo maturantskih in absolventskih izletov primernih za vaš okus in žep. Oglasite se in skupaj bomo sestavili program izleta po vaših željah. fo Pčrrzn/AMJA /H.. fo roroVAPJA z Odpiralni čas: ob delavnikih od 6.00 do 17.00 ure, ob sobotah: 9.00 do 12.00 L INTEGRAL ^INTEGRAL ^L. INTEGRAL ^L. INTEGRAL A6 DOMŽALE Servis In trgovina d o o. Blalnlca 3a, I0C Trzin. 1236 Tr/m prodaja. 01/562 22-42,01/562 37-00 TOURING GL 1800 A Gold Wing ST 1100 Pan European NT 650 V Dauville SPORT-touring CBR 1100 XX S.BIackbird CB 1100 SF (X-11) VFR 800 Fl CB 600 F Hornet CB 600 S Hornet (oklep) SPORI VTR 1000 SP-1 VTR 1000 F FireStorm CBR 900 RR FireBlade CBR 600 FS Spori CBR 600 F NSR 125 R CHOPPER VT 750 DC Black Widow VF 750 C Magna VT 750 C2 Shadow VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv VT 125 C/C2 Shadovv ENDURO XL1000 V Varedero XRV 750 Africa Twin XL650 V Transalp XR 650 R NX 650 Dominator NX 250 Dominator XL125 V Varadero XLR 125 R CROSS CR 250 R CR 125 R CR 80 RB SKUTER moč (kW/KM) MFC 87/118 5.099.000 74/100 2.669.000 41/56 1.749.000 121/164 2.589.000 103/140 2.339.000 81/110 2.399.000 71/97 1.559.000 71/97 1.719.000 100/136 2.769.000 81/110 2.159.000 112/152 2.489.000 81/110 2.149.000 81/110 2.069.000 11/15 919.000 32/44 1.779.000 64/87 2.049.000 32/44 1.729.000 32/44 1.669.000 29/39 1.549.000 11/15 1.129.000 70/95 2.259.000 44/60 1.899.000 41/55 1.669.000 45/61 1.639.000 32/44 1.289.000 17/23 1.219.000 11/15 1.169.000 8/11 959.000 43/58 1.329.900 30/41 1.319.900 20/27 849.900 X8R-S (cestni) 4/5,5 399.000 Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 24.1.2001. 24. VELTRAVNA 2001 Tin n "hi r, It n OGLAR IVAN STENKO IZ MEDIJE Oglarja Ivana Stenka, sicer upokojenega rudarja, smo obiskal dan potem, ko je razdrl oglarsko kopo ali ognjico kot ji sam reče. Še enkrat več mu je uspelo, daje skuhal oglje, daje iz drv nastalo oglje, po katerem je v Sloveniji in tudi v Zasavju vse manj povpraševanja. Drugače je bilo, še preden so začeli zapirati rudnike, ker so ga veliko porabili v rudarskih kovačnicah. Ivan živi le nekaj kilometrov od izvira Medija. V resnično lepi in mirni dolini. Te vse bolj izumirajoče obrti seje naučil od svojih prednikov. »Stari oče je pred skoraj stotimi leti kupil posestvo, kjer sedaj živim, in se začel ukvaijati s kovaštvom. Že takrat so sestavili prve kope, saj so v kovačiji potrebovali oglje. Poznavanje oglarstva se je Ivana je obiskal prijatelj s harmoniko. preneslo iz roda v rod,«je dejal Ivan, ki smo ga prebudili po naporni noči, ko so razdirali kopo. V tridesetih letih, kolikor samostojno kuha oglje, je sestavil letno eno do dve kopi. Različnih velikosti. Odvisno od tega, koliko je bilo povpraševanja in koliko drv je imel pripravljenih. Zadnjo kopo na starem kopišču je sestavil nekaj dni pred prvim majem. Seveda pa je drva, nekaj več kot meter dolge pregle iz leske in gabra pripravil že mesece prej. Drva je na kopišču, kjer sije postavil tudi lesen bivak, zložil v dvaš/OM.jih prekril s smrečjem, listjem, mahom, da ne bi prišlo med naložena drva preveč zraka. Potem je vse obsul še s 15 do 20 centimetri debelo plastjo stare žgane zemlje. Od spodaj navzgor. Ko je bila kopa sestavljena, je v približno pol metra široko odprtino na sredini kope dal staro oglje in žerjavico, da se je ogenj prijel, kot temu reče. Odprtino je skoraj cel dan futral (zapolnjevanje odprtine) s fuglci (kratka nasekana suha drva), toliko časa, daje ogenj (tleča drva) prišel do vrha kope. Odprtino na vrhu je zaprl (zabil z zemljo in smrečjem) v kopo pri vrhu s strani izdolbel nekaj zračnikov (pa ne preveč) in les na vrhu kope je pričel ogleneti. Vsak dan po nekaj centimetrov. In vseskozi je moral budno paziti, da se kopa ne bi vžgala. Zato je tudi spal kar v bivaku, poleg kope. »Oglarji moramo vedeti, kaj pomeni siva, zelena ali plava barva dima, ki se vije iz kopinih zračnikov. Siva pomeni, da drva lepo tlijo, plava pa da gorijo in takrat je potrebno hitro ukrepati. Ogenj zadušiti, z zemljo ali pa z vodo, če ne gre drugače,« je dejal Ivan. Njegova kopa je zoglenela v dobrem tednu dni. Z delom pa še ni bilo konec. Kopo je moral ofnati (jo odpreti), torej z nje previdno odstraniti zemljo, postopoma, ne z več strani naenkrat, da ne bi prišlo do vžiga, saj je v notranjosti še žareča. To delo je potekalo celo noč. Ivan to delo vedno opravi ponoči, saj se v temi bolj kot podnevi vidi, če se slučajno oglje vžge. Mnogo truda za nekaj sto kilogramov oglja. Ivanu seje po končanem delu videlo, daje utrujen, daje preživel kar nekaj neprespanih noči, pa tudi veselih trenutkov, saj gaje nekajkrat obiskal tudi prijatelj Marjan Ocepek s harmoniko. Prepričani smo, da to ni bila Ivanova zadnja kopa, čeprav mu mnogi večkrat rečejo, kaj se trudiš, kupi si tisto vrečo oglja, kolikor ga potrebuješ za svoje potrebe, tako kot mi. Ivan jim odgovarja: »Zaradi tradicije in zato, da oglarstvo v teh krajih ne bo šlo v pozabo, jih bom še kar nekaj sestavil.« Konec koncev pa mu je tudi pustolovski način Kopo ima neprestano na očeh. življenja, ki ga preživlja ob kopi, nekako zlezel pod kožo. To je pa tudi zadosten razlog, mar ne? Besedilo Igor Gošle, sliki PRAV LITERARNI VEČER V MEDIJSKIH TOPLICAH V četrtek, 17.maja 2001 seje v Medijskih toplicah odvijal literarni večer s pesnico Cvetko Murovec. Predstavila je svojo pesniško zbirko s pomenljivim naslovom Raztrgano jutro. V goste je povabila še tri literarne ustvarjalce. Iz Koroške se je zbranim s svojo črtico predstavil Jože Podkrižnik. Svoje pesmi sta predstavila tudi Joža Ocepek iz Litije ter Izlačan Igor Gošte. Program je povezoval Andrej Dolšina. Večer sta s svojim igranjem popestrili tudi citrarki. Kot je pesnica omenila v eni svojih pesmi, smo si udeleženci lahko napolnili svoje baterije ob poslušanju pesmi in črtice. Balzam za oči so bile tudi kiparske stvaritve kiparja Bojana Štineta. Kipci, konji vseh vrst in oblik, so lepo zapolnili prostor in literarnemu večeru dodali tudi svoj pečat. Konec prireditve je bil namenjen kramljanju z avtorji in pridobivanju novih poznanstev ob manjši pogostitvi s pecivom in pijačo. Izlačani so tako ob krajevnem prazniku poskrbeli tudi za duševno hrano svojih krajanov. IRH jti j j fi j n jr & "F. ~y p. Skalnjak in gorske rastline Po celotnem trudu, ki smo ga vložili v skalnjak sledi najlepši, a zelo zahtevni del načrta: pravilna izbira in zasaditev skalnjaka z rastlinami. Najenostavnejši način je ta, da v najbližji trgovini nakupimo po popolnoma lastni izbiri želene rastline ter jih prav tako čisto po naključju razporedimo po skalnjaku. Na prvi pogled bi bila zasaditev lepa in nemoteča. Pozneje, ko pa bi rastline dosegle svojo pravo velikost, bi spoznali kakšno napako smo naredili pri zasaditvi. Zato se tega opravila lotimo preudarno in po načrtu. Posvetujmo se z prodajalci ali pa si kupimo literaturo o rastlinah, ki jim ugajajo suha in sončna področja. Velikokrat se pripeti, da ne vemo koliko rastlin bi posadili v skalnjak. Ponavadi posadimo štiri rastline na m2, pri tem ne upoštevajmo skal. Če je skalnjak velik preko 10 m2 se odločimo, da za popestritev uporabimo tudi lesnate rastline kot so različni iglavci ali zimzeleni listavci. Listopadnih rastlin se izogibajmo, saj je lahko skalnjak v jeseni zelo moteč, če je pokrit z listjem. Pri iglavcih se odločimo za rastline, ki dobro prenašajo pomanjkanje vode, prav tako naj bodo počasne rasti, da ne bi prevzeli pobudo v skalnjaku, saj ne smemo pozabiti, da so cvetoče gorske rastline najprimernejši element. Pri izbiri rastlin moramo biti pozorni na čas cvetenja, kajti v skalnjaku lahko na majhnem prostoru rastline razporedimo tako, da bodo cvetele skozi celo leto. Zanimivo pa je tudi to, da se kljub množici različnih barv rastlin, le s težavo zasadi prostor tako, da bi deloval preveč barvno oziroma 'kičasto'. Ko pričnemo z zasajevanjem rastlin, si najprej oglejmo skalnjak. Bodimo pozorni na zanimive predele, kjer bi rastline resnično izstopale. To so lahko špranje med skalami, udrtine v skalah, rahel prostor pod skalo.... Upoštevati moramo le minimalne pogoje, ki zadovoljijo gorske rastline. Če pa je skalnjak bolj strme narave in bi radi, da bi rastline čim hitreje prerasle dano površino, takrat pri zasaditvi rastlin uporabljajte primerno gnojilo, ki ga dodajate v sadilno jamo. S tem boste pospešili razvoj rastlin ter s tem tudi preprečili morebitno izpiranje zemlje. Rastline vedno sadimo po določenem logičnem načrtu. Spodnje plasti namenimo rastlinam, ki imajo blazinasto rast, kajti ponavadi so te rastline močne rasti, ki nam lahko prerastejo manjše vrste, posajene v zgornji del skalnjaka. Bližje skalam dajemo rastline, ki potrebujejo malo več vlage, saj se le ta zadrži pod skalami. V skalne razpoke sadimo rastline, ki skoraj ne potrebujejo zemlje. Pri velikih skalnjakih iste rastline sadimo skupaj, da ustvarimo barvni efekt, ki se lahko pri razdrobljeni zasaditvi izgubi. Če boste upoštevali teh nekaj pravil potrebnih za pravilno zasaditev skalnjaka, takrat vam bo prav gotovo uspelo. Poskušajte se izogibati enoletnicam in trajnicam, ki dosežejo preko 50 cm. Vedno opazujte skalnjak kot del gorske narave, ne kot samo še eno vrtno gredo, ki je po nesreči polna skal. (nadaljevanje v naslednji številki) Besedilo In slika: Sašo Taškar Urejanje vrtov in parkov, ČAS JE ZA SPOMLADANSKA OPRAV Orodje naj še nekaj časa počiva, vi pa in za vas bomo obrezali sadno drevje, okrasno rastlinje in strojno prekopali vrt. njakov in vodnih objektov, urejanje gro Sašo Taškar s.p. Ulica talcev 1a 1410 Zagorje 041 832 853 041 838 013 in svetovanje ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE EHHE E ZDRAVILNE RASTLINE ČRNA DETELJA Je trajnica z 20 do 40 cm visokimi polnimi stebli. Cveti od maja do oktobra. Je odlična krmna rastlina, sveža in posušena. Vsebuje precej vitamina C, zato je uporabna tudi v ljudski prehrani (mladi listi). Čaj iz cvetja in listov uporabljamo za zunanje obkladke pri revmatičnih obolenjih ali za uravnavanje delovanja jeter in žolčnika. Spodbuja tudi tek. ČREMŽA Je od 8 do 12 m visoko drevo, včasih le grm, s široko krošnjo. Ima dišeče bele cvetove, razporejene v visečih grozdih. Kot grah veliki plodovi so užitni in ostrega okusa. Učinkujejo pri boleznih prebavil (zaradi čreslovin). Navadno jih uporabljamo v čajnih mešanicah. GRENKOSLAD Je mnogoletna zel, ki ima 4 m dolgo, tanko steblo iz katerega poganjajo vejice. Dolgopecljasti cvetovi so vijolične barve. Plodovi so rdeče jagode. Če jih žvečimo so sprva grenke, nato pa sladke. V zdravilstvu se uporablja steblo. Poparek iz ene čajne žličke zdrobljenih stebel na čašo vode pospešuje izločanje seča in hkrati čisti kri. Pomaga nam pri revmi, pri odpravi lišajev ali drugih kožnih vnetij. Pomaga nam tudi pri izkašljevanju sluzi iz dihal. Odmerka ne smemo prekoračiti. JEREBIKA Jc do 8 m visoko drevo z redko krošnjo in sivo skorjo. Ima bele cvetove. Plod je okrogel, rdeč, sočen, trpek in grenak. V njem je veliko vitamina C, provitamina A in grenčin. Uporabljamo ga za pripravo vitaminskih napitkov v čajnih mešanicah. GOLI IN DLAKAVI KILOVNIK Je majhna zel. Iz koreninice poganja več 5 do 15 cm dolgih in razvejanih stebelc, ki so prižeta k tlom. Drobni cvetovi so zeleno rumene barve. Raste ob poteh, po stezah, po produ ob vodnih bregovih. Iz ene žlice posušene in zdrobljene zeli na čašo vode si pripravimo napitek za odvajanje seča in z njim tudi soli. Še večji učinek dosežemo, če pripravimo napitek iz sveže zeli. Ob vnetjih nam miri krče sečil. Pripravil Igor Gošte Avtohiša Kisovec s.p. Borovniško naselje 7,1412 Kisovec, tel.: 03 567 23 01, www.ahk.si PEUGEOT PRIHAJA mm LEVJ PREIZKUSITE GA OD 15. DO 31. MAJA V AVTOHIŠI KISOVEC! ffismumr malgav , Trbovlje PRIVOŠČITE Sl POLETNO AVANTURO Z BREZPLAČNO KLIMATSKO NAPRAVO: TVVINGO, CLIO, THALIA, MEGANE, KANGOO, PRIHRANEK 230.000 SIT! * IZJEMNO UGODNO, PONUDBA NOVE LAGUNE IZ ZALOGE mmmv malgaj. > Trbovlje telefon prodaja (03) 56 33110,56 33111,56 33 112 servis (03) 56 33 120 E-mail: malgaj(fddealer.renault.si, www.avtohisamalgaj.si Akcija Lupo prihranek + jadranje Za omejeno količino vozil Volkswagen Lupo 1.2000 vam podarjamo 170.000 SIT prihranka in jadralni vikend s skiperjem w) Mr«|j|ur|i Trbovlje 03/56433-155 Litija 01/89-62-600 24. VELTRAVNA 2001 zn.rčT n.77.jr. ulebalgo 7 STANISIAVA ŽE KAR V vrtcu Lučka na Dolu pri Hrastniku najdete tudi prijaznost, kolegialnost in razigranost. Kajti predšolski otroci vrtec napolnijo s svojo radoživostjo in vedoželjnostjo, da jim za igrice marsikdaj še zmanjka časa. Stanislava Žekar je vodja vrteške enote Lučka, vendar je še pred leti Vrtec Hrastnik tvoril pet vrteških enot, zdaj so pa štiri. Kot je povedala, se je sprva izučila za medicinsko sestro, ampak je že po nekaj letih sprejela ponudbo za delo vzgojiteljice v Vrtcu Hrastnik in potem ob delu dokončala višjo vzgojiteljsko šolo. Otroci so jo s svojo domiselnostjo in iznajdljivostjo vedno navduševali, zato jo še po tridesetih letih delovne dobe, znajo presenetiti in tudi nasmejati. Poleg tega, daje vodja vrteške enote Lučka na Dolu pri Hrastniku, ima tudi svojo skupino in sicer malošolarje. Pravi, da je sicer v prejšnjih letih delala z različnimi starostnimi skupinami otrok ter se z veseljem posvečala vzgojnim pristopom oziroma načinom dela s predšolskimi otroki, da so lahko s pridom razvijali svoje interese in sposobnosti. Za najmlajše je ob vzgoji potrebno še veliko ljubezni in topline, malošolarji pa so že bolj živahni ter rabijo več pozornosti v smislu, da se učijo izražati svoje občutke, zahteve ali tudi mnenja. Zadovoljna je, kadar se znajo otroci pogovoriti ob kakšnih konfliktnih situacijah, da dobro sodelujejo med seboj v skupini in z vzgojiteljico, ter se v vrtcu dobro počutijo. Predšolski otroci se učijo prek igre, v okviru Vrtca Hrastnik pa organizirajo še druge dejavnosti, če se jih otroci želijo udeležiti in to so: plesna šola, učenje tujih jezikov in računalništva, cici-planinarjenje in bralna značka Bralni Škratek. V pripravi na šolo se otroci učijo predvsem socializacije z drugimi ali kot je dejala: "V socialnih stikih se tudi odraža, česa so otroci povečini vajeni ali deležni." Želi si, da otroci tudi v medsebojnih stikih najdejo zadoščenje in dobro sodelovanje. Zavzema se tudi za dobro sodelovanje s starši, zato organizirajo tudi kakšne skupne ustvarjalne dejavnosti. Dodala je še: "Vsakemu dtroku je treba dati možnost, da se izkaže, da se počuti dobro in daje ustvarjalen v tistem, kar ga veseli. Čeprav ponavadi živahnejši otroci bolj pritegnejo pozornost drugih." Tudi kramljanje in posvetovanje v kolektivu spodbuja, saj dobro vzdušje v kolektivu nadalje pomeni motivirano delo po skupinah. Saj kot pravi: "Če sodelovanje v kolektivu ni dobro, je tudi delo vzgojiteljic manj učinkovito." Rada tudi potuje in pravi, da je že mlada babica, saj si je zgodaj ustvarila družino in sinova imata že svoji družini. Dve vnukinji in vnuk ji svojevrstno popestrijo prosti čas. Za uspešen zakon pa pravi, da je potrebna velika mera razumevanja, dogovarjanja, popuščanja in medsebojnega spoštovanja. Tudi prijateljstvo ji veliko pomeni, vendar si prvi vtis o človeku ustvari šele na podlagi prvih izmenjanih besed. Rada tudi kuha, čeprav ji ponavadi najbolj teknejo zelenjava in sladkarije. ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (10. del) BOGOSLUŽNA DEJANJA Bogoslužna dejanja so sestavljena iz kretenj in drže telesa. Pri njih prihaja dinamičnost bogoslužnih opravil še posebej do izraza. Tu se ne premika samo posameznik (kadar to zahteva njegova bogoslužna služba), temveč je v gibanju dejavno občestvo, ali pa samo njegov del. Takšna bogoslužna dejanja so: procesije, prihod k oltarju, prinašanje darov, prihajanje k obhajilu, romanja, ipd. Procesije Procesije so slovesno gibanje (hoja) večjega števila ljudi, ki gredo iz enega prostora v drug prostor. Že izvoljeno ljudstvo stare zaveze je bilo stalno na poti. Od Egipta do Kanaana, iz suženjstva so Jeruzalema. Sveto pismo opisuje to dolgotrajno potovanje kot praznično procesijo med navdušenim petjem. Na tem potovanju je bil Jahve navzoč sredi svojega ljudstva, dokler se ni ustalil v svetem templju. Še bolj kot starozavezno ljudstvo je na poti novozavezno božje ljudstvo. To je potujoča Cerkev, »novi Izrael, ki potuje v sedanjem svetu in išče prihodnje, stalno mesto«, dokler se ne pridružijo tisti, ki so pred prestolom in Jagnjetom. V tem je izražena vsa simbolika vseh bogoslužnih procesij ali obhodov. V krščanskem bogoslužju so se procesije pojavljale zlasti v Konstantinovem času (v Jeruzalemu pa so prej poznali procesijo v zvezi z obredi velikega petka in cvetne nedelje). Tudi sedanje prenovljeno bogoslužje pozna nekaj procesij ob začetku maše: na svečnico, svetno nedeljo, velikonočno vigilijo, ob posvečevanju cerkve in oltarjev. Tudi pogrebni sprevod je procesija. Zelo slovesna je procesija sv. Rešnjega telesa, kije častilna in prošnja procesija. Po mnogih župnijah so pred vnebohodom prošnje procesije, med katerimi se molijo ali pojejo litanije vseh svetnikov. Pri teh procesijah se ne prosi za blagoslov na polju, predvsem pa za blagoslov vsega človeškega dela in za odvrnitev od vseh nesreč. Prihod k oltarju Prihod k oltarju za evharistično slavje naj bi bil ob praznikih in tudi nedeljah bolj slovesen. Mašnik naj bi šel v sprevodu z vsemi sodelavci (diakon, bralci, pevci, ministranti.. ,)od glavnih vrat po sredi cerkve (po sredi božjega ljudstva) k oltarju. Tak slovesen vhod ima veliko simboliko. Sprevod namreč govori - daje potrebno gledati naprej, kajti s smrtjo se daljno obzorje ne zapira, temveč prav nasprotno, se odpira in razšiija. V potovanju krščanskega življenja, ki seje začelo s krstom, je smrt samo neka stopnja, kije nujno pred večnostjo, pred vstajenjem. Sprevod označuje Cerkev (božje ljudstvo) na poti. Med tem slovesnim vhodom k oltarju vse zbrano ljudstvo poje pesem in se tako vključuje v slovesni vhod. Branko Nlmat Besedilo In slika: Petra Radovli Cenjene Trboveljčanke, cenjeni Trboveljčani, prijatelji od vsepovsod! Letos mineva 77 let od dogodka zapisanega v spominu ljudi kot 1. junij, od spopada delavcev z ORJUNO . Ta dan je občina izbrala za svoj praznik, za praznik ljudi, ki živijo in čutijo s Trbovljami. V času pred praznikom in po njem smo za Trboveljčanke in za Trboveljčane, za njihove prijatelje in znance pripravili vrsto prireditev, srečanj in druženj. Ob prazniku našega mesta, Trbovelj vam čestitamo in vas vabimo na srečanja, še posebej na osrednjo slovestnost 1. junija, ko bomo podelili prvojunijska priznanja in nagrade. Vabljeni in na snidenje OBČINSKI SVET IN ŽUPAN OBČINE TRBOVLJE, Ladislav Žiga ŽGAJNAR (B CEMENTARNA TRBOVLJE delniška družba Kolodvorska cesta 5, poštni predal 76, 1420 Trbovlje telefon h.c.: 03/56 52 300 E-mail: cementarna.trbovlje@>cement-trb.si http://www.cement-trb.si Iskrene čestitke ob občinskem prazniku vsem občankam in občanom občine Trbovlje! Elektro Ljubljana Elektro Ljubljana d.d. PE ELEKTRO TRBOVLJE Trbovlje, Gimnazijska cesta 25 Občankam in cbčamm občine Trbovlje čestitamo ob njihovem pramiku! TinrR-r n.T7.Jj. VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Še do 1 junija imate čas, da odgovorite na literarno uganko. Žreb bo enemu izmed vas dodelil lepo knjižno nagrado. V prejšnji številki smo bili s podatki še nekoliko skopi, tudi naslov njegove zelo znane drame nismo zapisali. Objavili smo le kratek odlomek. Če komu še ni poznano, po katerem književniku sprašujemo, mu bo sedaj zagotovo. Njegova najbolj znana drama je zagotovo Dogodek v mestu Gogi, ki jo je napisal leta 1927. Njegove drame so še:Pierrot in Pierrette, Trudni zastori, Upornik. Vsa njegova pomembnejša dela so bila napisana do leta 1930, kasneje je objavljal le še krajše misli o književnosti, strokovne spise in predaval o psihoanalizi. Za tiste, ki še niste ugotovili, za katerega dramatika gre pa še tole: dramatik se je rodil 1901 v Šmartnem pri Litiji, umrl je leta 1949 v Zagorju ob Savi, kjer je kot zdravnik delal od leta 1929. Za časa Avtor: Moje ime: Naslov: življenja je bilo uprizorjenih in objavljenih le malo njegovih del (očitali so mu, med drugim, slab jezik), priznanje je dočakal šele po smrti. Odlomek (Dogodek v mestu Gogi) HANA (seji raztrgajo oči, ga brezupno pogleda, vendar takoj izvrši ukaz). FRELIH (nagne pijan glavo, zapre oči): Ti! HANA (povesi obraz) PRHLIH: Ne boš povedala očetu!« HANA (ponovi za njim kot govoreča lutka): Ne bom povedala očetu. Frelih plane k nji, seji zasesa v usta. Ona se ne brani, nikake moči ni v njej. PRHLIH Go dvigne kvišku, ponese proti postelji) V postelj! V postelj! Sleci-! Uganko sestavil Igor Goste Pesem je posvečena M. F. PRIJATELJ MOJ# ZAKAJ? Prijatelj moj, zakaj zastal si na pol poti, zakaj korak tvoj ne gre naprej? Prijatelj moj, se človek še enkrat rodi, na istem mestu ali kje drugje, povej? Prijatelj moj, mar veš, če križajo nekoč se naše poti, tam gori nad oblaki, kjer ni mej? Prijatelji moj, kaj čaka nas, ki še nismo skrenili spoti, pekel, nebesa ali še vice prej? Prijatelj moj, zakaj besed molčiš, prav ti, ki tega nikdar nisi znal, povej? Prav ti, ki vedno bil si boter dobrih vesti. Daj prosim te, še enkrat se nasmej! Igor Goste Berta Čobal - Javornik OJSTRO JEČI Ugasnilo je sonce! Črnina sili iz jame Ojstro, črna zastava na drogu se vije. Črnina nad mestom se plazi in solzni obrazi se sklanjajo k tlom. Bolečine ne najdejo tolažbe, globoko v dušo se žalost zajeda! Pet Tovarišev žalosti sonca, mesta, rudnika in doma najdražjih ne čuti... Zasuti v blatu, v vodi, v jami vzeli so zadnje slovo. Pet krst., vzela je prst. Ugasnile svetilke so, tiste pripete na čelo. Pet gorečih svetilk odslej bo gorelo junakom globin v spomin - opomin, in tolažbo njim, ki jim Ojstro sredi cvetoče pomladi, vzelo za vedno najdražje... Pet krst., pokrila je prst! S spoštovanjem izgovarjamo imena žrtev vdora in blata: Anton, Boris, France Zdenko in Viktor. Naj spomin ne zamre V Večnosti časa, pomnik ne izgine. Ojstro ječi. Pesem sem z največjim sočutjem posvetila tragično preminulim rudarjem. KOPITARJEVA SPOMINSKA RAZSTAVA V petek, 18.maja ob IS.uri so odprli v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu spominsko razstavo del pokojnega akademskega slikarja Franca Kopitarja iz Zagorja. Žal je KULTURNI KOLEDAR 9.5.1891 seje v Hinju rodil pesnik, dramatik in pripovednik Rudolf Pečjak. Dela: Rakec, Kraljična z mrtvim srcem. 18.5.1951 seje v Ljubljani rodil pisatelj Marko Uršič. Dela: Razpoke, Romanje za Animo. 21.5.1851 seje v Radomlju rodil pesnik in pripovednik Anton Koder. Dela: Marjetica, Kres, Iz življenja. Pripravil Igor Golte PRECIZNE STVARITVE V trboveljskem DD so bile na ogled stvaritve, risbe člana in članic likovne sekcije, ki deluje v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje. Svoja dela, ki so nastala pod mentorstvom slikarja Milana Razborška so razstavili: Ida Roglič, Mojca Grabnar, Vera Pirc, Staša Kunšek, Božena Prestor, Leopold Odlazek, Zvonka Sadar in Marija Sedej. (I.G.) priznani likovni ustvarjalec prekmalu umrl, vendar je za seboj pustil veliko število umetniških del, največ na likovnem področju, deloma pa tudi na filmskem, fotografskem in še kakšnem. Bil pa je dolga leta tudi mentor likovnikom - članom trboveljskega Relika. Zato so v njegov spomin prav ti člani Relika pripravili posmrtno razstavo njegovih del. Del razstavljenih slik je dala na voljo umetnikova hčerka, del slik pa so posodili za to razstavo njegovi znanci in prijatelji ter podjetja in ustanove iz Trbovelj. Organizator razstave Relik je poskrbel tudi za izdajo zloženke ter za otvoritveni program. Razstavljena dela so na voljo za ogled 10 dni, torej do 28.maja, vsak dan v poznih popoldanskih urah. IL 24. VELTRAVNA 2001 1 a-C Til? tl Tl "h. MAJ NA MLADINSKEM ODDELKU KNJIŽNICE TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE Na pravljični urici za najmlajše otroke je bilo v mesecu maju pestro in prijetno, kot že dolgo ne. Komaj smo imeli vsi dovolj prostora, toliko nas je bilo. Obiskala nas je tudi zajčica Liza. Pa da ne boste mislili, daje zajčica prišla iz kakšne od naših pravljic. Zajčica je bila čisto prava in vsi otroci so jo smeli majčkeno pobožati. Seveda je sledila tudi malo bolj zajčja pravljica, pa ravno takšna pobarvanka. Na koncu pa so vsi otroci dobili zajčje medalje. Imeli smo se tako radi! Če ne veste koliko, preberite pravljico z naslovom A veš, koliko te imam rad. Dvakrat pa smo bili kar precej v skrbeh. Prvič zaradi kralja oziroma njegovih jabolk, ki so mu bila tako pri srcu. Nekega dne so mu jih skorajda pojedli črvi. Pa je ugotovil, da je bolje, če jih razdeli med svoje prijatelje. Tako jih je nekaj razdelil tudi med nas. Kako smo se sladkali! Čeprav smo iskali črvičke v njih, nismo našli prav nobenega, verjetno so iz jabolk pobegnili v tistem trenutku, ko so izvedeli, da jih bomo pojedli. Drugič nas je skrbelo za starega konja Horacija, ki je mislil, daje odslužil svoje in da na kmetiji ni več potreben. Pa se je izkazalo, da le ni tako. In še prijetno družbo je dobil. Če vas zanima kakšno, preberite pravljico Kam naj se skrije Horacij. Ker v maju vse tako lepo cveti, smo se odločili, da na kreativni delavnici pričaramo rožice najrazličnejših oblik in barv. Risali smo, rezali in lepili. Prav res smo se potrudili. Rožice boste lahko videli od 26.5. pa vse do 9.6. na razstavi v naši knjižnici. Le pridite in poglejte, kaj vse znamo! Knjižna nagrada za pravilno rešeno uganko meseca je tokrat odšla v roke tamare Kmetič. Čestitamo! Tokrat pa vas vabimo, da preberete prikupne zgodbice o Regcu in Kvakcu, ki nastopata tudi v naši uganki meseca maja. Vsem otrokom dobre ali malo manj dobre volje lep pozdrav! Simona Solina MEDOBMOCNA REVIJA MALIH PEVSKIH SKUPIN ZASAVJA TOKRAT V HRASTNIKU V petek, 11 .maja je potekala medobmočna revija malih pevskih skupin iz Zasavja - prvič v Hrastniku. Nastopilo je šest skupin: upokojenke iz Litije, vokalna skupina Pavza iz Šmartnega, Cantate s čemšenika, dekliški kvintet s Polšnika, oktet Valvasor iz Litije in domači ženski vokalni kvartet Plavica. "Nastopi so bili solidni," je dejal predsednik ZKD Hrastnik Drago Kopušar," in tako mnenje je imel tudi strokovni ocenjevalec Edvard Goršič iz Celja." Vodjem umetniških skupin pa bo poslal še podrobnejšo analizo njihovega petja. Revijo so organizirali javni sklad RS za kulturne dejavnosti območna izpostava Trbovlje v sodelovanju z ZKD in KRC Hrastnik. Fončl Moljk VALVASORJEVI VEČERI Program za letošnje Valvasorjeve večere, ki so postali prav lepa popestritev poletnega dogajanja v občini Zagorje, je že pripravljen. Letos se konec junija obeta zanimiv koncert gostov iz Avstrije violinista NVolfganga Sengstschmida in pianista Erwina Kropftitscha. V začetku julija bo koncert Ali Capone štrajh tria, konec avgusta koncert Slovenskega kvarteta klarinetov, v septembru pa še koncerta Slovenskega okteta in Mešanega pevskega zbora Akademik. (Vir: Bilten) POMLADNI DORIJEV KONCERT V četrtek, 10.maja in petek, 11 .maja so imeli simpatični fantje iz Laškega dva koncerta v Zasavju - v Hrastniku in Zagorju. Kvintet Dori si je nadel ime po svojem prijatelju - duhovniku Izidorju Pečovniku, ki zdaj živi v Berlinu. Mlada skupina si je v dveh, treh letih pridobila številne občudovalce, kar je potrdil dober obisk tudi v obeh zasavskih krajih. Generalni pokrovitelj koncertov je bil Las d.o.o. - Elektroklima iz Sedraža oziroma Hrastnika. Fond Moljk LETOS ŠE ORGELSKI CIKLUS V Sloveniji bodo letos pripravili zanimiv projekt orgelski ciklus Baročna glasba evropskih narodov. Štirje umetniki Angela Tomanič, Dimitrij Rejc, Luca Ferrini in Milko Bizjak se bodo predstavili na 66 koncertih po vsej Sloveniji 24 različnimi koncertnimi programi. V Zagorju bodo pripravili koncert v petek, S.junija v župnijski cerkvi. Vso bogastvo orgelske glasbe bo z deli različnih evropskih avtorjev prikazala Angela Tomanič. (Vir: Bilten) ODZVALI SO SE LIKOVNIM IZZIVOM Rekli so, da bi ob mednarodnem dnevu družine lahko poskrbeli za ustvarjalnost otrok. In dejansko so v torek, 15. maja ob 17. uri v stekleni dvorani zagorskega delavskega doma organizirali likovne ustvarjalnice za predšolske in osnovnošolske otroke. Vse do 19. ure so nastajale krasne risbice, barvanje kipcev -zajčkov in dalmatinčkov, slikanje na plastične folije, sestavljanje darilnih paketkov, ki so mlade nadebudneže navdušili za likovno ustvarjanje. V organizaciji zagorskega Društva prijateljev mladine pa je sekretarka Darja Rakovič otroke presenetila še s poslikavo obraza. In četudi ni bil pust, so se otroci kar gnetli v vrsti, da bi se na njihovem obrazu "namalale" poslikave zajčkov, strahcev, mišk, mačk in še česa. Uživali so in se igrali, približno sedemdeset mladih ustvarjalcev se je preskusilo v raznih likovnih tehnikah. Starši pa so potrpežljivo čakali svoje nadebudneže, ki so želeli risati čim boljše. Če se je komu utrnila domislica, da bi risbo še popestril, je o tem lahko pokramljal še z drugimi, saj se na takšnih srečanjih stkejo tudi prijateljstva. Zato so bile risbice pestre ter seje ustvarjanje zdelo zabavno in prisrčno. ER. f. J r. C j . j £ Maj teztria. Maj Mzm Na lestvici upoštevamo le tiste frizerke, ki imajo 15 ali več glasov! Trenutni vrstni red: 1.Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 271 l.Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 135 3. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje -111 4. Mojca Klinc, Salon Cveta Zagorje - 105 5. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 85 6. Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše - 73 7. Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake - 58 8. Luka Holešek, Salon ML Trbovlje - 57 9.Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik - 53 lO.Marta Sivko, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 47 Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapolni k Zagorje - 47 12.Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje - 45 13. Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 39 14. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 37 15.Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje - 36 Ič.Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik - 31 17. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje - 28 18. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 26 19. Brigita Klarič, Studio Las Zagorje - 23 20. Koni Vran, Frizerski salon Koni Zagorje - 22 21. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje - 21 22.1rena Jere, Studio Las Zagorje - 17 23.Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik - 16 Poleg teh ste in še lahko glasujete tudi za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kern, Marta Bartol, Matjaž Krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Tina Krauskopf, Romana Tabor, Rajka Lebar, Mira Žibret, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Zala Ljubič, Sara Urnaut, Janj Bantan, Leopoldina Lindič, Milena Lovše in Fani Pohar. Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerka ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu! GLASOVNICAM u naj frizerka in frizer Zasavja Ime in priimek frizerja in frizerskega salona Ime, priimek, naslov glasovalca (ke) J - ^ ^ J U.U4.K iMi J. '* VAROVANCI VDC ZAGORJE NA IZLETU V BOHINJU Z vodstvom VDC Zagorje smo se dogovorili, da nam varovanci, udeleženci izleta v Bohinj, na uredništvo pošljejo nekaj svojih vtisov. Zbrala jih je Milena Horvat. Dolgo pričakovana sreda, 9.5.2001 je končno le napočila. Varovanci in zaposleni v VDC Zagorje (vseh okrog 100) so se odpravili na izlet v Bohinj. Tam so se po jezeru vozili z ladjico, nekateri pa so si ogledali tudi čudovit slap Savico. Varovanka doma Sonja Perčulija je zapisala: Deževno in hladno jutro se je spremenilo v lep sončen dan. Ta dan sem zelo nestrpno pričakovala. Ko smo prišli na Bled in ko sem videla kako lepo je tukaj, sem bila zelo vesela, da bom dan preživela v naravi. Presenečena sem bila tudi nad vožnjo z ladjo. Bilo je zelo vroče. Ko sem hodila po hosti, je nežno pihal veter in si slišal samo šumenje dreves. Ko smo končno prišli do slapa, sem bila zelo utrujena, ampak, ko sem videla to lepoto, sem pozabila na boleče noge in vso utrujenost. Na vrhu sem slišala samo šumenje slapa. Zraven slapa je bilo zelo hladno. Iz tiste lesene hiške je bil čudovit pogled na slap Savico. Na slapu Savici sem bila prvič in bilo je nepozabno. Ta izlet mi bo vsaj nekaj časa ostal v zelo lepem spominu. »Slap nam je bil zelo všeč« (slika arhiv VDC) VAROVANCI SO SVOJE VTISE Z IZLETA STRNILI TUDI V OBLIKI ISKRIC Bilo je enkratno! * Bilo mi je slabo, ker sem pojedla preveč tort.* Vse je bilo v redu. *Kosilo je bilo odlično! * Najboljše je bilo na avtobusu, ko smo se smejali. * Všeč mi je bil slap. * Najlepša je bila vožnja z ladjo. * Škoda, da je pričelo deževati in nismo imeli športnih iger. * Bila sem utrujena, ker smo veliko hodili. * Škoda, ker ni bilo glasbe in nismo plesali. * Na avtobusu smo peli. * Iztok je ves čas govoril vice. * Na ladji mi je bilo všeč, ko so razlagali zgodovino in znamenitosti Bohinja. * Všeč mi je bila tišina okrog nas.* Gledali smo kroženje helikopterja. Vsi so si bili enotni, da so se imeli lepo in že komaj čakajo, da pride mesec junij, ko gredo na morje. Do takrat pa bralce Zasavca lepo pozdravljajo! Pripravil 1.6. MAZDA AVTOHISA KRŽIŠNIK ZAGORJE Odlična oprema, omamna cena. Mazda Premacy 1.8i 16V, 114 KM 3.390.417 sit di 30.500 DEM MAZDA: zaloga vseh novih modelov USLUGE: servisiranje, avtokleparstvo, avto ličarstvo, avtovleka, rent a car,... Mazda Demio 1.4 Exdusive, el. paket, klima, air bag,... 2.293.116 sit al? 20.499 dem L. MMS KREDIT & LEASING mazoa Kržišnik Roman s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 AVTOHIŠA KRŽIŠNIK PRODAJA: novi modeli, staro za novo, cenitve, odkup po eurotax - u + (100.000 SIT - 150.000 SIT) DARILO AVTOHIŠE OBIŠČITE NAS, VAS PRIČAKUJEMO www. mazda.mms.si Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)5668-359 odprto: od 8. do 18. Ure; sobota: od 9. do 13. Ure avtotehna \y70@ in Mahkovic Spodnji Log 27 1282 Sava pri Litiji Telefon 01/8974 888 Fax 01/8974 887 OPEL-©- Golf Edition Golf s klimo Golf Edition - oprema: • čelni zračni blazini • zavorni sistem ABS • servo volan • radio »alpha« + klimatska naprava + komfortni sedeži + širša platišča s pnevmatikami + zatemnjene zadnje luči Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 p. Jr. r> Ij p. Želeli ste, da predstavimo: PIZZERIJA KUKUCA V poslovno stanovanjskem objektu na Trgu Franca Fakina 1, v Trbovljah, tam, kjer je bil pred leti Bistro 75, ki ga je posedovalo Gostinsko podjetje Rudar Trbovlje, ki mu nikakor ni uspelo preživeti, tam sta se pred tremi leti pogumno zagrizla v delo Mojca Podlesnik in Edvard Erjavec. Odkupila sta lokal in razmišljala, da bi ga želela imenovati nekako čisto po "trbovsko". Rodila seje ideja in z njo ime, čisto po domače: KUKUCA. To je lokal z manjšim in večjim prostorom, tako da se lahko prav lepo, z družbico ali s kakšnim prijateljem ali dvema, umaknete prevelikemu hrupu in vrvežu in se v miru ob pizzi, ki sijo boste izbrali, pogovorite in razvedrite ali tudi kaj pomembnega dogovorite. Lahko se ustavite tudi samo ob šanku, lahko pa dalj časa posedite na zastekljeni terasi in opazujete mimoidoče in če drugega ne, štejete avtomobile. Dolgčas vam zagotovo ne bo, saj se boste morali odločati kar med enaintridesetimi vrstami pizz, kijih ponujajo, od klasičnih, italijanskih, mediteranskih...do vražje in do kraljevske pizze, pa mornarske, ribiške, ribje do hawaijske pa še in še... In ker vedo, da znajo otroci biti tudi izbirčni, za njih pripravijo pravo otroško kukuco in ne nazadnje so poskrbeli tudi za vegetarijance oziroma za tiste, ki se jim kak dan ne je mesa. Jasno je, da se poleg pizze prileže dobro pivo, coca cola in sadni sokovi tudi. To so stvari, kijih gostje lahko in najraje naročajo. Vse to pa Pizzerija kukuca dostavi tudi na dom in to od devete ure zjutraj, do desete zvečer, v petek ali soboto tudi do enajste ure zvečer. Za pizz lačne želodce skrbijo štiije redno zaposleni, ker pa imajo polne roke dela, jim na pomoč priskočijo tudi honorarno zaposleni. To je ekipa šestih ljudi, ki se trudi in dela in zadovoljni so z uspehom, to je s prometom. "Z lufta nič ne pade!" se zaveda prijazni Edvard Erjavec. S svojimi gostije zelo zadovoljen in pravi, da so vsi zelo v redu. Drugih vrst jedi ne ponujajo iz preprostega razloga, ker so se odločili, da bodo delali pizze, te pa takšne, kot zares morajo biti, zato bodo pri tem tudi ostali. Res pa je, da bi za kakršno koli spremembo ponudbe morali spremeniti, preurediti in prilagoditi kuhinjo, potrebne bi bile dodatne delovne Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj deset ali več glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 424 2. Point 21, Hrastnik - 296 3. Gostišče Kum, Zagorje - 179 4. Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 174 5. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 96 6. Gostilna Ašič, Zagorje - 56 7. Kmečki turizem Zorec, Izlake - 49 8. Naš hram, Kisovec - 30 9. Gostilna Senica, Hrastnik - 25 10. Gostilna Zaloka, Jesenovo - 22 11 .Restavracija L, Trbovlje - 21 12.Gostišče pri Vidrgarju, Vidrga - 20 Gostišče Brin, Trbovlje - 20 14.Gostišče Jež, Radeče - 19 Poleg teh ste glasovali še za: Kmečki turizem Arbi Mlinše, Vrtinec Trbovlje, Kitajska restavracija Zlati Fenix Trbovlje, Gostišče Klek, Gostišče Maks Celestina, Sopota, Kmečki turizem Trojka, Jesenovo, Gostišče Pod kostanji Podkum, Gostišče Majcen Polšnik, Kmečki turizem Zorec Izlake, Picerija Ašič Zagorje, Gostilna Račič Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek Izlake, Picerija Kukuca Trbovlje, Picerija Dimnik Trbovlje. Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v Zasavcu v vrednosti 100.000 SIT. površine, ki pa jih ni mogoče zagotoviti. In še ena zanimivost, ki nam jo je zaupal sogovornik. Niti Mojca Podlesnik, niti on sam nista gostinca in dejal je, daje pred dvanajstimi leti razmišljal, daje gostinec zadnje, kar bi želel biti. Kot vedno, se zarečenega kruha poje več, kot pečenega. Prav zato si pravi, daje to neka začasna varianta, ampak:"Bomo videli!" Sicer se pa zaveda, da karkoli počneš, treba se je potruditi in delati. "Že teden dni odsotnosti v lokalu se pozna." Glede na to, da je lokal na prav "primernem" kraju, si lahko po sobotnem dopoldanskem nakupovanju v bližnjih trgovinah, po popoldanskem sprehodu po trboveljskem parku, ko vas bo zagrabila duševna stiska po plačilu položnic na bližnji pošti ali pa kar zaradi mamljivega vonja dobre pizze, privoščite obisk v Pizzeriji kukuca, Ne nazadnje pa vam lahko zakruli v želodcu med gledanjem športa na TV ali kakšnega filma, kjer imajo obilno obložene mize...ni problem, tudi na dom vam bodo pripeljali pizzo s pijačo vred. MAH &<-- Glasoval sem: Naj gostih Glasuj em\za^ i______________________________________________________________________________________________________________________________________ ______________________________________i http://www. radio-Tfbovlje.si UKV stereo FM 98.1 te A-S DOMŽALE ONDVV M m ...... - Servis in trgovina d.o o. Blalmca 3a. IOC Trzin. 1236 Trzin prodaja 01/562 22-42.01/562 37-00 _______ tax 01/562 37-05___ TOURING GL 1800 A Gold Wing ST 1100 Pan European NT 650 V Dauville SPORT-touring CBR1100 XX S.Blackbird CB 1100 SF (X-11) VFR 800 Fl CB 600 F Hornet CB 600 S Hornet (oklep) ŠPORT VTR 1000 SP-1 VTR 1000 F FireStorm CBR 900 RR FireBlade CBR 600 FS Šport CBR 600 F NSR 125 R CHOPPER VT 750 DC Black Widow VF 750 C Magna VT 750 C2 Shadow VT 750 C Shadow VT 600 C Shadovv VT 125 C/C2 Shadow ENDURO XL 1000 V Varedero XRV 750 Africa Twin XL 650 V Transalp XR 650 R NX 650 Dominator NX 250 Dominator XL 125 V Varadero XLR 125 R GROSS CR 250 R CR 125 R CR 80 RB SKUTER CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2001 moč (kVV/KM) MFC 87/118 5.099.000 74/100 2.669.000 41/56 1.749.000 121/164 2.589.000 103/140 2.339.000 81/110 2.399.000 71/97 1.559.000 71/97 1.719.000 100/136 2.769.000 81/110 2.159.000 112/152 2.489.000 81/110 2.149.000 81/110 2.069.000 11/15 919.000 32/44 1.779.000 64/87 2.049.000 32/44 1.729.000 32/44 1.669.000 29/39 1.549.000 11/15 1.129.000 70/95 2.259.000 44/60 1.899.000 41/55 45/61 1.669.000 1.639.000 32/44 1.289.000 17/23 1.219.000 11/15 1.169.000 8/11 959.000 43/58 1.329.900 30/41 1.319.900 20/27 849.900 X8R-S (cestni) 4/5,5 399.000 Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 24.1.2001. mesnica, delikatesa ferdl NA NOVI LOkACIJI-TRG REVOLUCIJE 26. TRBOVLJE. TEL: 05156 Sl 640 ZA VAS POLEG VSAKODNEVNE PONUDBE SVEŽEGA IN PEČENEGA mESA. DELIKATESE TER SOLAT PRIPRAVLJA: TOPLE IN HLADNE NAREZKE ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI SPECIALITETE ZA ŽAR POSLEJ TUDI OB NEDELJAH DOPOLDNE! NAJ VAS PREPRIČAJO SLASTNE PEČENE DOBROTE ferdl G r77.f?t;xr(3 TEDEN RDEČEGA KRIŽA V ZAGORJU Ob tednu Rdečega križa so v Zagorju razdeljavali značke, ki so jih delile dijakinje Srednje šole Zagorje, v osnovnih šolah je potekal sprejem v mlade člane RKS učencev prvih razredov in v člane RKS učencev sedmih razredov, ob tem pa so potekala tudi predavanja o znanji o organiziranosti in delu Rdečega križa in tekmovanje v kvizu "Kaj veš o Rdečem križu". Teden Rdečega križa pa se je začel s srečanjem starejših občanov v krajevni skupnosti Senožeti-Tirna. Bilo je lepo, program, ki so ga izvedli učenci Osnovne šole Senožeti, pa prisrčen. Ob tem velja zahvala krajevni organizaciji Rdečega križa oziroma prostovoljcem, ki delajo s srcem v dobro sovaščanom, krajevni skupnosti in vodstvu šole, ki ve, kaj je humanost in solidarnost. OZ RK Zagorje DESET LET DRUŠTVA MOBILIZIRANIH SLOVENCEV Spomladi leta 1991 je bilo ustanovljeno Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-45. Do leta 1991 to ni bilo mogoče izvesti, ta možnost je bila dana šele z osamosvojitvijo Slovenije. Nemška okupacijska oblast je v nasprotju z mednarodnim, zlasti pa še vojnim pravom, izvedla prisilno mobilizacijo v svojo vojsko. Tako je bilo na območju tistega dela Slovenije, ki je bil okupiran s strani Nemčije, prisilno mobiliziranih okoli 80.000 slovenskih fantov in mož. Od tega števila se mnogi niso vrnili domov, mnogi so postali invalidi, le redki pa so se vrnili domov brez hujših pretresov, travm in z zdravo kožo. Morda je po grobi oceni od teh še živih okoli 15.000 zdaj že starejših mož. Društvo oziroma Zveza mobilizirancev je v vseh desetih letih opravila veliko dela, vendar izključno le na osnovi prostovoljnega dela, kajti mobiliziranci so vedno, ponekod še sedaj, nosili negativni predznak. V tem času je tej organizaciji uspelo doseči članom tega društva oziroma zveze, priznanje statusta žrtve vojnega nasilja, oprostitev plačila dodatnega socialnega zavarovanja (okoli 3.600 SIT mesečno), priznanje dobe mobiliziranosti v pokojninsko zavarovanje (kar so lahko izkoristili le redki) in možnost zdraviliškega zdravljenja pod posebnimi pogoji. V teku pa je še več akcij in med temi je gotovo najpomembnejša ta, daje bil vložen v Strasbourgu zahtevek za izenačenje pravic naših invalidov z ostalimi invalidi po naših predpisih, tožba je bila vložena tudi v Bonnu za odškodnino za vsak mesec doživetega nasilja (vojska, ujetništvo) in odškodnino za padle. Vložena pa je bila tudi tožba pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani z zahtevkom, pri katerem bo odšteta odškodnina priznana po zakonu, ostanek pa prilagojen tožbi. Ob desetletnici ustanovitve tega družtva oziroma zveze bo 6.junija med 10. in 11 .uro na Brezjah pred baziliko spominska maša za vse padle, pogrešane in umrle sotrpine, nato pa bo še zborovanje in proslava tega jubileja. Izšla bo tudi knjiga "Nemška mobilizacija med 11. svetovno vojno na Slovenskem", ki bo predstavljala zgodovinski in dokumentarni zbir podatkov ter prikaz tega stanja in posledic za slovenski narod. Stroške za udeležbo na proslavi nosi vsak udeleženec sam. tL NA MARNEM USTANOVILI SADJARSKO DRUŠTVO V okviru Kmetijskega zavoda Ljubljana -Enota Trbovlje-Hrastnik - so imeli v soboto, 12. maja v gasilskem domu na Marnem ustanovni občni zbor sadjarskega društva za območje Dola in Hrastnika, na tem področju je še veliko starih sort sadja, ki bi ga bilo dobro ohraniti. Iniciativni odbor se je zavzemal za društvo tudi zaradi boljše organiziranosti sadjarjev in boljše prodaje. Sicer pa je v preteklosti sadjarsko društvo že delovalo in tudi na šoli osveščalo otroke o MIS MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ mladim Zasavcem Uvrstijo se lepi dnevi pa spet malo manj lepi, dobre novice pa spet bolj slabe in celo žalostne. Med te spada nesreča v hrastniškem rudniku, ki je devetim otrokom vzela očete... Takšno je pač življenje. Otrokom želimo, da bi zrasli kljub izgubi enega izmed staršev v poštene ljudi... To bi si njihovi očetje prav gotovo želeli. Mamicam pa bodo kljub hudi izgubi napravili veselje. In če bodo tudi na vaši šoli organizirali akcijo za pomoč tem otrokom, se jim priključite. Čeprav s čisto majhnim prispevkom. To imenujemo solidarnost. S ČETRTOŠOLCI 0 OSMOŠOLCIH Osmošolci pri učiteljih poznajo različne trike za plonkanje. Kadar učiteljica sprašuje, si potihem pomagajo in jih nahecajo za boljše ocene. * Poznam osmošolca: je velik, hodi na karate in je zelo len. Je tudi kdaj malo odštekan. * Oblačijo se v skaterska oblačila. Skačejo po hodniku, se tepejo in spotikajo, ko gremo v telovadnico. Na laseh imajo veliko želeja. * Če si osmošolec, si zmeraj glavni. Verjetno se zdi osmošolcem fino, ker zaključujejč šolanje IS.junija. je pa res, da če si osmošolec, seje treba več učiti. Najlažja naloga v osmem razredu pa čaka učence na koncu šolskega leta - valeta. * Ko si v 8.razredu, moraš biti trden, da ne zaideš na kriva pota, kot so na primer alkohol, kajenje in droge. * Osmošolci se mi zdijo majhni. Zelo so zaljubljeni. Veliko nagajajo in se podijo po šolskem hodniku. OŠ Ivana Cankarja DOBER UČITEU Razlagati moramo kratko in jedrnato, ne pa kar naprej "nalagati". Kdaj se mora znati tudi pohecati, ker če je preveč strog, ga vsi zasovražijo. Ne sme sestavljati preveč težkih kontrolk. Mora dati veliko možnosti za popravljanje. Skratka, najboljše je, če je učitelj "flegma", da nas nauči, kar nas mora, ne pa, da se ubada z nami še, kaj delamu zunaj. * Na prvi pogled prijazen, zabaven, da ni zadržan. Razlaga našim letom primerno in ne uporablja besed iz univerze, ki jih mi ne poznamo. Mlad mora biti. Na trenutke pa tudi mora biti strog, da se sploh kaj naučimo. * Dober učitelj mora dobro razlagati. Tudi sam mora včasih prisluhniti učencem. Svoj predmet mora priljubiti učencem. Ne sme delati razlik med učenci. Včasih naj ustreže željam učencev. Včasih naj popestri učne ure s sprehodi itd. * Imeti mora glavno besedo v razredu. Mora nas dobro naučiti. Kdaj pa kdaj se mora zavzeti za svoj razred. Poskrbeti za mir v razredu. Pomagati posameznim učencem. Biti mora prijazen. OŠ Ivana Cankarja NA KONČNEM IZLETU Odšli smo in se preoblekli v druge hlače in itTTiri hirn.TiD 24. VELTRAVNA 2001 pomenu sadja za zdravje človeka. na ustanovnem občnem zboru, ki ga je povezovala Tina Vajdič iz Prapretna, so pripravili tudi kulturni program, kjer so nastopili folkloristi iz Trbovelj in deklamatotji z Marnega. Številni udeleženci tega zborovanja pa so izvolili svojo predsednico -Ivanko Rožej iz Črete, tajniške posle pa vodila Nada Košir iz Trbovelj. Fanti Moljk GOTARDOV SEJEM IN PRAZNIK SV.FLORJANA V nedeljo, č.maja, smo v Šentgotardu kljub deževnemu dnevu uspešno izvedli prireditev ob počastitvi sv.Florjana in 9.Gotardov sejem. Slovesnosti se je tudi letos udeležilo več kot 80 gasilcev iz sosednjih gasilskih društev. Povorka je krenila najprej v našo cerkev, kjer sta sv.mašo v čast sv.Florjanu, zavetniku gasilcev, darovala župnik iz Motnika g.Hočevar in domači župnik Marko Pajk. Po maši je gasilce pozdravil in se jim zahvalil za lepo udeležbo predsednik TD Šentgotard Alojz Ferme. Moški pevski zbor Lipa je program polepšal z nekaj zelo lepo zapetimi pesmimi. Seveda tudi letos ni manjkalo dobrot, ki so jih napekle pridne gospodinje in članice društva. Piškoti, potice, kruh in medica so se ponujale na domači stojnici. Za popestritev sejma so poskrbele tudi ostale stojnice, ki so nudile raznovrstno blago. Obiskovalcev slabo vreme ni odgnalo, saj ljudem v teh krajih manjka takšnih družabnih srečanj. Člani TD se trudimo, da vsaj na ta način vnesemo v našo sredino nekaj kulturnega razpoloženja. bi ALPINISTIČNE NOVICE Čeprav vreme v preteklih tednih ni bilo kaj posebno obetavno za vzpone v visokogorje, sta se med prvomajskimi prazniki lotila plezanja v severni steni Triglava alpinista Sebastjan Jančič, član alpinističnega odseka PD Trbovlje ter njegov prijatelj Bojan Turšič iz Ljubljane. Vstopila sta v Slovensko smer. Zaradi obilice snega se je njuna tokratna plezarija podaljšala kar na 16 ur efektivnega plezanja. Preko ledenika pod vrhom Triglava sta se lotila še Millerjevega kamna v Vzhodni steni Triglava. Po dveh dneh utrudljivega plezanja sta se po obeh preplezanih smereh nepoškodovana vrnila domov. V nedeljo, 13.maja pa seje Sebastijan Jančič skupno z Bojanom Turšičem in Matjažem Čukom iz Kranja, lotil plezanja v Karavankah. Ob lepem vremenu so začeli z vzponom nad smučiščem na Zelenici in po severovzhodnem grebenu palca (2027m) nadaljevali v dobri skali proti trem kamnitim stolpom, imenovanim Možici. Pri spustih so si morali večkrat pomagati z vrvjo. Greben večkrat prekinjajo zelo krušljive grape, pa tudi poraščenost v zgornjem deluje precejšnja. Vsi trije plezalci so vse te ovire odlično premagali in po šestih urah efektivnega plezanja in hoje uspešno stopili na vrh Palca. Težavnosti so se gibale med III. in II.težavnostno stopnjo. Greben pa je daljši skupno s celotno smerjo od Zeleniških špic. V poznih popoldanskih urah pa se je Sebastjan Jančič lotil še plezanja v Osrednji grapi Vrtače (2181 m). Naklon je znašal okoli 45 stopinj, smer pa je bila dolga 400 m. Skalni skok je ocenjen s IILtežavnostno stopnjo. Z vrha Vrtače je sestopil po grebenu do Zelenice. Smer je dolga 500 m. Varno jo je preplezal v večernih urah. IL MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS druge majice. Seveda malce make-upa ni manjkalo. Plesišče je bilo mjhno, a polno lučk. Tu plešejo že tisti, ki nikoli nič ne norijo. Kot na primer učiteljica za slovenščino in za telovadbo. Nekatera dekleta pa niso plesala in zame so bile prav dolgočasne. Nekatere boli glava, druge trebuh, tretji se ne ljubi. DJ je bil zelo COOL. Glasba, ki jo je vrtel, je bila tako super, da sem totalnbo znorel na plesišču. Tudi, če nisi znal super plesati, si danes na plesišču bil največji car. V Vintgarju je bilo super. Reka kristalno čista, zrak čist in neokrnjena narava. Seveda smo srečali tudi turiste iz Nemčije. Nejc je rekel, da bo nemce enkrat pozdravil čokolino in seveda mu je to tudi uspelo. A nemec je samo veselo pomahal nazaj. Vidimo neko osnovno šolo pred seboj in Maruša je rekla, ko jih je od daleč videla, da bo rekla: "Lej, kak so!" In seveda je to rekla, pa so vsi žalostno pogledali v tla. Bila sem že na Bledu, a takih stvari še nisem počela. Vem pa, da se bom vrnila in to v disko klub, da še enkrat odžuram kot sem v četrtek. Ana * Zdaj bom pa res umrla, ne zdržim več, tako mi je vroče, pa še žejna sem. ne, ne, ne bom nehala plesati, zdaj so fantje še bolj "cool", brez majic so. Vau, kakšne mišice!!! Sedaj pa nič ne slišim, še govoriti ne morem. Daša tudi kar nekaj piska - sploh ne govori. Moje misli so usmerjene samo še v posteljo. Sanjam jo. Petra Vsi, ki so prišli v cerkev, so ves čas samo zvonili z zvonom. Glasba v disku je bila kar v redu, le folka ta pravega ni bilo!!! * Z mostička pridemo tako nizko, da greva z Ano poizkusit, kako mrzla je voda. To me prav prijetno preseneti, ker je bolj mrzla, kot sem pričakovala. Skoraj vso pot do otočka imam roko v vodi. Plešemo brez predaha. Celo naša razredničarka se pozibava ob ritmu glasbe. Dolores 0 LJUBEZNI... Napisala bom, kako sem se zaljubila v soseda. Videla sem ga pred blokom. Bil mi je zelo všeč. Ne vem, kako mu je ime, vem pa, da je doma v našem bloku. Vsak dan ga vidim na dvorišču. Margareta Zaljubil sem se v sosedovo Nino. Ne vem čisto točno, kje sem jo spoznal. Ko pridem iz šole me zmeraj čaka pred vrati. Tako je zaljubljena vame, da kar poskakuje, ko me zagleda. Zvečer greva ven in se sprehajava. Boštjan TRBOVELJSKI UPOKOJENCI NA RABCU "Gremo na morje, nabrat' si zdravja in novih moči za pozne jesenske dni." To pot malo drugače, bolj sproščeno in prijetno. Čeprav je bilo vreme ves čas kislo, smo se vseeno odločili za letovanje na morju. V noči na dvajseti april 2001 je kar pošteno deževalo. Skrbelo nas je kaj bo šele z vremenom naslednjih deset dni. A kot nalašč, je bilo jutro brez padavin in vstop v avtobus zato mnogo bolj prijazen. Zbrala se nas je pestra in zanimiva druščina. Po zaslugi gospe Štefke Matko, ki že vrsto let organizira te dopuste v hotelu Mimoza, smo že kar težko pričakovali prihodnje dni. Z udobnim in lepim avtobusom gospoda Kajiča smo se zelo lepo in predvsem varno odpeljali proti hrvaški Istri, proti soncu. Prav tako je bilo pod vodstvom zborovodje gospe Nande Guček v avtobusu tudi kar lepo število članic pevskega zbora DUT. Varčevale so in uresničile željo, da bi šle skupaj letovat na morje. Tako so združile prijetno s koristnim. Vsak dan so vadile po dve uri, razgibavale že kar "škripajoče" kosti v topli morski vodi v bazenu, se prav tako sprehajale ter hodile z velikim upanjem po "čudežno vodo" k izviru. Zvečer pa je vedno sledila zabava, ples, smeh za vse našteto pa je še posebej lepo poskrbel naš animator gospod Branko. Z različnimi družabnimi igrami in tekmovanji nam je polnil večere ob morju. Največ smeha smo se znebili na športnem parku ob igranju mini golfa. Najboljši posamezniki so prejeli priznanje in majice z napisom Rabac. Med drugim je bil tudi organiziram izlet z ladjo na bližnji otok Cres. Izoblikovali smo si prepričanje, da so takšna druženja zelo pomembna, saj se ustvarjajo nova prijateljstva, kjer se skupno občuduje lepoto narave, kjer ji lahko v miru prisluhnemo in da se navsezadnje dobro odpočijemo. Med letovanjem pa je nas Zasavce globoko pretresla vest o tragični rudarski nesreči v rudniku Trbovlje-Hrastnik in zopet smo se zavedli krutega vsakdanjika. Nasploh pa je bilo hotelsko osebje na zelo visoki ravni in tudi tzlo prijazno in ustrežljivo do vseh. Zajtrki so bili nadvse bogati in samopostrežni, ravno tako smo imeli na izbiro menijev za kosilo in večerjo. Mislim, da bi se vsi strinjali z mano, če dodam, daje bila postrežba vredna pohvale in navsezadnje nas bodo takšne stvari še vlekle nazaj k njim v goste. Veliki večini so dobro deli tudi sprehodi ob morju in borovem gozdiču, posejanem s hoteli in z prikupnimi sprehajalnimi potmi, ki so vsakega od nas očarali. To so res nepozabni spomini in sploh če so nastali med prijaznimi ljudmi. Pevski zbor je proti koncu tedna uprizoril samostojen koncert v dveh delih, kateremu je prisluhnila polna kavarna slovenskih gostov, pa tudi nekaj drugih ljudi je očitno z veseljem prisluhnilo lepim pesmim. Vse ksupaj pa je lepo povezoval že omenjeni naš animator gospod Branko. Večer je bil res čudovit, obarvan s plesom in zdravim humorjem, ki je trajal pozno v noč. In že se je kar prehitro približal naš odhod. Naj tudi dodam, daje prav vsem postalo hudo, da je vsega že konec. In še e nkrat se je potrdilo, da se najlepše stvari najhitreje končajo. Proti domovini smo se vračali zelo zadovoljni, polni dobre volje, srečni, da smo imeli možnost spoznati, da se v vseh nas kljub letom, še vedno prepleta velika količina moči, dobre volje in energije. Ob koncu naj dodam, da bi se prav vsi udeleženci dopustovanja na Rabcu strinjali z besedami, da smo preživeli resnično lep, bogat in nadvse čudovit dopust v biseru hrvaške Istre - na Rabcu. Mira Rožaj ZBOR UPOKOJENCEV NA MRZLICI Društvo upokojencev Trbovlje je sklenilo, da bo 2.junija ob 11.uri na Mrzlici organiziralo I.zbor upokojencev - planincev in pohodnikov iz Zasavja, Posavja in Savinjske doline. V ta namen je že stekla akcija, da bi za udeležbo na tem zboru zainteresirali kar največ upokojencev. Slavnostni govornik bo na tem zboru mag.Zoran Gračner, poslanec v državnem zboru RS. V kulturnem delu program,a pa bosta nastopila Ženski pevski zbor pevovodje Nande Guček in Moški pevski zbor pevovodje Mihe Hercoga iz Društva pokojencev Trbovlje. Organizatorji zbora zasledujejo cilj, da bi se čimveč upokojencev vključevalo v planinske skupine, skupine pohodnikov in rekreativcev, se med sebj povezovali in krepili svojo telesno ter duševno počutje ter zdravstveno stanje. LL PRIJATELJSKO SODELOVANJE DVEH DRUŠTEV UPOKOJENCEV Društvi upokojencev Moravče in Zagorje sodelujeta že več let, vsako leto pa se člani srečujejo v drugem kraju. Društvi sta si različni 77 jlG (TH čJr.č po številu članstva, a se kljub temu dobro poznamo med sabo in prijateljujemo. Tako je delegacija DU Zagorje obiskala moravške upokojence v dvorani Kulturnega doma v Moravčah ob občnem zboru DU Moravče, ki je bil 29.aprila. Vse pristone je v imenu zagorskih upokojencev pozdravil Pavel Savšek in se zahvalil za povabilo ter zaželel tudi v prihodnje takšno sodelovanje s strani obeh društev. Plod tega bo tudi še eno srečanje v maju ali juniju, ki ga bo DU Zagorje organiziralo na Kumu. Sicer pa je bilo na občnem zboru DU Moravče prisotnih približno polovica članov. Poročilo o delu društva v letu 2000 in 2001 je podal predsednik Franc Novak, ki se je vsem akterjem zahvalil za to, da je bilo večina dela realiziranega in vse povabil k sodelovanju še v prihodnje, saj je dela še precej. Besedilo in slika Jože Novak POTKA KAR TAKO Le kaj se prijateljema plete? l;n.?L3'h2TL2 TLrn70 3Vn.i HOLDER /// ZAČETKI Korenine skupine HOLDER segajo v leto 1995, k imenom Zoran Zlatič, Jernej Andrejaš, Igor Čuček, Tomi Horvat in Miha Nemanič. V iskanju svojega zvoka so preigravali repertoar rock'n'roll klasikov, kot so: Muddy Waters, Little Richard, Rolling Stones, Jimmy Hendrix ipd. Na nastopih, največkrat na motorističnih srečanjih in podobnih rock feštah, se je bend identificiral z R & B - highway rock glasbo. Vendar so fantje kmalu ugotovili, da daje pevec skupini svojo barvo in dimenzijo in daje čas, da Holder postanejo samosvoji. Prvi demo posnetki lastnih skladb so nastali v Posavju, v domačem studiu Roka Lopatiča. PRELOMNICA: Približno v istem času je na drugi strani meje deloval hrvaški rock bend Majke. Zoran Čalič, solo kitarist in avtor glasbe na petih albumih skupine, je leta 1998 zapustil Majke, se preselil v Brežice in se pridružil Holderu. Zoranove izkušnje in simpatiziranje vseh članov s črnim bluesom iz konca 50. let, belim rock'n'rollom 60. in ameriškim južnjaškim rockom 70. in 80. let tvorijo konstrukcijo "holder" glasbe, vsebinsko pa jo dopolnjujejo eksistencialno-lirična besedila. Avtorska naveza kitarist Zoran Čalič (glasba) in pevec Miha Nemanič (besedila), seveda z ustvarjalnim doprinosom ostalih članov benda, obeta slovenski in hrvaški rock publiki odlično zapolnitev vrzeli, kije v začetku 90. let nastala v tej zvrsti glasbe pri nas. Skupina je v studiu McMillan v Ankaranu s producentom Sašom Fajonom posnela svoj prvenec DALEČ STRAN JE SODNI DAN, ki je zagotovo prelomni trenutek za skupino in njen uspeh. Prva predstavitvena skladba z albuma (TI NISI) NA MOJI STRANI, za katero so posneli tudi čmo-beli video spot v režiji Izidorja Fariča, je že razgibala rock občinstvo in ime Holder zveni že precej domače. ČLANI SKUPIN E: ZORAN ČALIČ, kitarist, seje rodil 6. maja 1973 v Vinkovcih, središču hrvaške Slavonije. Njegovi starejši sestri sta znantno vplivali nanj v letih njegovega odraščanja, po njunem vzoru je namreč moral obiskovati glasbeno šolo in sc ukvarjati s športom. Zoran ni imel nič proti slednjemu, še posebej, če je bila v igri žoga. Glasbena šola pa mu je bila sprva, verjeli ali ne, prava muka. V zgodnjih najstniških letih je najraje poslušal The Beatles in The Rolling Stones, Johna Lennona j e dobesedno oboževal. Zoranova starejša sestra je bila v tistem času privrženka rocka 60. in 70. let, simpatizerka flower-power gibanja in hipijev. Približala mu je Jimija Hendrixa in ostale rock ikone legendarnega VVoodstocka. V najobčutljivcjših in najbolj norih letih človekovega odraščanja je žogo zamenjala kitara. Željo po lastnem bendu je Zoran delil še z nekaterimi prijatelji iz soseščine in jo 1.1987 tudi uresničil. Vinkovška glasbena scena je še v časih Jugoslavije veljala za dokaj močno. S tega območja izhajajo bandi, kot so Majke, The užas, Pest antun band, Pokvarena mašta, Radni ljudi i gradani in Kaotične duše. Takrat se je Zoran zapisal glasbi, igranje mu je postalo najpomembnejša stvar v življenju. Leta 1992 sc je pridružil hrvaškemu kultnemu rock bandu Majke in kot glavni avtor doprinesel k izidu albuma Razdor. Pravzaprav je bil Zoran glavni ustvarjalec glasbe, ki sojo Majke zastopale v naslednjih petih letih (z Zoranom so izdali 5 albumov). Nekaj več kot glasba gaje pritegnilo na slovenski strani meje. Sledil je svojemu srcu in se preselil v Brežice. Leta 1998 je zapustil Majke in kmalu spoznal skupino fantov s sorodnim glasbenim okusom -Holder. Po dveh letih vaj, igranja in ustvarjanja lastnega glasbenega gradiva so se odločili izdati svoj prvenec. ZORAN ZLATIČ, kitarist, se je rodil v Brežicah 1. 1974. V otroštvu se ni ukvarjal z glasbo in ni obiskoval glasbene šole. Želel je postati dreser polnokrvnih arabskih žrebcev, pa na žalost ni nikoli presedlal z lesenega na živega. Iz samega razočaranja seje v osnovni šoli navdušil nad heavy metalom, potem pa še za Led Zeppelin in stvari so se začele resno premikati. Najprej je prijel za kitaro, v srednji šoli pa že začel razmišljati o bandu, kije bil pravzaprav Holderjev predhodnik. Z delom v skupini seje tudi njegovo znanje širilo in poglabljalo. Čmi blues, Allman Brothers Band, Jimi Hcndrix in ostali velikani, ki so pisali zgodovino rock glasbe, so ga tako prevzeli, da še danes ostaja zvest kitarskemu zvoku 60. in 70. let. MIHA NEMANIČ, pevec, edini Ljubljančan v skupini, pa še najbolj glasen je, verjetno zato, ker je že kot otrok na veliko odpiral usta (tudi ko tega ni bilo v scenariju). 26-letni pevec je po končani gimnaziji delal kot varuh predšolskih otrok in tudi z njimi najbrž veliko prepeval. Trenutno študent pedagoške fakultete v Mariboru, je že v srednji šoli prijel za mikrofon, in sicer v skupini Braumaistr. Leta 1995 so se razšli in Miha seje pridružil skupini Holder. Za razliko od ostalih članov banda njegov glasbeni okus sega še malo bolj nazaj. RockVroll 50. let (Elvis Presley, Little Richard, Chuck Berry...) je poslušal v osnovni šoli, v srednji šoli je svoj glasbeni okus zadovoljil z bluesom, R&B, rockom 60. in 70. let, danes pa pluje tudi s sodobnim main-stream rockom. Besedila v skupini Holder so njegovo delo, izraz njegovega načina razmišljanja, čutenja okolice in lastnih čustev ter se odlično ujemajo z Zoranovo glasbo. TOMI HORVAT, klaviaturist, se po glasbenem okusu ne razlikuje od svojih kolegov. Tomiju se sicer nikoli ni uresničila želja iz otroštva, da bi postal kapitan na kakšni tuji tovorni prekooceanki, je pa zato vzljubil zvok siren, ne, ne...zvok orgel in skupino Procol Harum. Pravzaprav je bil temu kriv njegov oče, kije bil sam glasbenik in je svoje navdušenje nad starim hard in klasičnim rockom prenesel na sina. Tomije moral tudi v glasbeno šolo. Posedanje ob klavirju živahnemu mulcu ni bilo tako všeč kot nogomet, ki so ga igrali njegovi vrstniki ob prostih popoldnevih. V petem letniku pa seje hudo sprl s svojo učiteljico klavirja, tako hudo, da se mu je celo instrument uprl. Leto dni je bil Tomijev klavir le nabiralec prahu in podstavek za rože. Ostala je ljubezen do glasbe in želja, da bi nekoč igral v svojem bandu. V srednji šoli je spoznal Zorana, Igorja in Jerneja, kije oboževal Led Zeppelin in okužil tudi Tomija. Tik pred koncem leta 2000 sta se Holderjem pridružila dva nova člana, pravzaprav sta zamenjala basista in bobnarja. Če ste ugotovili, da sta si TOMI in IVICA GREGL neverjetno podobna, imate ostro oko (pa nikar ne sprašujte kateri je kateri ). Rodila sta se v Brežicah, 19.12.1979. Med njima je približno 4 minute. Prva stvar, ki sejo spomnita iz svojega otroštva, j e bil fizični obračun v kopalnici in to na dan, ko sta dopolnila 4 leta. Takšni spopadi so se ponavljali celih enajst let, dokler se nista odločila, da bosta odvečno energijo raje usmerila v glasbo. Pri petnajstih sta ustanovila svoj prvi band Depresija. Preigravanje Metallice in podobnih zadev po lokalnih klubih jih je pripeljalo do prvega demo posnetka. Po manjših kadrovskih korekturah so spremenili tudi ime skupine v Topsi. Skupina je zaradi nesoglasij kmalu razpadla in kakšno naključje, ravno takrat, ko sta Holder zapuščala basist in bobnar. Ivica in Tomi sta že po nekaj skupnih vajah ugotovila, da so Holder pravi band zanju. N UD E. prejeli celjski grb Celjski grb je najvišje priznanje Mestne občine Celje, vsako leto pa ga podeljujejo 11. aprila, na dan, ko je Friderik, Grof celjski podelil mestu Celju mestne pravice. Letos Celje praznuje zelo pomemben jubilej, saj je od tega pomembnega dogodka minilo okroglih 550 let. Skupina Nude bo prejela Bronasti celjski grb, ki pa ni samo simbolna nagrada. Je priznanje uspešnosti preteklega leta, preteklega dela in je hkrati tudi vzpodbuda k nadaljnjemu delu. luka Grobol.jšek ml. "MI NE DAMO SE! Praznovanje rojstnih dni je v Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah, "v domu na Tereziji", vedno osrednji mesečni dogodek za stanovalce, ki praznujejo in za tiste, ki se z njimi veselijo. Ko pa rojstni dan in to dvaindvajseti, praznuje Dom, je to še posebej velik dogodek. Ako pa pride voščit Štefka Kučan, ki so jo že dolgo vabili in željno pričakovali, potem je svečanost toliko večja.V sredo, devetega maja, seje večnamenski prostor v Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah napolnil do zadnejga kotička. Stanovalci, njihovi obiskovalci in gostje "iz doline" ter iz drugih krajev Slovenije so želeli svečano obeležiti dvaindvajset letnico obstoja te, vsak dan bolj potrebne in cenjene ustanove. Za pravo vzdušje je že takoj na začetku poskrbela Delavska godba Trbovlje in dala noto veselemu in svečanemu razpoloženju, kateremu povod je bila tudi nasmejana prva dama naše države Štefka Kučan. Njena dobra volja in vedrina je bila nalezljiva in s svojo prisotnostjo je zagotovo mnogim polepšala dan. Po uvodnem pozdravu vsem stanovalcem, zaposlenim, sorodnikom in drugim gostom so se prisotni s trenutkom molka poklonili spominu rudatjem, ki so izgubili življenja v nedavni rudarski nesreči v jami Ojstro, saj za njimi ostaja velika praznina v življenju vseh, ki sojih imeli radi. V pozdrav vsem je spregovorila direktorica doma Danica Hren, ki jo upravičeno imenujejo kar "duša doma". Dragocena je njena ugotovitev, da:"...ne štejejo leta v našem življenju, ampak življenje v naših letih in stanovalci se v domu počutijo "na svojem", živijo lepo in po svoje, če je kaj nujnega, pokličejo pomoč, vami so in ta prostor lahko občutijo tudi kot svoj nadomestni dom." Prav vsi zaposleni se že vsa leta tmdijo, da ohranjajo najpomembnejše prednosti bivanja v domu, to pa je zagotovo ohranitev avtonomnosti in zasebnosti. Vse je prilagojeno potrebam bivanja starejšega človeka. Posebej je poudarila, kako bogato in kvalitetno je v domu kulturno življenje. Kulturne prireditve, raznovrstne razstave, literarni večeri, koncerti, vse to je po obisku in po kvaliteti na visoki stopnji organiziranosti. Ob tem seje toplo zahvalila trboveljskemu rojaku Janezu Krajncu, ki sicer živi in dela v Ljubljani, je pa "kriv" za velik del njihovega bogatega kulturnega življenja. Ob strani jim stojijo in pomagajo občina Trbovlje, Društvo upokojencev, Rdeči križ, Društvo invalidov, Zveza borcev za kar se jim je najlepše zahvalila. Zatrdila je, da Dom upokojencev na Tereziji daje svojim stanovalcem prijazno jesen življenja. To pa je zasluga prav vseh, tako služb v domu, kot stanovalcev, svojcev in vseh postovoljcev ter zunanjih dejavnikov, ki so kakorkoli pripomogli k razvijanju doma. "Slavljencu" je čestital župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar, ki je še posebej izrazil zadovoljstvo, daje med njimi Štefka Kučan, saj ima občutek, da rada pride med Trboveljčane, med knape in upokojence. Zahvalil seje vodstvu, vsem, ki skrbijo za stanovalce in tudi njim samim, za sodelovanje, saj je le tako lahko dom takšen, kot je. Prepričanje, da ima direktorica doma še velike načrte, kijih bo, vztrajna kot je, tudi realizirala. Ob tej priložnosti je prisotne seznanil, da bo ob občinskem prazniku 1. juniju izšla ponovno knjiga z naslovom "Mi smo pa od tam doma, kjer se sonce ne smehlja", avtorice Rezike Koritnik, ki sedaj živi v Ljubljani. Starejši se je zagotovo spominjajo kot solistke takratnih Trboveljskih slavčkov. Ob pomoči Občine Trbovlje in Sklada za ljubiteljske dejavnosti RS bo v kratkem publikacija izšla. Vsekakor pa je župan prepričan, da se v domu na Tereziji sonce smehlja in želi, da bi se vsem smehljalo še naprej. Za praznik so z veliko truda stanovalci pripravili tudi razstavo svojih slik in cvetnih aranžmajev. V želji za čim lepše praznovanje je Janez Krajnc tokrat povabil v "galerijo" doma umetnika - rezbarja Petra Veneta iz Sevnice. Kot izrazno sredstvo uporablja les. V njem izraža sebe in življenje. Peter Vene ima za seboj že ogromno samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini. O njem in njegovem deluje spregovoril pesnik Franci Lakovič iz Zagoija, ki seje bo tem dotaknil tudi spomina na 9. maj 1945, ko je bila osvobojena Ljubljana in s tem tudi Slovenija in bitke na Orlah ravno na ta dan. Slovesno je razstavo otvorila častna gostja Štefka Kučan, kije ob tej priložnosti pozdravila vse prisotne in čestitala za praznik:"...lepo je doživeti takšno žlahtno kulturno predstavo, v sodelovanju kraja in sosednih krajev in tudi ta lepi običaj, ko mnogi prihajajo voščit ob jubileju ustanovi, ki sama med nas nosi umetnost. Gre za umetnost skrbi zase in za drugega. Za f-T.n.č f! tisto medsebojno sodelovanje, sočustvovanje, kar v človeku od rojstva, preko rodov, skozi zgodovinski spomin, vedno iščemo ljudje. Iščemo občutke, da lahko delamo, daje naše delo dobro, da iščemo lepo v tem delu, da vabimo druge, da ga vidijo in da z nami skupaj presegajo vse tiste tegobe, kijih včasih ljudje sami povzročamo eni drugim, ne samo življenje." Poudarila je, daje vesela in ji je v čast, da je lahko s "slavljenci" in z njimi praznuje. Mnogo skrbno izbranih besed sije pripravila, da bi jih naslovila na prisotne, je dejala, vendar je na koncu želela povedati le, izposojeno od Kajuha:"...samo en cvet, en češnjev cvet odlomi moja draga...saj veš, da to živeti pomaga... Kakor umetniki v svoje umetnine vdihujejo življenje, tako s svojim bivanjem med nami in s svojo radostjo vdihujejo življenje stanovalci doma tudi vsem drugim - nam." Za to priložnost je pevski zbor Doma upokojencev Franc Salamon pripravil pesem z dovolj zgovornim naslovom Mi ne damo se, s katero so pričeli kulturni program ob dvaindvajsetem jubileju, v njem so sodelovali poleg Delavske godbe Trbovlje še Mladinski pevski zbor Vesna iz Zagoija z dirigentom Rihardom Majcnom, ki sc je, ob spremljavi harmonikarja Francija Vrtačnika, predstavil tudi kot solist. Po vseh čestitkah "prijateljev in sodelavcev" Doma se je po zaključenem uradnem delu praznovanje nadaljevalo v prijateljskem druženju, klepetu in pesmi. Ob tej priložnosti je Štefka Kučan povedala, da izredno rada pride v Trbovlje : L Tl TL 3 ti n .TT, in da so ljudje tisti, ki ustvarjajo dobro počutje in vse druge stvari, ki nas v življenju radostijo. Na vprašanje sodelavke Radia Trbovlje, če je v Trbovljah prvič, je odgovorila, daje bila že večkrat, ampak v domu pa je tokrat prvič. "S tem praznikom častite novo vrednoto. Vrednoto generacij, ki sporočajo solidarnostno sposobnost in pomoč eni drugim, mladi starejšim. Danes sem še posebej doživela to, ta običaj, da čestitajo, da res spoštujejo to delo, da res vrednotijo to ustanovo in dajo enačijo z najvišjo kulturo človekovega življenja, ki jo lahko posamezniki izražajo skozi likovno umetnost, skozi glasbo, skozi pesnitve in hkrati poudarjajo, da tisto, kar je lepo, je dobro, če pa delamo dobro, skrbimo zase in za druge in za dobre medčloveške odnose. Umetnost je živeti. preživeti in doživeti nekaj lepega, doživeti zdravje, srečo, v tem je zelo veliko znanja." O skrivnostnih načrtih, ki jih je omenil župan, je direktorica Danica Hren v kratkem klepetu za "Zasavca" povedala, da imajo v mislih razširitev fizioterapije, želijo, da bi pokrili tereso in pridobili dodatne površine za družabne dejavnosti, skratka načrtov je dovolj, pomoč občine pa tudi republike je obljubljena, če že ne skoraj zagotovljena. Ker pa se vsakdo, še posebej pa starejši, najbolje počuti v svojem domačem okolju, bodo še naprej razvijali in razširjali "pomoč na domu", ki jo zagotavljajo vse dni v letu, ne glede na nedelje in praznike, vse dokler je to mogoče. V ta namen zaposlena delavka ima več kot dovolj dela. _ Ko so v dnevni prostor doma posijali zadnji • žarki zahajajočega sonca, so zalotili Štefko Kučan in pevski zbor doma, kako družno prepeva narodne pesmi...vsem je bilo lepo in toplo in zdi se, da so bili srečni - kako malo je potrebno za srečo! MAH IZKUŠNJE IN RAZMIŠLJANJA V mesecu aprilu in maju je toliko praznikov in zgodovinskih obletnic, ki nas spominjajo in tudi prisilijo k razmišljanju. Zato pozdravljam Mefistova razmišljanja v 8. številki Zasavca in se mu odzivam na delavski pozdrav. Njegovi pestri razčlenitvi pojma "delavski praznik" ne oporekam! Vemo, kdaj in zakaj so dali l.maju po krvavih dogodkih v Chicagz tako ime. meni, npr. je pomensko bogatejše geslo "Delu čast in oblast", ki smo ga udejanjali kot počastitev 1 .maja, praznika vseh delovnih ljudi. Takrat ni bilo med nami 100.000 brezposelnih! "Služili" smo zase, za delodajalca, za državo, za politiko solidarnosti - mladinske delovne brigade, udarniško delo ob nedeljah itd. Naše plače niso bile v razmerju 1:30! Kritični smo bili že na razmerja 1:5! Dovolj o tem, kako je bilo! Pomembno in logično bi bilo, da bi bilo danes drugače, v skladu s človekovimi pravicami, z odgovornostjo delodajalcev in politikov v odnosu do slehernega delavca in državljana, v skladu s tržno ekonomijo in parlamentarno demokracijo. Tako nas poučujejo! Ne spomnijo se pa, da je demokracija tudi red, odgovornost za socialni položaj slehernega državljana! Demokracija je tudi kulturni odnos med posamezniki v vsaki delovni skupini, družini... Hrastničani smo ob letošnjem praznovanju 1 .maja predvsem žalovali za ponesrečenimi rudarji v jami Ojstro. Kresove smo prižgali in ob plamenih mislili nanje in njihove družine. Upamo, da se bodo solidarnostne obljube do vseh družin, izrečene na žalni seji kolektiva Rudnika Trbovlje-Hrastnik - tudi uresničile. Ponosno smo Zasavčani obudili tudi spomin na dva med seboj vzorčno povezana zgodovinska dogodka, ki sta v stoletnih prizadevanjih našega naroda za svojo samobitnost, svobodo in enakopravno vključenost v širšo mednarodno skupnost, med najbolj pomembnimi. To sta 60-letnica ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in začetek organiziranega upora proti okupatorjem ter 10-letnica naše državne osamosvojitve. Presoja pomena teh dveh dogodkov s primerne časovne oddaljenost samo potrjuje skupno sporočilnost: program Osvobodilne fronte je bil sprejet v surovem času II.svetovne vojne in tuje okupacije, program naše državne osamosvojitve pa je sledil očitni nemoči nekdanje skupne države, da bi uspešno reševala odnose med federalnimi enotami na enakopravnih temeljih. Moji generaciji, ki je preživela grozote štiriletne vojne so pomembni tudi naslednji zgodovinski dnevi: 8.maja 1945.leta (ob 23.uri) je nacistična Nemčija Kapitulirala. Umikajoče kolone Loehrove armade z balkanskimi kvizlingi in domobranci so se valile preko Slovenije z upanjem, da se čim prej umaknejo v Avstrijo. A prepozno! Slovenski borci NOV so generala Loehra ujeli in v Topolšici je 9.5.1945 podpisal zapisnik o predaji, orožja pa ni oddal. Nato mu je uspelo celo pobegniti do angleške zavezniške armade na Koroškem, ki ga je po dveh dneh vrnila slovenski NOV. 9.5.1945.leta je slovenska NOV vkorakala v Ljubljano in v naše Zasavje. Težki boji v Mežiški dolini pa so še potekali in se končali 15.5.1945 na Poljani. Ti zgodovinski datumi, o katerih naj bi razpravljala le še stroka, zgodovinarji in sociologi... A ni tako! Tisti, ki z zaključki morije II.svetovne vojne niso zadovoljni, ker so tudi aktivno sodelovali na napačni strani, se tolažijo z lažmi, blatenjem udeležencev NOV in kriminalizirajo upor proti okupatorjem. Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije je ob 60.letnici Osvobodilne fronte in začetka organiziranega odpora proti okupatorjem Slovenije zapisala v Spomenice med drugim tudi tole: ..."Ogromnih žrtev za našo svobodo ter zaradi prihodnosti ne smemo in ne moremo prostati na to, da bi dobre odnose s sosedi in še posebej z Rimom in Dunajem, pa tudi z Vatikanom, pogojevali s tem, da se izgubi zgodovinska sled o tem, kdo je bil med drugo svetovno vojno napadeni in kdo napadalec, kdo žrtev in kdo rabelj ter, končno, kdo leta 1945 zmagovalec in kdo poraženec. Borci NOB smo ponosni, da nismo edini čuvarji in branilci tega izročila, ampaj je to postalo del civilizacijskih vrednot in državnotvorne drže številnih skupin in posameznikov." Zato spoštujemo tudi 15.maj, dan Slovenske vojske Republike Slovenije. Pavla Zadobovšek TRBOVLJE DNEVNIK DIREKTORICE VDC ZAGORJE ANI REŽUN Sreda, 9.5.2001-Zbudila sem se z mislijo na prijeten dan, ki me je čakal. Za varovance našega VDC-ja smo organizirali izlet v Bohinj. Kljub velikemu številu udeležencev (okrog 100) so stvari potekale brez večjih zapletov in ob 6.30 smo bili že na avtobusu za Bohinj. Prihodu v Bohinj in malici je sledila prijetna vožnja po jezeru z ladjico do hotela Zlatorog. Večina varovancev je odšla do slapa Savice, jaz pa sem s tistimi, ki tega niso zmogli, počakala pri hotelu.. Po približno treh urah smo se vrnili nazaj do penziona BOHINJ kjer smo pojedli izvrstno kosilo. Žal seje malo kasneje ulilo kot iz škafa in preprečilo športne igre, ki smo jih še načrtovali. Kljub vsemu smo se znašli saj znajo naši varovanci igrati tudi karte, šah in pikado. Ob 17. uri je napočil čas za vrnitev. Domov sem prišla precej utrujena in tudi svež zrak je pripomogel, da sem že kmalu zaspala zadovoljna ob misli, da smo našim varovancem pripravili zelo lep dan. Četrtek, 10.5.2001- Dan seje začel kot večina drugih delovnih dni, s kavo ob 5.50. Ob kavi vedno pokomentiramo dogodke iz prejšnjih dni in se dogovorimo o zadnjih podrobnostih, ki zadevajo ta delovni dan. Vedno grem potem po hiši, pozdravim varovance, jih povprašam o njihovem počutju, saj želim, da se imajo v VDC kar najbolje. Nadaljevalo seje v ustaljenem ritmu, tako, da spin nekaj časa pomagala pri delu v eni skupini, nato pa še v drugi, kajti ta dan je bilo potrebno oddati kar nekaj naročil. Med delom smo se pogovarjali o vsem mogočem, največ pa o boljših pogojih dela, ki jih bomo imeli v novem VDC-ju. V prijetnem vzdušju delovni dan hitro mine, in kar naenkrat je bila ura 14., ko sem se morala pripraviti na otvoritev razstave "Obrt v občini Zagorje". Tu smo razstavljali tudi izdelke našega lastnega programa. Ob 18:30 sem odšla v Ljubljano na predstavitev Zasavja, ki ga je v Cankarjevem domu pripravil Regionalni center za razvoj. Skupaj s prijatelji sem preživela resnično bogat večer. Bila sem ponosna na organizatorje prireditve in na to, da sem Zasavčanka. Srečna in polna prijetnih vtisov sem se vrnila domov okrog 2. ure zjutraj. Petek, 11.5.2001- Jutro je bilo povsem običajno. Kavica, dogovor in delo. Ob II. sem morala biti v Sevnici na otvoritvi tamkajšnjega VDC-ja, zato je bilo tekoče zadeve v VDC-ju potrebno urediti hitreje kod ponavadi. Nisem še mogla slutiti, da bo današnji dan nekaj posebnega. Ob 9:30 me je poklical župan Zagorja Matjaž Švagan. Novica jc bila nadvse razveseljiva, saj meje obvestil o njegovem sestanku z državno sekretarko Ministrstva za delo. družino in socialne zadeve in o zagotovilu, ki gaje Ic-ta dala, da bo okrog 15. junija objavljen razpis v Uradnem listu RS za gradnjo novega VDC-ja. To je pomenilo, da so sc Stvari okrog VDC-ja zopet začele "dogajati". Iz Sevnice sem se vrnila po 15.uri. S hčerko Polono sva nato pripravili darilo za mojo mamo Ano, kije praznovala rojstni dan, ter odšle k njej z voščilom. Pred spanjem sem še nekaj ur prebirala knjigo o čustveni inteligenci.Zaspala sem po polnoči.. Sobota, 12.5.2001- Privoščila sem si daljše spanje. Okrog 8. ure sem peljala psičko Nočo na jutranji sprehod. Kasneje sem odšla po nakupih na zagorsko tržnico. Po prihodu domov sem kar nekaj časa posvetila čiščenju in urejanju stanovanja, pripravila kosilo. Po kosilu sem si s hčerkama privoščila dolg klepet, saj so trenutki, ko smo skupaj, vedno redkejši. Popoldan je tako hitro minil in ob 18.uri sem sc odpravila na zagorsko občino, kerje župan organiziral delovni sestanek z ministrom za delo, družino in socialne zadeve dr. Vladom Dimovskim. Pogovor je bil uspešen, saj jc minister potrdil, da se nadaljujejo aktivnosti v zvezi z novogradnjo. Nedelja, 13.5.2001- Zbudila sem se okrog 7. Poskrbela za Nočo, zalila vse sobne in balkonske rože, odšla v trgovino po svež kruh in pripravila vse za skupni nedeljski zajtrk. Sledilo je branje Nedela in Sobotne priloge, kratko urejanje stanovanja in že smo s Špelo in našo Nočo odšli proti Čemšeniški planini. Polona je ostala doma pri učenju in nam pripravila kosilo ob 17. uri. Ob gledanju TV in prebiranju knjige mi je ta nedelja kar prehitro minila. Ponedeljek, 14.5.2001-Delovni dan sem pričela ob 6. uri. Ta dan sem zopet lahko več časa preživela med varovanci, postorila kar nekaj službenih formalnosti in prišla domov že ob 15. uri. S Polono sva pojedli, kar nama je pripravila in malo poklepetali. V dveh urah sem nato predelala gradivo za sestanek ekspertne skupine za izobraževanje pri socialni zbornici SLO. Sledil je sprehod z Nočo do Gorice. Ob vrnitvi jc bilo dvorišče polno sosedov, s katerimi smo se malo pogovorili, kaj bi bilo potrebno postoriti za lepšo okolico. Zvečer je bil zopet čas za TV in knjigo. Zaspala sem že zgodaj. Torek, 15.5.2001- Ob 6. sem bila v VDC. Opravila sem nekaj tekočih zadev in ob 8. sem že vozila proti Novemu mestu na delovni sestanek Upravnega odbora aktiva VDC SLO, kjer smo postavili temelje in dokončne vsebine za ustanovitev Skupnosti VDC SLO. Domov sem se vrnila okrog 19. ure, odšla z Nočo na krajši sprehod do Zavin, ter se kar kmalu po običajnih večernih "ceremonijah" odpravila k počitku z mislijo, da "če smo obrnjeni v pravo smer moramo v tej smeri samo vztrajno in potrpežljivo naprej". Dnevnik ureja Igor Goste RAHLI KOKRAKI DRZNEGA PLESA Baletke, ki delujejo v okviru Glasbene šole Zagorje in katerih pedagoginja je Vojka Kokošinek, so v svoje vrste spet povabile nove člane. Da hi jih pri njihovi odločitvi še J* bolj navdušile, so v torek, 15. maja priredile dve predstavi za predšolee in osnovnošolce in sicer ob 9. in 10.30 uri v zagorskem delavskem domu. V 40-minutnem nastopu so odplesale štiri dejanja iz baletne predstave P.I.Čajkovskega: Labodje jezero, katerega premiera bo verjetno letošnjega novembra ali decembra. Predstavo je povezovala Metka Podpečan, ki je povedala tudi povzetek predstave, da si je publika lažje predstavljala čaroben ples baletk, ki ponazarja pravljico o princu Siegfridu, ki praznuje rojstni dan in se nehote zaplete v čarovnikove mreže. Kajti prav tako kot čarovnik, se zaljubi v princeso Odette, ki jo je čarovnik začaral v belega laboda, ki le zvečer dobi človeško podobo. Glavne vloge so zaplesale: Špela Ramšak, Tina Bantan, Alena Medič in Ana Hrastelj. Zanimivost baletne predstave, v kateri, z najmlajšimi vred, nastopa približno petdeset baletk, pa je, da je razplet pravljice zelo privlačen. Najbrž tudi spodbuden za vse tiste, ki bodo popestrili baletne vrste in se želeli prepričati, kakšno je to stopicanje po prstkih, ki plesu daje vtis elegance in tenkočutnosti. Besedilo in slika: P.R. DESET LET LIPE Pred desetimi leti so 25.junija v Zagorju, s posebno geslo, obeležili dan razglasitve neodvisnosti republike Slovenije. V parku med Delavskim domom in pošto so zasadili 25.junija 1991 lipo. Letos nameravajo lipo primerno obeležiti, ob tem pa bodo pripravili v parku še srečanje zasavskih pihalnih orkestrov. (Vir: Bilten) l ti ti iv »a m 24 VLLTRAVNA SREČA JE V PRILOŽNOSTI V humanitarno dejavnost v Zasavju seje uspešno vključil tudi Lions klub Trbovlje - Brin. V tem mesecu seje s sklepnimi aktivnostmi v Ljubljani končal SVETOVNI DAN MIRU. Idejo o miru so pred petimi leti začeli uresničevati klubi iz Slovenije, Madžarske, Avstrije. Hrvaške in Italije, letos pa so se v program SEDEM NARODOV JE ENA MISEL vključili še Lions klub Trbovlje Brin in Lions klub Spel/ iz Švice. Tokrat so se zbrali predstavniki Lions klubov šestih držav. Ob tej priložnosti so 11. maja 2001 na Ljubljanskem gradu podpisali Soglasno izjavo o miru. Lions klub Trbovlje - Brinje vse bolj dejaven tudi v mednarodnem prostoru. Njihov namen je odpreti Zasavje drugim narodom. Po izjavah predsednice kluba Mete Stošicki je ponuja Lions vvorld pcace day priložnost, da v prihodnje gostijo predstavnike drugih narodov tudi v Zasavju. Geslu, ki združuje vse Lions klube po svetu, so dodali še slogan Sreča je v priložnosti. Deklaracija mednarodnega predsednika Briana Stevensona iz leta 1988 poudatja širjenje načel miru kot prvenstveni cilj Monizma. Prav zaradi teh načel so se zbrali predstavniki prckomejnih klubov, pripadniki šestih narodnosti, na obletnico osvoboditve Ljubljane 9. maja, ki velja tudi za uradni konec druge svetovne vojne v Evropi. Zbral i so se z željo, da sledijo visoki vrednoti miru med narodi, kar je hkrati tudi njihova moralna obveza. Upajo, da bo Dan miru v prihodnje privabil v njihovo družbo tudi druge bližnje klube in poudarjajo pomembnost tega druženja, saj s svojimi ideali miru združuje mladino, javno mnenje in državne institucije petih obmejnih držav. MAH GLASBENA ŠOLA TRBOVUE VPISUJE ZA NOVO ŠOLSKO LETO lasbena šola Trbovlje, ki velja za osrednjo trboveljsko glasbeno inštitucijo, v času do 28.maja vpisuje gojence šole za novo šolsko leto 2001/2002. Vpisovanje poteka vsak dan od 8 do 17 ure v tajništvu šole na Keršičevi cesti oziroma Plevčkovem hribu. Sicer pa v šolskem letu 2000/01 obiskuje to šolo skupno 295 gojencev, od lega je kar 237 učencev takšnih, ki se učijo določenega instrumenta, ostali so vključeni v pouk baleta ipd. IL PRIPRAVE NA LETOVANJE OTROK Društvo prijateljev mladine Trbovlje se tudi letos intenzivno pripravlja na organizirano letovanje otrok, predšolskih in šolskih. V ta namen so že pisno seznanili vse šole v Trbovljah o tem, kakšni so pogoji letovanja, možnosti obročnega plačevanja stroškov letovanja pa tudi o letoiščih oziroma krajih, kjer bodo letos otroci lahko letovali. Letovanje bo potekalo v mladinskem in otroškem zdravilišču Debeli rtič, kjer imajo rezerviran prostor v času od 3. do 27.julija. Sprejemajo pa tudi prijave za udeležbo na taboru v Dolenjskih Toplicah. V avgustu pa ho društvo organiziralo razne druge razvedrilne, športne in izletniške dejavnosti. tL USPEŠNI V ŠPORTU IN SOLIDARNOSTI Iz OŠ Alojza Hohkrauta smo dobili prijazno pismo s prošnjo za objavo dveh novic, na katere so na lej šoli še posebej ponosni. Učenci podružnične šole Alojza Hohkrauta imajo v okviru programa Korak za korakom prijateljske stike z osnovno šolo Trnovo v Ljubljani. Veseli so bili njihovega povabila na čisto pravo olimpijado. Teleolimpijada, katere so se udeležili 8.maja je mednarodni projekt, ki je organiziran natanko po olimpijskih načelih, zato ni manjkalo olimpijskega ognja, mimohoda udeležencev, predstavitve v slovenskem in angleškem jeziku, timinga, celo komentiral je čisto pravi reporter Andrej Stare. Ta dogodek, ki se je zgodil na stadionu ŽAK-a v Ljubljani bo vsem udeležencem ostal v lepem spominu, še posebno pa tretješolcu Mateju Osojniku, ki je osvojil bronsto medaljo v skoku v daljino in tako prvič v življenju stopil na zmagovalne stopničke. Na podružnični šoli Alojza Hohkrauta je kar precej učencev iz socialno ogroženih družin, zato ob različnih dejavnostih kol je na primer šola v naravi nappišejo kar lepo število prošenj za pomoč. Ob tragični nesreči v rudniku pa so takoj s sočustvovanjem pomislili na svoje vrstnike in dali pobudo za zbiranje prostovoljnih prispevkov, ki jih bodo namenili otrokom ponesrečenih rudarjev. Učenci so brali 46.890 SIT. v akcio pa so se vključile tudi učiteljice. Denar smo že nakazali v namenski sklad pri RTH-ju. OBNOVA TALNIH PROMETNIH ZNAKOV Dne 15. maja je začela J P Komunala Trbovlje s svojimi sodelavci kot najugodnejši ponudnik, z obnovo cestnih talnih prometnih znakov. Naročilo za izvedbo teh del je dala Občina Trbovlje. V ta namen je na voljo 4,6 milijona tolarjev. Z deli bodo končali do 31.maja tako. da bodo tovrstne prometne oznake obnovljene do občinskega praznika Trbovelj, I junija. Znova jih bodo obnovili, če se bo pokazala potreba, že pred začetkom naslednjega šolskega leta, torej konec avgusta tega leta. tL PLIN V KISOVCU BO Občina Zagorje je v zaključni fazi pogovorov s koncesionarjem plinifikacije v občini Adrio plinom o plinifikaciji Kisovca. Za prvo fazo plinifikacije od tovarne Siporex-Ytong do obrtno industrijske cone Kisovec na terenu preverjajo najbolj primerne možnosti trase. Potem se bodo lotili izdelave projektne dokumentacije. Računajo, da bodo vse potrebne papirje uredili do avgusta in plinske napeljave na tem območju zgradili že do začetka letošnje kurilne sezone v oktobru. (Vir: Bilten) BREZPOSELNOST V ZASAVSKIH OBČINAH Zavod RS za zaposlovanje je pred kratkim objavil podatke o tem. kolikšno je bilo število brezposelnih 31.marca letos na področju Slovenije. V vsej državi je bilo prijavljenih 103.614 brezposelnih, kar je bilo za 1,3% manj kot jih je bilo prijavljenih mesec dni preje. Največ brezposelnih je bilo prijavljenih na področju Ljubljane in to 13.021. V zasavskih občinah pa se je število brezposelnih gibalo konec marca takole: v Trbovljah je bilo brezposelnih 1.524 oseb, v Laškem vključno z Radečami 1.029. v Litiji 1.005, v Zagorju 866 in v Hrastniku 655. Najmanj brezposelnih je bilo prijavljenih v Idriji in to 286 oseb. tL EKOSOV PRIPRAVLJALNI SESTANEK NA MLADINSKO IZMENJAVO 2001 Zasavska ekološka skupina EKOS Zasavje, ki jo vodi Aleš Matko, je v zadnjem času izredno dejavna. V letošnjem letu pripravlja že drugo mladinsko izmenjavo. Prejšnja, lansko leto, se je zgodila med Slovenijo in Švedsko in sicer na Kumu. Tokrat se bo projekt odvijal v italijanskem mestecu Terni, udeležili pa se ga bodo mladi iz treh držav: Slovenije, Italije in Romunije. Ob tej priložnosti EKOS organizira obvezne pripravljalne sestanke. Zadnji se je zgodil v soboto, 13.maja 2001 v Trbovljah. V prostorih Rdečega križa Trbovlje se je zbrala večina udeležencev in skupaj z vodjo projekta. Majo Miklič, debatirala o pripravah. Do sobote so morali izpolniti že dve domači nalogi; prva je bila predstavitveno pismo v angleškem jeziku, ki ga bodo sedaj poslali vrstnikom iz omenjenih držav; druga pa so bili referati na temo kraje, od koder prihajajo udeleženi srednješolci. Tako so bili predstavljeni naslednji kraji: Šentjernej, Krško, Brežice, Čateške toplice, Šoštanj, Jesenice, Tržič, Kranjska Gora in Radovna. Po predstavitvah so morali udeleženci povedati nekaj besed o svojem domačem kraju tudi v komunikativnem jeziku izmenjave - angleščini. Do naslednjega sestanka v soboto v Kopru morajo pripraviti plakate v angleškem jeziku na temo problematike slovenskih mest. Vse udeležence je pozdravil tudi Aleš Matko, predsednik EKOS-a in jih povabil k iskanju dodatnih sponzorjev projekta. Pred mladimi okoljevarstveniki je torej daljše obdobje druženja in vse tja do avgusta, ko bodo odpotovali v Terni, se bodo vestno in temeljito pripravljali na seminar. Pri tem pa jim seveda lahko zaželimo veliko veselja in uspehov. Dejan Debelak I fr Jj G j 11 Rokomet mladih DOLSKI ROKOMETAŠI ODPIRAJO MLADIM PROSTOR V EVROPI Pretekli vikend - 19. in 2().maju 2001 je bilo v Dolanki spet živahno. Že drugič je potekalo Odprto prvenstvo Zasavja v mini rokometu in prvič mednarodni turnir Zasavje 2001. V soboto seje pomerilo šest ekip letnika 88. med katerimi sta bili po ena s Hrvaške in Slovaške ter štiri iz Slovenije. Za prvo mesto sta se pomerili ekipi RK Dol TKI in Gorenje Velenje in slednjim je z 20:16 uspelo zmagati. Najboljši igralec je bil Matija Pap, strelec pa Boštjan Knez, oba RK Dol TKI Hrastnik. Najboljši vratar pa je bil Ado Buljubašič iz Velenja. Igrali so 2 x 15 minut na celem igrišču. Velja omeniti tudi, daje prvi dan turnirja s svojim obiskom popestril slovenski reprezentant Andrej Kastelic s svojo ekipo rokometne šole. V nedeljo pa je tekmovalo 33 ekip. Pri letnikih 90 je zmagal RK Kvarner Rijeka, pri letniki 91 pa RK Dol TKI. Najboljša igralca sta bila Domen Hribšek pri letnikih 90 in David Jakopič pri letnikih 90, oba z Dola, najboljša strelca; Bojan Lončarič (RK Kvarner - 90) in David Stachovič (TJ Strojar Malacky - 91). Razglasili so tudi najboljša vratarja: Peter Plazar RK Dol TKI (letnik 90) in Jaka Štefančič RK Ormož (letnik 91). Igrali so na treh igriščih hkrati 2x po 5 min. Za sojenje na tekmah so skrbeli Miran Teršek, Dušan Rižner, Urban Moljk, Marjan Frelih, Ivan Bandur, Bojan Martinšek in Ivo Jekoš. Press center z dvema prenosnima računalnikoma, printerjem in fotokopirnim strojem je vzorno oskrboval oglasno desko z vsemi rezultati, vsak dan pa so že minuto po končanih tekmah izdali bilten z rezultati in barvnimi fotografijami. "Vrhunska organizacija," so izjavljali številni gledalci in predstavniki gostujočih ekip. "Prepričani smo, da se s takšnim mednarodnim druženjem v rosnih letih spletajo vezi. ki so neprecenljive vredosti," je zapisal predsednik IO Marko Planinc. Prireditev so omogočili Občina Hrastnik. RCR Zagorje, TKI Hrastnik. Avtohiša Hrastnik. Opal Hrastnik, Telekom p.e.Trbovlje, Stedek Trbovlje in Rokometna zveza Slovenije, sponzorji pa so prispevali praktične nagrade za mlade tekmovalce. Fanči Moljk FINALE DP ZA MLAJŠE DEKLICE LETNIK 88 V organizaciji ŽRK PUV Nivo Celje so na finalu DP mlajših deklic nastopile ekipe: ŠD Polje, ŽRK Bajc Daevvoo Izola, ŽRK Zagorje in domačink. V prvem srečanju so Zagorjanke po odlični igri v prvem delu srečanja vodile proti ekipi ŠD Polje z rezultatom 8:4, nato pa v drugem delu nerazumljivo popustile tako v napadu kot v obrambi in srečanje izgubile z rezultatom 10:11. Nasprotnice Zagorjank v srečanju za 3.mesto so bile Izolanke, ki so z 9:20 izgubile srečanje proti domačinkam. V izenačenem srečanju so potem, ko se je redni del srečanja končal z rezultatom 11:11. v podaljšku slavile Izolanke z rezultatom 17:13. V srečanju za 1.mesto so celjanke premagale ŠD Polje z rezultatom 21:13. Za ekipo ŽRK Zagorje so pod vodstvom trenerja Matjaža Šikovca nastopile: Sabina Roksandič 4, Manca Jeglič, Urška Drofenik, Katja Grabnar, Sanja Bola 2, Maja Mervar 4, Neža Češek, Alma Avdič, Lea Medvešek 2, Dinka Fazlič 4, Nina Milojevič, Špela Peterlin 7, Ivana Mimič in Dijana Topalovič. V zaostalem srečanju I.kroga polfinala državnega prvenstva so starejše deklice ŽRK Zagorje premagale ekipo RK Piran z rezultatom 22:15 (10:11). Zadetke za Zagorjanke so dosegle: Jasna Medvešek 9, Tjaša Klukej in Nataša Kav/.ar 4. Mateja Jelševar 2 ter Eva Kovač, Špela Peterlin in Dinka Fazlič po enega. Popoldan sta ista nasprotnika odigrala še srečanje 4.kroga polfinala, v katerem so znova slavile Zagorjanke z rezultatom 21:14 (11:7). Zadetke na drugem srečanju so dosegle: Tjaša Klukej 4, Jasna Medvešek 3. Mateja Jelševar, Nataša Kavzar, Špela Peterlin, Lea Medvešek. Dinka Fazlič in Tamara Marinovič po 2 in Eva Kovač in Urška Kastelic po enega. Krog pred koncem polfinala državnega prvenstva je ekipa starejših deklic ŽRK Zagorje premagala doslej neporaženo ekipo ŽRK Bajc Daevvoo Izola z rezultatom 20:17. Zmaga pomeni psihološko prednost pred finalnim nastopom, ki ga bodo varovanke trenerja Ota Pavlina opravile 2.junija v Športni dvorani Zagorje. V izenačenem srečanju, ko prednost nobene ekipe ni znašala več kot zadetek ali dva, je ob koncu ob odlični igri v obrambi Zagorjankam uspelo povesti z dvema zadetkoma in na koncu so zasluženo slavile. Zadetke za pomembno zmago, ki daje veliko upanje, da Zagorjanke drugič po letu 1998 postanejo državne prvakinje, so dosegle: Jasna Medvešek 9, Mateja Jelševar 4, Tjaša Klukej 3. Eva Kovač 2 ter Špela Peterlin in Tamara Marinovič po enega. Ivan Ramšak Športni likof EKIPI ZASAVCA USTVARJALCI ŠPORTNIH STRANI ISKRENO ČESTITAMO K NJIHOVI DRUGI ZMAGI V ČETRTI MALONOGOMETNI LIGI! KOT KAŽE, SO SE VSI NAKUPI, NAPORI, TRENINGI IN TAKTIČNE POTEZE IGRALCEV KONČNO OBRESTOVALI. ZATO VSI SPONZORJI ISKRENO ČESTITAMO EKIPI ZASAVCA IN JIM SPOROČAMO, DA BOMO SKUPAJ Z VAMI DO ZADNJEGA (MESTA V LIGI!?!)! * (Druga zmaga ekipi Zasavca praktično pomeni toliko, kot velikim ekipam osvojitev pokala Lige prvakov, zato ni nič čudno, da se našemu direktorju v zadnjem času kar samo smeji. Vsi sodelavci (ne samo športnih strani) pa upamo, da ta druga zmaga pomeni konec nakupovanja (pre»dragih igralcev in s tem zagotovitev honorarjev, kajti treba se je zavedati, da brez sodelavcev ni časopisa Zasavc in ne ekipe Zasavca in ne obratno!) SLOVENIM!® RUMENE STRANI Tel.: 01/430 53 90. fait 01/436 05 20, www.ramenestrani.Qom I N T E R MARKETING IA d.o.o., trženje, komuniciranje, oblikovanje Rudarska cesta 9,1412 Kisovec tel.: 03/56-71-544; fax: 03/56-71-571 e-mail: multima@rnuliima.si d I. j u n ij u iku okčine rbovje prazni želimo vsem ooranK^m in okranom, prijetno praznovanje I CB ZASAVSKA LJUDSKA UNIVERZA Ob 1. juniju prazniku občine Trbovlje vam čestitamo in želimo prijetno praznovanje! | č r; i J. Ir LITIJA IMA ŠE ENKRAT VEČDRŽAVNE PRVAKE Po uspehu mladinske ekipe je pred prvomajskimi prazniki nov uspeh dosegla še članska vrsta kluba malega nogometa Lesna industrija Litija. Po težkem polfinalnem boju je v treh srečanjih ekipa Lesne izločila tolminskega Puntaija, čeprav so bili Lilijani že na robu izpada, saj so prvo srečanje na domačem igrišču izgubili. Veliko bolje jim je potem šlo v Tolminu in v tretjem srečanju doma, saj so si z dvema zmagama zagotovili finale proti večnim rivalom iz Sevnice. Finalni srečanji sta se končali, lahko bi rekli po pričakovanju, če dodamo, da so Sevničani v dosedanjih 15 srečanjih Lilijane premagali le enkrat. No tokrat je šlo za las. V prvem srečanju v Litiji so lesarji po hudem boju zmagali s 4 :2, v Sevnici pa je bilo po rednem delu neodločeno 3:3. Zlati zadetek v drugem podaljšku Aleša Širce je Lilijane še tretjič popeljal na zmagovalne stopničke. Od nekaterih podcenjevana ekipa, je tako zasedla prostor, kiji ga mnogi zavidajo že leta, čeprav letos s precej slabšo zasedbo kot lani, ko so bili drugi. Pomembno je dejstvo, da so bili tokrat v ekipi kar štirje osemnajstletniki, daje takoj, ko je ekipo v tej sezoni prevzel trener Andrej Vrhovec osvojil kar najvišjo lovoriko, ob sebi na klopi pa je imel starega mačka, ki pravzaprav vsako leto osvoji nekaj »od zlata« Igorja Čarmana. Tako ima središče Slovenije (GEOSS) brez lažne skromnosti tudi pridih središča slovenskega malonogometnega centra. Prvi, ki je Lilijane s čestitko presenetil, je bil litijski župan Mirko Kaplja, kije igralce pričakal v litijski športni dvorani, ko so le ti prišli iz Sevnice. Fantje so se znali zahvaliti tudi njemu in skupaj nazdravili tej, po ocenah nekaterih tudi v klubu, nepričakovani lovoriki. Vendar pa je bilo pred fanti še sklepno dejanje letošnje sezone, to paje bilo finale slovenskega pokala, ki so ga do letošnje sezone lesarji trikrat že osvojili, prvič v sezoni 1995/96, zadnji dve leti paje tako ali tako ta lovorika doma v Litiji. Nasprotnik v finalu isti kot lani Celjani. Prvo srečanje v Celju so dobili Lilijani z dvema zadetkoma Boruta Kristana 2 : 1. V povratnem srečanju 11. majav Litiji pa so domači igralci malce lahkomiselno zapravili prednost s prve tekme in vodstvo po 17 minutah našem časopisu v naslednji številki. Zdaj lahko le dodamo, da so litijani tudi s pomočjo občine Litija s prospekti poskrbeli, da bodo tudi tam nekje v Sibiriji morda spoznali Slovenijo in naše mesto. Pozdravno pismo litijskega župana pa bo pristalo v rokah njegovega kolega v Novem Urcngoyu. Še večje zadovoljstvo ob naslovu državnih prvakov pa je prišlo, ko je na naslov kluba prišlo uradno povabilo na letošnje evropsko tekmovanje v malem nogometu. Namreč evropska nogometna zveza UEFA bo letos prvič organizirala »ligo prvakov« in lesaiji bodo v tej ligi kot prvi in edini predstavnik naše države. Torej ob zaključku sezone za klub ne bo počitka, temveč le dodatno delo, verjetno prijetno. Za konec pa poglejmo kdo so letošnji državni prvaki: Vojko Majcen, Dragan Pcrendija, Uroš Tanko, Tomi Horvat, Zoran Tesko, Denis Ibrišimovič, Dejan Simič, Borut Kristan, Boštjan Županec, Andrej Medvešek, Aleš Širca, Anže Indof, Elvir Macanovič, Darko Tokič in Jože Pavšek. Ekipo sta vodila: Andrej Vrhovec in Igor Čarman. Iz kluba pa sporočajo vsem: Hvala vam za vašo pomoč s tribun, hvala vsem sponzorjem, donatorjem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo tam kjer smo. Na vrhu slovenskega malega nogometa: HVALA vsem. Stane Kokalj igre s 3 : 0. Na koncu so slavili Celjani s 7:4 in tako odnesli pokalno lovoriko. Konec malo nogometne sezone 2000/2001 je bil torej v Litiji, ki jo imajo tudi sicer »radi« po dobri organizaciji. Sladkor na torto paje prišel povsem na koncu, saj so Litijanom predstavniki Nogometne zveze Slovenije podelili tudi vabilo za evropsko klubsko tekmovanje. Vsekakor paje lepo slaviti v družbi svojih pristašev. Tudi statistično so litijski malonogometaši od petka naprej najuspešnejša ekipa malega nogometa v Sloveniji. In nagrada j e sledila kar takoj, pot v Rusijo. Ampak ne na izlet, temveč na mednarodni malonogometni turnir v kraj Novi Urengoy, to je približno 2500 kilometrov naprej od Moskve v Sibiriji. Tja jih je namreč povabil ruski državni prvak Spartak iz Moskve. O tem, kako je bilo v Rusiji, si boste lahko prebrali tudi v TURNIR V MALEM NOGOMETU v okviru krajevnega praznika "NEPREMIČNINSKI OGLASI 2001" 25, 26 in 27 maja - Športno igrišče na Izlakah \<^ Ml/X - nagrade do 8. mesta - prijavnina 9.000 SIT - prijave do 23.maja, žrebanje istega dne ob 19:00 v bistroju MALN na Izlakah - možnost prenočitve v hotelu MT z 15 % popusta Program bodo popestrili še drugi zabavni dogodki (modna revija, živa glasba), za pijačo in jedačo bo poskrbljeno. Prijave: 041/684-019 (Aleš) 041/393-763 (Sašo) Vabljeni v imenu 041/557-488 (Tadej) ŠD IZLAKE 24. VELTRAVNA 2001 3T) O? » ZAČELO SE JE OBDOBJE TEKOV Z njimi pa so dejavni tudi nekateri zasavski tekači. Tako je bil 21.aprila v gabrovki 22. tek na Petelinjek, ki je obenem prvič veljal za Dolenjski pokal v organizaciji novoustanovljenega tekaškega kluba Maraton iz Novega mesta. Moški so tekmovali na 12 km, ženske pa na 6,5 km. Rezultati: moški nad 41 let: 2. Lojze Čarman (Litija), moški nad 51 let: 2. Drago Motoh (Litija), ženske nad 46 let: I .Hedvika Kotar (Trbovlje). 28.4. je v Čatežu potekal mednarodni tek na 10 km. Rezultati: moški nad 41 let: 3. Lojze Čarman (Litija), 5.Bojan Kotar (Trbovlje), moški nad 60 let: 2.Gusti Laznik (Trbovlje), ženske nad 46 let: 2.Hedvika Kotar. l,maja pa je potekal 10.mednarodni gorski tek na Lisco na 8,5 km dolgi progi. Rezultati: moški nad 35 let: 2.Miran Odlazek (Zagorje), moški nad 45 let: 6.Bojan Kotar (Trbovlje), moški nad 55 let: 5.Franc Fajfar (Kisovec), moški nad 65 let: 2.Gusti Laznik Šestnajstletni Kisovčan Domen Pociecha končuje 1 .letnik trboveljske Gimnazije. Poleg matere Tatjane in očeta Aleša ima še sestri Aljo in Majo. Pravi družinski član pa je tudi psička Megi. Domen se s sankanjem ukvarja tri leta. Vseskozi je član SD Kum Trbovlje, kije edini slovenski klub, ki se ukvarja tudi s sankanjem na umetnih progah. Poleg očeta in Vinka tudi njega trenirajo FIL-ovi trenerji. Za mladince skrbi predvsem Marija Jasenčakova, ki je sankala dve desetletji in ima torej bogate izkušnje. Pri sankanju ga najbolj privlači hitrost^, ki tudi na tekmah v njegovi starostni kategoriji dosega okoli 120 km/h. Pravi: »Način vožnje mi je zelo všeč, saj ležiš na saneh nekaj centimetrov nad tlemi in drviš po progi z visoko hitrostjo, v ovinkih pa voziš po skoraj navpičnih stenah proge. Progo dolgo okoli 1000 metrov prevozimo v 45 sekundah.« Svoj največji dosežek v sankanju (Trbovlje), ženske nad 50 let: 1.Hedvika Kotar (Trbovlje), v absolutni konkurenci je bila Heda 3. 6.maja seje pričelo tekmovanje v gorskem teku za Slovenski pokal. Tekaški klub Mežica je bil organizator prve tekme, ki je potekala na tekališču pod Peco. Za ženske je bila proga dolga 3,5 km, za moške pa 7 km. Rezultati: ženske absolutno: l.Tina Hižar (Olimpija), moški absolutno: 1. Boštjan Novak (Šmamogorska naveza), ženske nad 35 let: 2. Hedvika Kotar (Trbovlje). Dne 12.5. je bila Ljubljana prirediteljica teka trojk, kjer so ženske tekle 12 km, moški pa na 28 km dolgi progi. Pri ženskih trojkah so tekle Ana Jerman, Olga Grm in Hedvika Kotar (ŠD Vrh pri Tržiču) ter zasedle odlično prvo mesto v katergoriji žensk nad 35 let, v absolutni razvrstitvi pa 3.mesto s časom 58 minut. Dne 13.5. je potekal 2.gorski tek na Osolnik, ki je tudi štel za Pokal Slovenije. Rezultati: ženske absolutno: l.Tina Hižak (Olimpija), moški absolutno: 1 .Igor Šalamon (Maribor), ženske nad 35 let: 4.Hedvika Kotar (Trbovlje). Peter Motnikar je Domen dosegel v zadnji sezoni, ko je bil v nemškem Atenbergu na tekmi mladinskega svetovnega pokala deseti. »Na mojo srečo, v svoji športni karieri še nisem imel kakšnih žalostnih trenutkov, saj sem na vseh tekmah Odbojka TUDI ŽENSKE OBVLADAJO ODBOJKO V soboto, 12.maja je v Zagorju potekal 5.tradicionalni turnir v odbojki za ženske. Udeležilo se ga je osem ekip in sicer ekipa Dolanke iz Dola pri Hrastniku, ekipa Banke Zasavje Skupine NLB Trbovlje, Društvo gluhih in naglušnih Celje, Radečanke, ekipa Tuš iz Celja, ekipa Rimskih Toplic, ekipa Davčnega urada Hrastnik in ekipa Zale Zagorje, ki je bila tudi organizator letošnjega turnirja. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini, ki sta vzporedno igrali na dveh igriščih. Za uvrstitev na posamezno mesto so se pomerile ekipe iz obeh skupin v zadnjih štirih tekmah. Sodniki so bili trije: Damjan Rajh, Davor Drečnik in Oton Račečič. Vsi trije so se izkazali s korektnim sojenjem. Vse igralke so igrale dobro in požrtvovalno in ker ekipe sestavljajo same amaterke, smo se odločili, da namesto najboljše izberemo najbolj srčno igralko. Ta naziv si je priigrala Brigita Mikolič, članica ekipe DU Hrastnik, ki je odšla domov s poškodovano nogo. si zastavil.« In kakšni so Domnovi športni cilji? Seveda si kot vsak športnik želi čim boljše uvrstitve. Dve leti ima možnost dobre rezultate dosegati pri mlajših ter potem še dve leti pri starejših mladincih. Kasneje pride na vrsto še članska konkurenca. »Trenutno najboljši člani v svetovnem merilu so sedaj stari od trideset pa do štirideset let. To je šport, pri katerem Prvo mesto je osvojila ekipa Rimskih Toplic, druga so bila dekleta iz DU Hrastnik, tretje mesto pa je pripadlo ekipo Radeč, ki se je tudi odločila, da bo organizirala turnir v naslednjem letu. Organizatorji so bili zelo veseli, da so se letos prijavile na turnir tri nove ekipe; Radeče, Tuš in Društvo gluhih in naglušnih Celje. Pogrešali pa so ekipo iz Osnovne šole Trbovlje, ki je uspešno sodelovala na prejšnjih dveh turnirjih. Izvedbo turnirja so tako ali drugače omogočili: Osnovna šola Ivana Skvarče Zagorje, Občina Zagorje, Banka Zasavje d.d., Skupina NLB Trbovlje, Strojegradnja, Metalia, Piramida, Mladinska knjiga Zagorje, Integral, Vafra Commerce Griže, Projon Ljubljana in SVIZ OŠ Ivana Skvarče. Vsem se še enkrat najtopleje zahvaljujemo za vse, s čimer ste pomagali, da je bila organizacija turnirja na nivoju. Priznanje je ekipam izročil Martin Koncilja, katerega varovanke so ekipa Zale. Tudi njemu se njegove varovanke zahvaljujejo za njegovo delo z njimi, potrpežljivost in delež pri organizaciji tega turnirja. Alenka Knez bi kar najbolj uspešno dokončal šolo, ki jo obiskuje in po njej dokončal še študij. »Ob tej priložnosti se zahvaljujem za pomoč profesotjem, ki mi jo nudijo, predvsem razredničarka in ravnateljica, in pa za razumevanje, saj sem zaradi treningov in tekmovanj precej odsoten.« Tako kot ostali sankači, ki smo jih že predstavili, tudi Domen veliko trenira. Poleg sankanja še nogomet pri NK Zagorje. Prosti čas, kolikor mu ga ostane, izkoristi za druženje s prijatelji, igranje nogometa, hokej na rolerjih ali pa za vožnjo s kolesom. Večkrat pa okolico »razveseljuje« z brenkanjem na bas kitaro. Med filmi mu je najbolj všeč tisti, ki nosi naslov Ledene steze, njegova najljubša knjiga pa je Klient. Ko sem ga vprašal po njegovem športnem vzorniku, mi je odgovoril, da ko enkrat okusiš športno življenje in vidiš, čemu vsemu se je treba odpovedati, ti je lahko vsak dober športnik do neke mere vzornik in cenjena osebnost. Pripravil Igor Goste 3, 2, 1, START! (arhiv D.R) prišel do uvrstitve, pa čeprav nisem izkušnje pomenijo največ.« vedno končal na mestu, katerega sem Domen ima tudi druge cilje. Rad SANKANJE NA UMETNIH PROGAH PORTRET DOMENA POCIECHA ČpG j j. u IZ TABORA NK RUDAR TRBOVLJE Člani NK Rudar so v 22.krogu v Črnučah doživeli visok poraz s 5:2. Zadetka za Trbovlje sta dala Dejan Izgoršek in Igor Holešek. Že naslednjo tekmo so na domačem igrišču »jezo« zlili nad Ljubljančani. Nekdaj eno boljših slovenskih ekip so premagali z rezultatom 3:0. Znova se je, po besedah trenerja Ibrakiča, z odlično igro izkazal kapetan Igor Holešek, ki je dal tudi dva zadetka. To je že njegov 11. prvenstveni gol. En zadetek pa je dal Suad Zukanovič. Poleg kombinatorne igre vseh nogometašev, je trener pohvalil še mladega Damirja Mcmiševiča. Tekmo sije ogledalo okoli 200 gledalcev. Po 23.krogih ima Rudar 32 točk. Trener nam je še povedal, da imajo za naslednjo sezono, ko se bodo poskušali uvrstiti v 2.ligo, na razpolago 15 kvalitetnih igralcev, načrtujejo pa še nakup osmih igralcev. Igor Goste IZ TABORA NK SVOBODA Kisovški člani so v nadaljevanju prvenstva pred domačim občinstvom s 3:0 premagali slabo ekipo iz Logatca. V polno so zadeli: Toni Škofca, Sašo Gobove in Bojan Šink. Po 13.krogih 2.lige MNZ Ljubljana imajo s tekmo manj 29 točk oz. točko več kot drugouvrščeni NK Vir, s katerim bodo Kisovčani igrali v zadnjem krogu na domačem igrišču. Združena ekipa kadetov (če še lahko zapišemo združena ekipa, saj se treningov in tekem udeležuje vse manj Kisovčanov) je 5.5. odigrala že 20. krog. Na gostovanju v Grosupljem so po lepi igri v vročem vremenu gostitelje premagali z visokim rezultatom 8:0. Strelci za Zagorje-Svobodo so bili: 4 x Marko Poušc, 2 x Nejc Cilenšek in po enkrat Ivo Paradžik ter Marko Kos, kije v 80 minuti dosegel 100 prvenstveni gol. Mlajši dečki so pod vodstvom trenerja Branka Guneta na domačem igrišču proti ekipi iz Komende prikazali zelo lepo in kombinatorno igro in zmagali s 4:0. Če gostje v vratih ne bi imeli izvrstnega vratarja, bi bil rezultat še mnogo višji. Gole so dosegli: Elvis Junuzovič, Denis Nikolič, Enis Halilovič in Anej Kurež, sin nogometnega sodnika in nekdaj odličnega nogometaša kisovške Svobode in sosednjega Zagorja Mirana Kurcža. Igor Goste PRENOVA TENIŠKIH IGRIŠČ Tako kot v Kisovcu, ob nogometnem igrišču, so se tudi na Izlakah odločili prenoviti teniška igrišča. Na Izlakah je bila prenova potrebna predvsem zaradi tega, ker je bilo že ob malo večjem nalivu, zaradi zastajanja vode na teniških igriščih, igranje nemogoče. S pomočjo sponzorskih sredstev in s prostovoljnim delom članov ŠD Izlake, bodo nameščene nove drenažne cevi, grobi drenažni in fini drenažni sloj in tenisit. V načrtu imajo še izgradnjo igrišča za odbojko na mivki (poleg nogometnega igrišča) ter preplastitev atletske steze. Igor Goste KEGLJAŠKI KOTIČEK Bogdan Hribar (Rudar) je na 7.mednarodnem turnirju v Pivki, kjer je nastopilo več kot 300 tekmovalcev osvojil 6.mesto. Podrl je 926 kegljev. Zmagal je Boris Benedik s 1012 podrtimi keglj i. Na SP v Kopru so naši mladinci osvojili četrto mesto med petnajstimi ekipami. Za ekipo Slovenije sta nastopila tudi dva Lilijana. Klemen Mahkovic je podrl odličnih 958 kegljev, kar je bil drugi rezultat med našimi. Klemen Selovski je kot druga rezerva podrl 164 kegljev (skupaj so Gornik ter potem še Zorman in že omenjeni Selovski podrli le 841 kegljev). Prvo mesto so osvojili Nemci. Med moškimi dvojicami sta Mahkovic 951 in Tomc 916 osvojila deveto mesto, zmagala je dvojica s Hrvaške.(I.G.) LOKOSTRELSTVO Na pokalu Slovenije v Žalcu v disciplini Fita je na nogometnem stadionu nastopilo 79 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Uspešneje nastopil tudi zagorski klub Valvasor. V sestavljenem loku je Sitar med člani osvojil 2.mesto, med mladinkami pa je Škerjanc osvojila prvo mesto. V tekmi, ki ni štela za pokal, je v sestavljenem loku zmagal Sitar. (I.G.) RAZGIBANO ŠPORTNO ŽIVLJENJE IZLAČANOV Ob krajevnem prazniku seje na Izlakah zvrstilo kar nekaj športnih dogodkov. Tumiija v namiznem tenisu seje udeležilo 21 tekmovalcev, ki so nastopali v treh kategorijah. Med osnovnošolci je prvo mesto osvojil Simon Zupančič, drugi je bil Črt Lipovšek in tretji Gregor Kovačič. Pri članich je slavila Metoda Sopotnik, pred Mojco Kovačič in Alenko Lipovšek. Najuspešnejši član jc bil Denis Uranič, drugi je bil Jernej Kovačič in tretji Iztok Zupančič. Teden kasneje je ŠD organiziralo še tekmovanje v badmintonu. Tega seje udeležilo 26 tekmovalcev. Med osnovnošolci je slavil Peter Laznik Eberl, drugi je bil Gregor Kovačič in tretji Črt Lipovšek. Med članicami je bila najboljša Bojana Klaus, druga jc bila Tamara Fresl in tretja Mojca Kovačič. Pri članih je zmagal Igor Trampuš, drugi je bil Iztok Ostrožnik in tretji Tilen Omahne. Iz rezultatov obeh športnih panog je razvidno, daje kar nekaj pokalov osvojila družina Kovačič. Kar je vredno vseh pohval. (I.G.) JADRALNO PADALSTVO Klub jadralnih padalcev Kavka se mrzlično pripravlja na 5.tradicionalno tekmovanje Marela 2001, za pokal Slovenije v točnostnem pristajanju, ki bo v soboto, 26.maja ob 9. uri na vzletišču na Mareli in s pristankom v centru Kisovca. V primeru slabega vremena, bo tekmovanje dan kasneje v nedeljo. V ta namen so člani kluba v začetku maja opravili delovno akcijo v okolici mesta pristanka. Od leve proti desni: Peter Pušnik, Matjaž Javoršek, Andrej Pušnik, Franc Bukovšek, Miran Kokole in Robert Kralj (arhiv kluba). Povejmo še to, da se je njihov član Franc Bukovšek udeležil mednarodne tekme za pokal Alpe-Adria v Kobaridu in osvojil zelo dobro 18.mesto. Tehnični delegat na tej tekmi je bil Robert Kralj. Igor Gošle Novo Društvo Jadralnih Padalcev Zagorje ob Savi V petek 11.5.2001 je imelo DJP Zagorje ob Savi prvi delovni sestanek, na katerem so predstavili načrte za leto 2001. Po uradnem sestanku so si privoščili obilno večerjo, nato pa zarezali v torto, katero so za društvo spekli v restavraciji in pizzeriji Naš hram. Komaj ustanovljeno društvo že šteje 17 članov, ki tekmujejo v različnih panogah (XC-preleti, tekme za Slovenski pokal v točnosti pristajanja, največ pozornosti pa je namenjeno rekreaciji v jadralnem padalstvu in sodelovanju na raznih prireditvah. Poleg jadralnega padalstva pa društvo svojim članom ponuja brezplačno kcglanjc zadnjo soboto v mesecu od 19-20 ure. Vsem zainteresiranim pa ponujajo tečaje padalstva ter vožnje s tandemom. Vse ostale informacije pa dobite na tel. št. predsednika društva Ludvika Groboljška (041 /807-334). s T) nlTvira plinDTn Piše: Primož Kostgjnšek TURISTIČNI RALLV IZLAKE 2001 Vozniki, ki se potegujejo za točke Turističnega avto prvenstva Slovenije 2001, so se v soboto 12. maja pomerili na Izlakah, kjer so člani AMD Izlake in AMD Zagorje pripravili tradicionalni turistični rally. Trasa letošnje prireditve je bila dolga slabih 50 kilometrov, pot pa je 24 nastopajočih posadk vodila po že znanih cestah v okolici Izlak in Zagorja. Organizatorja lahko pohvalimo, daje na vseh etapah postavil tudi prehodne kontrole, tako da so morali prav vsi tekmovalci prevoziti celotno traso. Prvenstvo se bo nadaljevalo z Avtoslalomom Trbovlje 2. Junija. Tekmovanje bo potekalo tako kot lani na Neži in sicer na odseku ceste med podjetjem Avto Kovačič in AMD Trbovlje. Tekmovalci so imeli nekoliko pripomb le na makadamski odsek ceste med Savo in Šentlambertom, kije bil po nedavnem dežju kar močno poškodovan. V tekmovalnem delu rallyja so se vozniki spoprijeli s štirimi spretnostnimi vožnjami in tremi posebnimi nalogami (natančno približevanje oviri, vzvratna vožnja na zagozdo, vzvratna vožnja v krog). Na spretnostnih vožnjah seje zbralo tudi precejšnje število gledalcev, ki so bolj ali manj duhovito komentirali poteze tekmovalcev. Škoda, da se kateri izmed njih ni ojunačil in se preizkusil za volanom. Zmaga je letos odšla v Celje, privozila pa si jo je posadka Jurak - Jurak z ■ Rezultati: 1. Jurak - Jurak (Vugo 65) 2. Kostajnšek - Kostanjevec (Vugo 1.4) 3. Žnidar - Razboršek (Vugo 65) 4. Romih - Oberžan (Autobianchi A112 Abarth) 5. Zorman-Gajič (Renault Clio 16V) 6. Pirc - Zidar (Peugeot 306 XT) 7. Naprudnik - Guzej (Renault Mcgane Coupe) 8. Medved - Pleterski (Zastava 850) 9. Draškovič - Draškovič (Vugo 65) 10. Baš - Baš (Mazda 626) jr.rnn.j.cn.G Zasavski frker TRČILA Z OGLEDALI Hrastnik, 8.5. ob 8.25 uri je Š.B. iz Nove Gorice vozil tovorni avtomobil s priklopnikom znamke fiat po regionalni cesti I.reda iz smeri savskega proti Riklovem mostu v Hrastniku, kjer mu je nasproti, tik ob desnem robu ceste, s tovornim avtomobilom s priklopnikom znamke MAN pripeljal B.J. iz Trbovelj. Ker pa Š.B. ni vozil tik ob desnem robu, je z zunanjim vzvratnim ogledalom oplazil zunanje ogledalo tovornega avtomobila B.J. Na vozilih je nastalo za najmanj 30.000 SIT škode. Policisti so Š.B. izdali plačilni nalog. VOZIL PO LEVI Hrastnik, 20.5. ob 18.45 uri je S.M. iz Hrastnika vozil škodo favorit po lokalni cesti iz smeri Prapretna proti Hrastniku, zaradi vožnje po levi strani pa s prednjim levim delom vozila trčil v levo bočno stran proton persone, s katerim je nasproti pripeljal J.B. iz Hrastnika. Na vozilih je nastalo za najmanj 320.000 SIT škode, policisti pa so S.M. izdali plačilni nalog. VOZNICO JE ZANESLO Trbovlje, 7.5. ob 11.30 minut so bili policisti PP Trbovlje obveščeni o prometni nesreči na cesti Trbovlje-Podmeja, v kateri so bila udeležena tri vozila. Patrulja je ugotovila, da je voznica D.I. pri srečevanju s tovornim avtomobilom na ovinku za vrla, pri tem jo je zaneslo v tovorni avtomobil, za njo pa je pripeljal voznik H.S. in zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo D.I. Slednja je bila skupaj s H.S.-jem deležna plačilnega naloga. NEPRILAGOJENA HITROST Trbovlje, 13.5. ob 18.45 se je na cesti Kisovec-Izlake pri odcepu za Šemnik zgodila prometna nesreča. Voznik G.M. je na cesti ustavil, da bi zavil levo, za njim pa je pripeljala K.N. in zaradi neprilagojene hitrosti trčila v vozilo pred njim. Udeleženca sta najprej izmenjala podatke in kraj nesreče zapustila, naknadno pa je sopotnica v vozilu G.M-ja začutila bolečine v vratu in ugotovljeno je bilo, da se je pri nesreči poškodovala. Zoper povzročiteljico sledi kazenska ovadba. IZSILIL PREDNOST Trbovlje, 12.5. ob 9.55 uri je pri lokalu Vrtinec T.G. izsiljeval prednost pred vozili M.A.-ja in K.B.-ja, zaradi česar je prišlo do trčenja. T.G. bo prijavljen SP-ju. Ravbajo kot srake 12.5. ob 12.05 so policiste obvestili, da v blagovnici Živa v Zagorju neke osebe kradejo oblačila. Prodajalci so dve osebi zadržali do prihoda policistov. Slednji so ugotovili, da gre za B.T. in G.G., ki sta hotela ukrasti moško obleko. Imela sta posebej prirejeno vrečko, s katero sta lažje kradla obleke. Policisti ju bodo ovadili na tožilstvo. 13.5. ob 16.00 uri je V.M. iz Trbovelj prijavil, da mu je nekdo ukradel motorno kolo Gilera. Podatke o morebitnem storilcu policisti že imajo, a še zbirajo dokaze za ovadbo. Medtem pa so motorno kolo že našli. 15.5. ob 7.uri je M.F. prišel na PP Trbovlje in povedal, da mu je ponoči nekdo iz tovornjaka, ki je bil parkiran na bivšem lesnem obratu trboveljskega rudnika, ukradel akumulator. 15.5. je v trgovini Ona on v Trbovljah prišlo do tatvine oblačil. Za storilcem policisti še zbirajo podatke. 17.5. ob 5.uri so policiste poklicali na prizorišče vloma v kiosk Dela v Zagorju. Storilec je na silo odprl vhodna vrata, si pripravil nekaj predmetov, ki jih je očitno skušal odnesti, vendar je očitno moral kraj zapustiti ali pa je nameraval še enkrat priti nazaj. 17.5. ob 9.25 uri je P.J. povedala, da ji je prejšnji dan nekdo v trgovini ABC Tehnohit ukradel denarnico iz torbice. Notri je imela dokumente in manjšo vsoto denarja. Storilca še iščejo. Dne 18.5. je neznan storilec iz pisalne mize prostorov Občine Hrastnik izvršil tatvino denarnice z dokumenti, bančnimi karticami in denarjem v škodo O.R. iz Hrastnika, katera je tatvino prijavila na PO Hrastnik ob 11.20 uri. Po storjenem dejanju pa je storilec denarnico z dokumenti odvrgel v poštni nabiralnik, kjer jih je pri praznjenju nabiralnika našel poštar. Policisti storilca še iščejo. ' POGIN RIB V TRBOVLJAH > Dne 17.5. ob 11.35 uri so policiste ribiči ugotovili, da je prišlo do pogina rib v potoku na relaciji od Sallauminesa proti Savi v Trbovljah. Patrulja je ugotovila, kje je prišlo do onesnaženja, na kraj pa je bil napoten tudi inšpektor za okolje in prostor ter predstavnika RD Trbovlje. Najverjetnejša možnost je, da je prišlo do pogina rib zaradi čiščenja bazenov v Trbovljah, kar pa policisti še raziskujejo. OTROCI SO SE NAŠLI Dne 19.5. ob 16.05 so policiste PP Trbovlje poklicali in obvestili, da naj bi učitelji odpeljali skupino tabornikovna Čemšeniško planino, med hojo pa so se trije otroci oddaljili od skupine. Učitelji so jih poskušali sami najti, ampak jim to ni uspelo. Na kraj je bilo napotenih več patrulj, ki so pomagale pri iskanju. Čez kakšno uro je bilo sporočeno, da so se otroci po mobitelu javili enemu od očetov, ki jih je nato tudi odšel iskat ter jih našel. AVTOMOBIL SO MU UKRADLI (V GLAVI) Dne 19.5. ob 22.25 uri je J.B. policiste obvestil, da mu je izpred lokala Montezuma v Trbovljah ukradel avtomobil. Policisti so začeli vozilo takoj iskati in čez 10 minut je bilo vozilo najdeno parkirano in zaklenjeno blizu kraja, kjer je J.B. prijavil, da mu je bilo vozilo ukradeno. Policisti so ugotovili, da je bil J.B. pod vplivom alkohola in je pozabil, kje je ^parkiral. Peš so ga napotili domov._ Aufbiks £ 11.5. ob 22.25 uri so policisti prejeli obvestilo, da na igrišču Rudarja v Trbovljah nekdo vpije in moti prebivalce. Patrulja je ugotovila, da so bili tam F.K., Š.M., M.D., S.D., R.B., Š.P., R.A. IN G.T. Vsi bodo prijavljeni sodniku za prekrške, ker so razgrajali in razbijali steklovino. j 12.5. ob 01.55 uri so policisti intervenirali na Domu in vrtu v Trbovljah, kjer je P.V. domov prišel pijan in razgrajal ter grozil ženi. Policisti so ga umirili, sledi pa prijava SP- ju. j 12.5. ob 22.45 uri so policisti intervenirali na Novem Logu, kjer je Z.Ž. z glasnim poslušanjem glasbe močno vznemirjal sosede. Policisti so mu zato na kraju samem izdali plačilni nalog in občanom zagotovili miren počitek. ^ 13.5. ob 01.15 uri se je v gostinskem lokalu Point 21 nahajal H. A., v svoji skupini pa še Z.T., J.D. in B.E., vsi iz Hrastnika. H.A. pa jih je pričel izzivati in zmerjati z Bosanci, zato so vsi stopili k njemu in ga pretepli, nato pa zbežali iz lokala. Zaradi kršitve je bil zoper vse podan predlog SP-ju. j 17.5. ob 10.30 uri so policisti intervenirali v ZD Hrastnik, kjer je R.Ž. iz Hrastnika v čakalnici kričal na zdravnika K.B. Po pogovoru s policisti seje umiril, zoper njega pa je bil napisan predlog SP-ju. £ 20.5. ob 00.45 uri je B.M. zaprosil za intervencijo, ker naj bi ga v lokalu Imperius na Izlakah pretepli redarji in ga vrgli iz lokala in naj bi potreboval reševalno vozilo. Patrulja je na kraju ugotovila drugačen potek dogodkov. B.M. naj bi namreč izzival goste in enega od njih udaril, nakar so mu redarji to početje preprečili in ga odstranili iz lokala. Zaradi poškodb je bil odpeljan v ZD Zagorje in policisti ga bodo prijavili SP-ju, policisti pa še ugotavljajo, če ga je nekdo od redarjev res pretepel pred lokalom. .uTiTiš 12. POHOD NA GEOSS Sobotnega že 12. tradicionalnega pohoda na GEOSS v lepem sončnem vremenu, se je uradno udeležilo 373 pohodnikov, neuradno pa vsaj še enkrat toliko. Pot od Predilnice Litija do geometričnega središča v Spodnji Slivni so pohodniki lahko prehodili v štirih do petih urah, odvisno od vmesnih postankov. Na cilju pohoda, pred gostilno Kimovec v Spodnji Slivni, je zbrane pohodnike najprej pozdravil Peter Svetlik iz društva GEOSS in 13 pohodnikom, ki so pot od Litije do GEOSSA prehodili desetič, podelil spominske plakete GEOSS. Najmlajša prejemnica plakete je bila komaj 15-letna Lea Skubic iz Litije. Evgen Hofer pa je v imenu Hoprc d.n.o. podelil nagrade (praktična darila) najstarejšemu 71-letnemu pohodniku, najmlajši 4-letni pohodnici in kot najštevilčnejši družini, 5-članski družini Lamovšek iz Litije. Zanimivo pri vsakem pohodu, ki se organizira v Litiji je, da se na cilju pojavi polovica neuradnih pohodnikov (tistih, ki gredo mimo starta, samo zato, da jim ni treba plačati simbolične startnine za kritje stroškov organizacije pohoda), na cilj pa pridejo kot uradni pohodniki (tisti, ki plačajo startnino in prinesejo na cilju organizatorju potrjen kontrolni kupon) in se kar enostavno pomešajo mednje. Ko pa se delijo nagrade za npr. najstarejšega pohodnika, pa se najde (vsaj letos je bilo tako!) 71-letni možak, nima pri sebi pohodnega kartona, enostavno pove, da mu je med potjo zbiranje žigov (potrditi je treba kontrolni kupon samo dvakrat) neka posebna obremenitev in zato tega ni in ne bo delal, torej tudi startnine ne bo plačeval, bo pa pobiral nagrade, če se slučajno ne najde še kdo starejši od njega v naslednjih letih. V vednost za naslednja leta: Vsako nagrado, ki pripada pohodniku, jo lahko dobi samo tisti, ki ima pri sebi pohodni karton in s tem dokaže, da se pohodov udeležuje uradno, pa čeprav bo naj starejši pohodnik zaradi tega npr. deset let mlajši ali pa morda še več od letošnjega, pa saj ni nikjer napisano, koliko mora biti star. ŠTUDENTSKATRŽNICA V LJUBLJANI Verjetno ni študenta, ki se nebi nasmehnil ob omembi tega vsakoletnega dogodka, ki ga v Ljubljani organizira ŠKIS. Prvobitni namen prireditve je, da se na njej lahko predstavijo študentski klubi iz cele Slovenije in seveda zagotovljena dobra zabava za študente na sploh. Letos so jo organizirali 8. maja na letnem telovadišču Tivoli v Ljubljani. Osrednja ideja je potekala pod naslovom Slovenija v malem. Telovadišče so "spremenili" v pravi mali zemljevid naše državice. Zato so nas prireditelji tudi primerno "geografsko" razporedili po igrišču. Gorenjska na "glavi", Zasavje nekje na sredi,..... Šklabuci smo se na dogodek intenzivno pripravili. Vsak klub je namreč moral izdelati svojo "domačijo" in svoj voz s katerim smo tekmovali. Slišalo se je dokaj enostavno dokler,... in ko smo izvedeli, da mora domačija pripadati času izpred sto ali več let in temu ustrezna mora biti tudi kostumografija sodelujočih aktivistov. Premlevali smo in premlevali, ko seje Blažu posvetilo: " Pa pojdimo v železno dobo!" Znova seje slišalo enostavno in preprosto. Pa naj zaupamo, da ni bilo! Potrebovali smo načrte, gradbeni material, kostume, nekoga s šivalnimi sposobnostmi in seveda nekaj ljudi (beri Šklabucu) z znanjem tehnike, fizike in mizaijenja,...). pa nam je uspelo in svojo "hiško" smo ponosno pokazali vsem. Povsem odveč je komentar, da smo bili znova nekaj posebnega. Zakaj? Ker smo namesto hiše imeli okroglo kolibo iz kolov, leskovih vej in smerečja, ker smo bili vsi prisotni oblečeni v oblačila iz jute in nekateri so imeli okoli nog ovite zajčje kože. Najbolj zanimivi smo bili na dan prireditve, ko smo v jutranjih urah začeli s postavljanjem scene. Slikali so nas, spraševali, delali intervjuje,.... Bili smo v polnem poletu. Vsi dobre volje smo mimoidočim delili bure in medico, kije po prevetjenih podatkih veljala za najboljšo na tržnici! Ravno tako smo v ta namen sami izdelali tudi nekaj obeskov iz posodo iz gline. Popoldan pa smo zakurili ogenj in v kotlu kuhali čisto pravi kurji "ajmoht ". (baje, daje bil dober samo malce preveč soljen). Seveda tam nismo bili samo mi. Ostali klubi se niso odrezali nič slabše. Ob sprehodu po prizorišču, (kjer si se tako mimogrede še izvrstno najedel), je bilo opaziti mlin na vodo, kije mislim da tudi prejel prvo nagrado, kozolce, hiške v malem, kokoši (žive),,... . ves čas ni manjkalo glasbe, na odru pa so se zvrstili številni gostje. Tudi županja Vika Potočnik in folklorne skupine. Dobesedno prileteli pa so še čisto pravi padalci. Dogajanje je malo zamoril popoldanski dež, ki sprva ni in ni hotel ponehati. Dirka z vozovi je bila prestavljena na šesto uro popoldan in je med drugim zahtevala tudi eno manjšo nesrečo z lažje poškodovanim (beri popraskanim in povoženim) študentom. Toda konec dober, vse dobro !" Pa seje splačalo sodelovati", smo rekli v en glas, ko smo zvečer dobili drugo nagrado za najboljši voz!!! Vse splošno rajanje se v vrhunec prevesi zvečer, ko so na vrsti glasbeni gostje, skupine, bandi... Šklab je na oder poslal Zasavsko skupino Afera. Fantje so se dobro odrezali in spravili na noge tudi tiste, ki so bili zaradi celodnevnih "aktivnosti" že čisto na koncu z močmi in ravnotežjem. Dan je bil dolg in zadnje kaplje energije nam je pobralo še podiranje naše domačije. Utrujeni in umazani - a zadovoljni smo se počasi bolj ali manj vsi odvlekli domov spat, kajti naslednji dan smo se znova podali študiju naproti. Študentski pozdrav! 7T» R J I GfllR R*. | JJ-Ulil o^ JO SPOZNATE? Redni bralci Zasavca se boste spomnili, da smo pred časom že objavljali slike znanih Zasavk in Zasavcev iz njihovih mladih let, vam natrosili nekaj (ne preveč) podatkov in vas spraševali po imenu osebe. vse najlepše Boriškovi CIVILNA POLICIJSKA VOZILA No, tokrat skušamo to akcijo spet obuditi. Pred vami sta nemreč dve sliki ženske, ki je pred kratkim gostovala na naših straneh, cenite pa jo tudi vi, bralke in bralci. Za prvič morebiti le še namignimo, da je Trboveljčanka in da je praktično celo življenje že povezana s športom. Če ste uganili, kdo je oseba na sliki, potem to ime napišite na kupon in nam ga pošljite na naslov: Zasavc d.o.o.. Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Srečna izžrebanka oziroma izžrebanec se bo s to osebo srečal na kosilu v Gostišču Vidrga. t 'l NA SLIKI JE SPOZNAL-A SEM GA-JO fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico O B ROJSTVU PRVOROJEN« NINE N APRUDNIR ISKRENO ČESTVTVVrO ZYWrV MATEJI IN OČETU ALJOŠI. Že nekaj časa se po naših cestah vozijo civilna policisjka vozila, namenjena predvsem preventivnim akciam in kaznovanju voznikov v prometu, ki so opremljena tudi z videokamerami in kršitelje posnamejo. Kar nekaj pripomb je že padlo na račun dela policistov v teh civilnih vozilih. Najbolj sporen naj bi bil del, ko policisti kršitelja opazijo in se mu dobesedno "prilepijo" za zadnji odbijač in s tem samo še bolj "razdražijo" kršitelja, ki seveda opazi, da mu avtomobil za njim ne vozi na pravilni varnostni razdalji in še bolj pritisne na plin, nič hudega sluteč, da je za njim policijski avto. Tega se zave šele čez čas, ko ga omenjeno vozilo prehiti od zadaj in se pred njim pojavi napis "Stop policija, vozite za menoj". Zato zgolj iz preventivnih razlogov objavljamo seznam civilnih policijskih vozil: Opel vectra, bel I MB 40-02F Opel vectra, bel | MB 26-46L Opel vectra, bel | LJ C1-63E Opel vectra, zelena | LJ T9-09K Alfa 166, srebrna | CE 91-01H Alfa 166, temno modra I KP 93-67C Alfa 16, vojaško zelena I NM 95-80M Golf serije IV., srebrn | KR 15-37K Golf serije IV., bel | LJ H9-36R VW passat, moder I LJ S6-47P Ford mondeo, bel | LJ H5-24U ‘hoilor.Tins» mm Čeprav vas v službo ne bo prav nič vleklo, bodo na delovnem mestu 22.3.-20.4. spremebe, pri katerih morate sodelovati, če nočete potegniti krajšega konca. Bolj sproščeno vzdušje bo doma, kjer boste imeli vse, kar potrebujete. St.: 7. Trdno ste odločeni, da boste izpeljali svoj načrt do konca, čeprav dobro veste, da se večkrat v zadnjem trenutku premislite, še posebej, če je pred vami pomembna odločitev. Osredotočite sc na to, kaj je za vas dolgoročno bolje. St.: 17. 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. Večino svojega časa boste preživeli na delovnem mestu. Če ne drugače, se boste doma v mislih vračali k službenim težavam. Zato se lahko zgodi, da vam bodo domači očitali, da jih zanemarjate. Št.: 1. Čaka vas nekaj novih izzivov, ki vam jih ne bo težko premagati. Premislite, kaj bi radi spremenili v partnerskem odnosu. Partner bo imel posluh za vas, če se boste le obrnili nanj s pravimi besedami. Št.: 20. 22.6.-23.7. Zadnje čase ste precej muhasti. Čeprav se zdi, da so vaše odločitve samo izraz trenutne volje, temu ni tako. Kar ste zadrževali v sebi mora pač priti na dan v takšni ali drugačni obliki. St.: 3 Na delovnem mestu boste dobili "''jijL nove zadolžitve, kar * |1 vas bo prav razve- j\\ selilo, saj ničesar ne sovražite bolj kot 24.8.-23.9. brezdelje in dolgčas. V prostem Času se boste najbolje počutili v družbi prijateljev. Št.: 24. 24.7.-23.8. Zavedajte se, da je Velika ljubezen Vedno povezana z Velikim tveganjem. (Dalai Lama) Oboje bodo izkusili oboji: šestnajst staršev, ki so to postali dvanajstim deklicam in štirim (samo) dečkom v času od 9. do 19.maja 2001. 9.5.2001 Karmen Lakič, Starograjska 17. Radeče - hči Sandra 10.5.2001 Mateja Praunseis, Čemšenik 2, Zagorje - hči Nika Naprudnik 11.5.2001 Lea Bec, Trg Franca Kozarja 14a, Hrastnik - hči Taja Kovačič 12.5.2001 Marinka Peklar, Gore 37, Dol pri Hrastniku - hči Maruša Laznik Nataša Stanko, Opekarna 4b, Trbovlje - sin Filip Deželak 13.5.2001 Janja Zakonjšek, Keršičev hrib 17a, Trbovlje - hči Lora Naglav Sanela Kukavica, Osredek pri Trški gori 5, Laško - hči Lea 14.5.2001 Sedika Smajič, Kolodvorska 9, Trbovlje - sin Dino Marjeta Repovž, Ojstro 27, Trbovlje - sin Kristjan Pavlin 15.5.2001 Klavdija Čuk, Trg revolucije 15, Trbovlje - sin Timotej 17.5.2001 Barbara Jcršek, Podkraj 78, Hrastnik - hči Živa Brglez Alenka Trampuž, Obrezija 20, Izlake - hči Tana 18.5.2001 Danila Jan, Knezdol 32, Trbovlje - hči Lucija Petek Vera Hribar, Novi Log 21, Hrastnik - hči Lara 19.5.2001 Nataša Hladnik, Trg svobode 32, Trbovlje - hči Laura Duh Marija Pevec, Klek 27, Trbovlje - hči Kaja Forte trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Te!.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9 -12 nedelja 10 -12 Veliko razmišljate o sebi. Ne dovolite, da bi vas dvomi oslabili. Kdor se zaveda svojih poman-kljivostijih lahko 24.9.-23.10. tudi premaga. V ljubezni seje sreča začela končno obračati tudi vam v prid. Št.: 19. 24.10.-22.11. Potrebujete nekaj časa za počitek in sprostitev. Čeprav boste v prostem času nekoliko pasivnejši, se ne obremenjujte s tem, da gre čas v nič. Včasih koristi tudi malce lenarjenja. S partnerjem bosta veliko razmišljala o prihodnosti. Št.: 23. Zmogli boste postoriti več stvari kot ponavadi. Čeprav bo vaš urnik natrpan od jutra do večera, boste obdržali nasmeh na obrazu. Poskušajte se malo manj jeziti, če ne bo šlo vse tako, kot načrtujejte. 23.11.-22.12. Št.: 5. 23.12.-20.1. Tokrat preprosto ne boste imeli nobenih težav. Sprostite se in uživajte vsak trenutek posebej. Nikar ne razmišljajte preveč o problemih, da si jih ne boste ustvarili kar sami. Preživite čim več časa s partnerjem. Št.: 21. Čeprav vas na ///( X delovnem mestu =j) čaka kup dela, ki 21.1.-19.2. vas izčrpavalo, se boste doma hitro spet napolnili z energijo. Polni ste idej, kako preživeti prosti čas, tako da preprosto ne bole imeli časa za utrujenost. Št.: 10. Pred vami so uspešni in ustvarjalni dnevi. Imeli boste občutek, da lahko končno najdete nekaj več Časa tudi za tiste stvari, ki vas resnično veselijo. V vas se prebujajo romantična čustva. Št.: 15. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA 1^ / J TOČKA GEOMET. LIKA ALI TELESA KI SE OBNAŠA KOT DA JE V NJEJ ZBRANA VSA NJEGOVA TEZA GOSTA, MOČNO GLAJENA SVILENA TKANINA ODLOČ- NOST, NEPOPUST- UIVOST RAŽENJ VEČJA PRIPRAVA NA OTROŠKEM IGRIŠČU NEKDANJA DUNAJSKA GLASBENA ZASEDBA NERAZ- LOČNO NAPISANA ČRKA ARABSKI PLEMENSKI POGLAVAR V llUlvM BESEDNA UGANKA S PREMETAVANJEM ČRK Cmeravček Mihca so venomer spraševali, ZNAMKA ITALUAN- SKIH AVTO- MOBILOV zakaj njegov bratec nenehno joče. Nekoč mu je bilo vsega dovolj in THEODORE ROOSEVELT TUR.VIOLI-NIST (LIKO) POVRŠINA; TUDI OBMOČJE je tečni teti odgovoril: "Če vi ne bi imeli las in ne zob in SLOVENSKI FILMSKfRE- TOVORr BREZ VOZI LEDALIŠKI IN :iSER(JOŽE. Vladja' NEGA REDA POGORJE V VZHODNI AFRIKI (NAJVIŠJI VRH 5895 m) JUŽNO- AMERIŠKA ORJAŠKA KAČA ce vas noge ne bi držale in če bi lulali in kakali kar v hlače, bi prav PREBI- VALKA TIROLSKE., IVAN VIDAV igra Y IME MAKEDONSKEGA REVOLUCIONARJA SLOVENSKI HUMORIST (SAŠO) SESTAVIL: DANI IVAN NAPOTNIK DOMIŠLJAV PUHLO- GUVEC "Se greva igrat očka in mamo?" "Ne. Mi ni do prepiranja." rm POŽELENJE, STRAST KAOS, NERED Noge. na tleh TONE KUNTNER ► PROSTOR -M- LJUBEZEN. PESNIŠTVA Starejša gospa je šla s svojim psičkom na avtobus in je kupila dve vozovnici. Psička je posadila na sedež poleg sebe, sprevodnik pa jo je opozoril: "Gospa, pes ne sodi na sedež, ampak na tla." "Ampak, saj sem tudi zanj kupila vozovnico." "Prav, naj sedi na sedežu. Ampak noge mora imeti na tleh." 5rbi Albanec gre mimo stanovanjskega bloka, ki ga prenavljajo. Nena-doma mu na glavo prileti opeka. Albanec obstoji in se praska po glavi, ko pride mimo Janez in ga vpraša: TRIGLAVA MIŠICA NA NADLAKTU SRBSKI PISATEU IN SLIKAR KAPOR MESTNO ZABAVIŠČE S PLESOM IN PETJEM IZR. POLI- JIW- KOVALEC (MARKO) HRVAŠKA LUKA BLIZU REKE TOMAŽ DOMICEU ILRLM. REŽISER (SERGIO) NATAŠA DOLENC VRTILNI MOMENT V FIZIKI SLOVENSKI KIPAR (DRAGO r 1927) VEDEŽE- VALSKE KARTE GL. MESTO ANGOLE AMERIŠKI PLESALEC ASTAIRE ROMAN KONČAR VOZNIK AVTa Čebelji PRODUKT AVGUST Jlr ANTIČNIH OSKOV AMERIŠKI PLES STEP SLOVENSKI UM ZGODOVINAR (NACE. r 1924) ŠOP. PEST (NAREČNO) GAL IN A ULANOVA SNOV KI POVZROČA ALERGIJO PRITOK SAVE V MEDVODAH NEKDANJA ENOTA ZA ABSORBIRANO DOZO SEVANJA SL. ZGODOVINAR IN PUBLICIST (LOJZE, 1696-1982) VRELA VODA 2|_Qy^pQ^^. ROKOVAT: šop, pest TRAMREF ŠUMI: slovenski umetnostni zgodov 1: ladja b nar ez vozne -EONE: i ga reda alijanski AMAR: turški režiser violinist "A srbi, srbi?" "Srbi, Srbi, kdo pa drug." ^^sdMlfiooo Prve učinkovite avtomatske pištole so izdelali leta 1893 v Nemčiji. Zasnoval jih je neki Borchardt. Bil je zaposlen v ameriški tovarni Wine|licslcr, vendar jo je zapustil, ker vodstva njegova ideja ni zanimala. Kmalu za tem se je pojavila italijanska izvedba blagovne znamke Beretta. S % % % % Po treh hudih srčnih infarktih se je Anglež John Cornhill odločil za umetno srce. Srce deluje s pomočjo majhne baterije, ki jo nosi pritrjeno na pasu. Moški je izjavil, da je z novim srcem zelo zadovoljen, čeprav ga v družbi včasih spravlja v zadrego. Oddaja namreč glasove, podobne tiktakanju ure, kar vzbuja radovednost in celo zaskrbljenost ljudi, ki ga ne poznajo. D & & & & & Molicrovc gledališke izkušnje iz mladosti niso bile nič kaj spodbudne. Leta 1643, ko je bil star 21 let, je ustanovil lastno gledališko skupino komikov, ki pa se nikakor ni “prijela”, tako da je bil po dveh letih zaradi dolgov celo zaprt. Na prostost so ga izpustili po posredovanju očeta. TEMATSKE SUKOVNE križanke Mki lvV:i^ Iz Tar, 24. VELTRAVNA 2001 NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 7.6.2001 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.10/2001". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, kijih na naš naslov prihaja ogromno. Opozatjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 2. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 3. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 8/2001 (nagrade prispeva Gostilna Čebin Litija): 1.: Kosilo za dve osebi v Gostilni Čebin Litija:_________________________________ Boštjan Sluga, Gasilska cesta 7, Zagorje 2. : Kosilo za dve osebi v Gostilni Čebin Litija: Meri Skubic, Prvomajska 3, Litija 3. : Vstopnica za Natalijo Kolšek v Gostilni Čebin Litija: Cvetka Popotnik, Levstikova ulica 12, Zagorje 4. : Vstopnica za Natalijo Kolšek v Gostilni Čebin Litija: Janez Perc, Vreskovo 32a, TVbovlje 5. : Vstopnica za Natalijo Kolšek v Gostilni Čebin Litija: Stanislava Bastič, Mestni trg 7, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko. TRBOVLJE Ob četrtkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Ob nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 lp o) © tu a m n © Kino Zagorje 24.5. - 29.5. 102 DALMATINCA (komedija), čet., pon. in tor. ob 19.00; sob. in ned. oh 18.00; Kino Izlake 20.5. SOVRAŽNIK PRED VRATI (vojni) ob 20.15; 27.5. 102 DALMATINCA (komedija), ob 20.15; Kino Trbovlje 25.5. - 28.5. POKER (slovenski triler), pet., sob. in ned. ob 19.00 in 21.00, pon. ob 18.00; 29.5. - 31.5. FORRESTERJEVO RAZKRITJE (drama), tor. in čet. ob 18.00; sre. ob 18.00 in 20.00; Kino Hrastnik 24.5. - 27.5. DAJ NAPREJ (drama), čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 25.5. - 27.5. PREŽEČI TIGER IN SKRITI ZMAJ (akcijska romanca), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 28.5. - 29.5. NI KINO PREDSTAVE; 30.5. - 31.5. NE POZABITE VELIKANOV (športna drama), sre. in čet. ob 20.00; Kino Dol pri Hrastniku 25.5. DAJ NAPREJ (drama), ob 19.00; j j. j m 5: Emil: perkmandeljc@trbovlje.si LEVICA MARIJA D niže Tito iz votline na Visu, ko te jebe, mi gremo na misu. Ide Tito preko zakristije, po njej išče svoje divizije. To je nama naša borba dala -skojevcev je polna katedrala. Le poglej jih, Tito, svoje komuniste, partijo -dvigajo roko desno, pa se z levo krstijo. Le poglej jih, Tito, pionirje svoje - polinih sreče, iščejo oltar, klečalo, hrepeneče. Le poglej jih, Tito, omladince - kako kot eden pred Rodetom, vsakdo zine priden. Druže Tito, komunista pravi, glej! zine tudi Lojze - in Rode mu ga vstavi. Pa ne tisto, pacek, na kar si ti pomislil!? Rode le hostijo mu v usta je potisnil ... Druže Tito, k vragu manifesti, daj! vstani, in se z nami tudi ti pričesti. Vidi se, kdo je danes pravi komunista -ta izdal je hitro Manca, tako, kot Židje Krista. Na zastavah Prve proleterske sedaj visijo insignije verske. Druže Tito, po sledeh slavne Šeste liške danes romajo procesije katoliške. Dragi Tito, sedaj je le še flota Šesta, ki življenja večnega je - sopotnica edina, zvesta! SMRT FAŠIZMU - SVOBODA NARODU! kurirček Andrej... Iskrice Igoija (i ošteta MEDIJSKI ZAKDN, KATASTROFA ZA NOVINARSTVO Nov medijski zakon, kije stopil v veljavo, je tako zakompliciran (pa naj bi bil evropski), je dejal Cene Grčar iz POP TV, da bo trajalo še nekaj let, da ga bomo v državi sploh znali uporabljati. Boris Bergant iz RTV Slovenija pravi, daje nastal skrajno nekoherenten zakon, ki v celoti zanesljivo ne bo vzdržal preizkusa v praksi. Novinar Večera Peter Jančič je tudi kritičen: »Pravico do popravka in odgovora zakon regulira v lO.členih s sodnim varstvom, če mediji ne bi zakon spoštovali. Medtem, ko pri pravici do dostopa do informacij (od oblastnikov), ni skorajda za novinarje nobenih pravic, nobenega sodnega varstva, ničesar. To je zakon, ki skuša omejiti svobodo tiska.« Novinaiju Mladine in predavatelju filozofske fakultete dr.Bernardu Nežmahu se zdi novi zakon klasičen vladni projekt. Po njegovem mnenju bi bil potreben sklad za desni dnevni časopis (ki ga v Sloveniji vse od Slovenca ni) predvsem zaradi uravnoteženja medijskega prostora. Podobno meni tudi Jančič. »Slovenskega novinarja s tem zakonom spreminjajo v hlapca, v propagandista, v delovno silo, v slabo varovan objekt kapitalskih političnih strasti,« meni urednik Jane Vinko Vasle. Mnogi menijo, daje sporna novost v zakonu tudi, da bo 3% RTV naročnine namenjenih lokalnim in regionalnim TV in Radio postajam, nič pa za področje lokalnih in regionalnih časopisov. Kot, da teh ne bi bilo. »Še posebej pa je izstopajoče,« pravi Jože Tanko, poslanec opozicijske SDS, «da se na odgovorna uredniška mesta lahko imenujejo funkcionaiji političnih strank, kar pa zagotovo ne zagotavlja neodvisnosti in nevtralnosti političnega prostora. Zakon omogoča favoriziranje neke politične opcije." In v časopisih bomo lahko brali- po naročilu ali diktatu močnih (bi lahko za konec dejali)- še neumnejši zapise kot so ti, daje nekdo (tudi stroka potem), ki ne zagovarja umetnega oplojevanja samskih zdravih žensk, fašist. Pa ščiti le pravice otrok, torej najšibkejšega. ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI Čeprav sije nadel še vzdevek Plemeniti, mu izhajajoč iz obtožnice iz leta 1992 (obravnava pred sodiščem je bila razpisana šele pred kratkim) le stežka verjamemo, daje plemenitost njegova vrlina. Jelinčič je namreč obtožen pomoči pri poskusu umora, (kot navaja obtožnica). Na razpisano sojenje obtoženi (tudi Jelinčič) niso prišli. Slednjemu predlagamo, da naj se ne sklicuje na poslansko imuniteto in naj na sodišču plemenito dokaže svojo nedolžnost. Če je. LOTO Marca je bilo nezaposlenih (prijavljenih) v Trbovljah 1524, v Litiji 1005, v Zagorju 866 in v Hrastniku 655. TRETJA PROTIKADILSKA Napisano vzemite, kar se da resno. Strastni kadilci trikrat pogosteje trpijo za različnimi oblikami depresije kot njihovi nekadilski vrstniki. Prenehajte kaditi. SATIRA Če oblast novinarjem zakone piše, je to tako, kot da se po sranju brez papirja rit obriše. (En sam drek.) Piikvl |)i’(‘mož('njskih zaviirovmii Zavaroval n i('o Triglav vam omogoča. a po svojih željah in polr(d)ah. v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati. • izkoristile zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragoeen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav bosle pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. Posojilna kartic '»C - 4 Z njo je pogl lepši in posojilo vedno pri roki . mm 1^1 fO Banka Zasavje d.d., Trbovlje bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje