540 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Specifi~na situacija je bila v mestih. Iz poro~ila, ki govori o politi~ni situaciji v Trstu, lahko med dru-
gim razberemo, da je bil industrijski, finan~ni in trgovski kapital za »italijansko re{itev«, ~eprav je ta
del prebivalstva gledal z neko simpatijo tudi »na internacionalizacijo mesta«, da so prebivalci predme-
stja ve~inoma podpirali priklju~itev k Jugoslaviji, da so bili najbolj gore~i nasprotniki Jugoslavije pri-
padniki »demokristjanske stranke«. Mestni odbor Slovansko-italijanske antifa{isti~ne unije v Gorici pa
je 3. 3. 1946 pred prihodom mednarodne razmejitvene komisije izdelal tak{no karakteristiko: »Gorica
{teje skupno 30.000 prebivalcev: 10.450 S. (lovenci), ostalo Italijani. Je izrazito malome{~ansko mesto,
imamo le okoli 2.500 delavcev, prevladujejo trgovci, intelektualci in mali obrtniki. Kljub temu, da so
prvi organizatorji OF pri{li v Gorico ‘e septembra 1941 se je na{a organizacija razvila precej pozno in
to prav zaradi socialnega sestava mesta samega ... Sedaj imamo organiziranih 90% Slovencev (v mestu)
in 15% Italijanov, del ostalih Italijanov je neopredeljen, drugi pa so v CLN-u, ki je izrazito nacional-
{ovinisti~na organizacija in vodi vse delovanje reakcije ...,« (str. 197).
Kljub razlikam pa avtorica ugotavlja, da je bila na splo{no podpora »ljudski oblasti« kar precej{nja.
Zato je bil ukaz Zavezni{ke voja{ke uprave iz avgusta 1945 o odpravi te oblasti in uvedbi nekdanje
italijanske uprave marsikje te‘ko izvedljiv. To so opazili tudi nekateri zavezni{ki oficirji, ki so mar{alu
Haroldu Alexandru, guvernerju Julijske krajine, predlagali, naj v coni A uveljavi me{an sistem uprave,
ki bi na slovenskem pode‘elju ohranil NOO, v italijanskih mestih pa uvedel staro italijansko admini-
stracijo. Alexander je njihove nasvete le deloma upo{teval.
Metka Gomba~ je v svojem delu natan~no in sistemati~no predstavila organizacijsko strukturo
»ljudske oblasti« in je s poglobljeno primerjalno analizo arhivskih dokumentov, ki so vezani na delo-
vanje PNOO, nanizala tudi celo vrsto {ir{ih spoznanj. [e posebej pomembna je ugotovitev, da so zavez-
niki prav na osnovi »vsesplo{nega vseljudskega gibanja v Slovenskem primorju dolo~ili meje dosti bolj
proti zahodu, kot so mislili na za~etku.« (str.14).
Knjiga je iz{la v letu 20031 in ‘al ni vzbudila tolik{ne pozornosti, kot bi si zaslu‘ila. V dana{njem
~asu, ko nam italijanska dr‘ava ka‘e vse prej kot prijazen obraz, je obravnavana problematika {e pose-
bej aktualna, zato tovrstnih del nikakor ne ka‘e prezreti!
M a t e j a  J e r a j
A n g e l a  Vo d e, Skriti spomin. Ur. Alenka Puhar. Ljubljana : Nova revija 2004. 392 strani.
Angelo Vode, u~iteljico, defektologinjo, prevajalko, organizatorko ‘enskega gibanja v prvi Jugo-
slaviji, socialistko in eno prvih komunistk v Sloveniji, po 2. svetovni vojni pa politi~no zapornico, je
Alenka Puhar neko~ ozna~ila kot »neosebo«, kot nekoga, ki v javnem ‘ivljenju ne obstaja. Danes tega
ne moremo ve~ trditi. Maja 1999 je Slovenska matica organizirala simpozij o njenem ‘ivljenju in delu,
referati pa so bili objavljeni dve leti kasneje v knjigi z naslovom Usoda slovenskih demokrati~nih
izobra‘encev. V letih 1998-2000 so pri zalo‘bi Krtina iz{le 3 knjige njenih del z obse‘nimi uvodnimi
{tudijami. Prostor pa je dobila tudi v drugih publikacijah, na primer v zborniku Splo{no ‘ensko dru{tvo,
ki ga je leta 2003 izdal Arhiv Republike Slovenije. O njej je bila napisana {e cela vrsta prispevkov v
razli~nih ~asopisih in revijah, za kar ima veliko zaslug prav urednica pri~ujo~e knjige. Kljub temu ima
obravnavano delo {e posebno vrednost. Na tem mestu so namre~ prvikrat objavljeni spominski zapisi,
v katerih je Vodetova razkrila kriti~ne poglede na slovensko dru‘bo socialisti~ne dobe. Javnosti, vsaj
tak{ni, kakr{no je poznala, niso bili namenjeni. Nasprotno, pazljivo jih je skrivala pa tudi po njeni smrti
1 Opozoriti je tudi treba, da je Metka Gomba~ napisala {e celo vrsto prispevkov, v katerih je `ivljenje prebival-
cev Slovenskega primorja in Trsta dodatno osvetlila. Naj na{tejemo le nekatere: Sodstvo v Slovenskem primorju
1944–1947 (v: Pravo-zgodovina-arhivi, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2000, str. 241–267); Ljudsko {tetje v
Julijski krajini z dne 1. 10. 1945, Arhivi, Ljubljana 2003, str. 179–186; Krajevni narodnoosvobodilni odbor Gabro-
vec, 1945–1947 (v: Boris [trekelj, Gabrovec: ob 30-letnici postavitve spomenika NOB, Gabrovec 2003, str. 83–93);
Okrajni narodnoosvobodilni odbor Nabre`ina 1945–1947 (v: Oto Luthar, Jurij Perov{ek, Zbornik Janka Pleterskega,
ZRC SAZU, Ljubljana 2003, str. 461–474 ).
541ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
so bili dolgo skrbno spravljeni, najdlje v enem izmed ljubljanskih ‘upni{~. Znano je, da so se v nekem
trenutku zna{li v uredni{tvu revije Borec, da jih je zgodovinar mag. Lojz Tr{an pripravljal za objavo, do
katere pa tedaj {e ni pri{lo, saj jih je ‘e prej prevzel njen najbli‘ji {e ‘ive~i sorodnik, ne~ak Janez
Spindler. V reviji Arhivi je bilo leta 1994 objavljenih le nekaj odlomkov.1
Alenka Puhar se je z Angelo Vode, to~neje z njenimi deli, prvi~ sre~ala pozimi 1979/1980. Vodeto-
va jo je sprva zanimala predvsem kot ena izmed ‘rtev povojnih politi~nih procesov, s~asoma pa jo je
samosvoja osebnost te nenavadne Slovenke in njena ‘alostna usoda tako pritegnila, da se je k njej vedno
znova vra~ala, s poizvedbami, raziskavami, prispevki. Osebno je ni nikoli spoznala, pa~ pa je po njeni
smrti sre~ala njenega ne~aka, doktorja medicine Janeza Spindlerja, ki je po 2. svetovni vojni zaradi
slabih ‘ivljenjskih pogojev in nestrinjanja s komunisti~no politiko zapustil domovino in se odselil v
Ameriko. O tem, da bi se morala slovenska javnost seznaniti z izku{njami njegove tete, je dolgo razmi{ljal.
Kljub velikemu zanimanju slovenskih zgodovinarjev pa se ni odlo~il, da bi njihovo objavo zaupal kate-
remu izmed njih. Kon~no se je odlo~il in spomine predal slovenski novinarki in publicistki Alenki
Puhar, ki je nalogo opravila ve~ kot skrbno, spo{tljivo in ob~uteno. Knjigo, ki jo je poimenovala Skriti
spomin, je uredila, napisala spremno besedo, ~asovno preglednico in opombe. Dnevnik Angele Vode
(1892-1985) je razdeljen na tri dele, ki nosijo naslove: Aktivistka, Kaznjenka, Izob~enka.
Prvi del zajema obdobje od njene mladosti do leta 1947. V njem izvemo za razloge, ki so Vodetovo
pripeljali v socialisti~ne vrste, seznanimo se z njenim odnosom do nacionalnega in socialnega vpra{anja
ter politi~nih strank, vidimo jo kot mlado u~iteljico, ki je izgubila slu‘bo zaradi nestrinjanja s politiko
va{kega ‘upnika, kot zagovornico delavskih pravic in aktivistko socialisti~ne stranke, opazujemo njeno
delo v ‘enskih dru{tvih in komunisti~ni partiji, njen spor z vodilnimi slovenskimi komunisti po sklenit-
vi sporazuma med Nem~ijo in Sovjetsko zvezo, ki se je nadaljeval v vojno in povojno dobo, njeno
dobrodelno dejavnost v vojnem ~asu in neuspe{en poskus sodelovanja v osvobodilni fronti, spremlja-
mo jo v nem{ko tabori{~e in spoznamo njene te‘ave po presenetljivo hitri vrnitvi v domovino, ko je
ostala brez slu‘be, v vrtincu sumni~enj z vseh strani.
Drugi del, poimenovan Kaznjenka, obsega 136 strani in opisuje, zakaj se je Vodetova zna{la med
obsojenimi na tako imenovanem Nagodetovem procesu, kako je bila aretirana in obsojena, kaj vse je
do‘ivela v zaporih. ^eprav ni bila v~lanjena v skupino Stare pravde, katere ~lani so se shajali tudi po
vojni, je imela z nekaterimi od njih osebne stike. Dru‘ili so jih sorodni pogledi na politi~ne in gospodar-
ske razmere v dr‘avi. Obsojena je bila na 20 let zapora s prisilnim delom in 5 let izgube politi~nih
pravic. Dejstvo, da je pre‘ivela, si je takole razlagala: »Da nismo bili vsi obsojeni na smrt, je morda
nekoliko vplival Zahod, kajti ‘e nam je Vzhod zapiral vrata, ‘e so se tresli stoli, na katere so veljaki
samovoljno posedli. Treba je bilo pustiti vrata priprta za Zahod, kjer so kmalu prosili kruha ...« (str. 132)
Od oktobra 1947 do spomladi 1948 je bila zaprta na begunjskem gradu. Kljub izrazito negativnemu
mnenju o tistih, ki so jo obsodili, si je zaporni{ko delo druga~e predstavljala. Mislila je, da bo lahko
pisala strokovne ~lanke ali pa vsaj leposlovna dela, a ni smela imeti ne svin~nika ne papirja. Tako je
‘agala drva in prena{ala vre~e, dokler je niso premestili v sodne zapore v Ljubljano. Tam je bila od
junija 1948 do poletja 1949. Spet samica in zasli{evanja, tokrat o bivanju v tabori{~u: o delu, paznicah,
zlasti pa o sojetnicah. Obto‘ili so jo simpatiziranja z informbirojem. Ovadila jo je neka sojetnica in
nih~e je ni vpra{al, kaj misli, ~eprav je bilo njeno nasprotovanje Stalinu in sovjetskemu sistemu splo{no
znano. Toda ni bila preme{~ena na Goli otok, kot se je bala. Preselili so jo le v drug slovenski ‘enski
zapor, tokrat v Rajhenburg (leta 1952 je bil kraj preimenovan v Brestanico). Med tem ~asom je Angeli-
na sestra pisala pro{nje za pomilostitev, a vse so bile zavrnjene. Minevala so leta in s~asoma so se
spremenile tako zunanjepoliti~ne razmere kot tudi metode boja proti politi~nim nasprotnikom. Pre‘ive-
li politi~ni obsojenci so se v za~etku petdesetih let vra~ali na prostost, Angela Vode januarja 1953.
S tem se kon~a poglavje o kaznjenki in za~ne tretji del – doba izob~enke. V zaporih jo je sicer
doletelo telesno trpljenje, povezano s pomanjkanjem, fizi~nim delom, ki ga ni bila vajena, neprijazno-
stjo osebja in slabimi razmerami v takratnih zaporih nasploh, a je {e vedno upala, da bo morda enkrat
kasneje, ko bo pri{la na svobodo, lahko za~ela znova: »Predolgo in preiskreno sem zaupala v sociali-
zem, da se ne bi kljub vsemu ustavljala ob vpra{anju: morda pa le nisem prav ravnala, ko sem se
1 Lojz Tr{an, Iz zapu{~ine Angele Vode, Arhivi XVII, {t. 1–2, Ljubljana 1994, str. 125–127.
542 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
oddaljila od svoje poti? Morda pa tisto novo odre{enje, po katerem hrepeni ~love{tvo, prina{a vendarle
prav socializem?« (str. 303) Resni~nost, v katero se je vrnila, pa je ni prepri~ala, da bi dotedanje mnenje
spremenila. Tudi njene osebne razmere so bile vse prej kot razveseljive. [e vedno je ‘ivela s sestro
Ivanko Spindler, a ne ve~ v prostornem stanovanju v sredi{~u mesta, ampak v majhnem stanovanjcu v
predmestju. Ni se mogla ne zaposliti ne upokojiti, ni imela zdravstvenega zavarovanja niti socialne
pomo~i. Pre‘ivljala jo je sestra, ob~asno je dobila kak{no darilo od ne~aka ali pa od redkih prijateljev,
ki so ji ostali zvesti. V~asih je kaj pretipkala ali prevedla. Leta 1958 se je lahko ponovno zaposlila, kot
tajnica na Obrtni {oli lesne in obla~ilne stroke. 1960. se je upokojila. Odmaknjena v tesno zasebnost
stanovanja na Privozu je ves ~as skrbno spremljala politi~ne dogodke, razmi{ljala in pisala, ~etudi
njenih del ni nih~e objavil.
Morda je nekoliko neobi~ajno, da iz zapisov Angele Vode sicer dobro spoznamo njena razmi{ljanja,
predvsem o politi~ni situaciji, tudi o njenih sodelavkah, sojetnicah, paznikih, politikih in drugih, s
katerimi se je sre~evala, izvemo ve~ kot pa o njej sami. Vodetova nedvomno ni napisala nekega osebno
izpovednega dnevnika. Je hotela svoje zasebno ‘ivljenje ohraniti zase? Morda pa je svojo mladost,
svojo ‘eljo po ljubezni ‘rtvovala za uresni~itev nedosegljivega ideala? V zaporu je namre~ v~asih tako-
le razmi{ljala: »Prezgodaj sem za~ela gledati na ‘ivljenje z njegove nelepe strani. Prezgodaj sem se
za~ela ustavljati ob krivicah, ki so se zgodile meni pa tudi drugim, preve~ so mi segale do ‘ivega, da ne
bi ‘e kmalu za~el v meni vstajati upor. Te poteze mojega zna~aja so mi pisale mojo bodo~nost, mojo
usodo. Prekmalu in preintenzivno sem se za~ela zanimati za politi~na in socialna vpra{anja. Pri tem
sem pozabljala na osebno sre~o, o kateri pa sem vedno mislila in upala, da bo neko~ pri{la kar tako,
sama od sebe …Volja, sodelovati za izpolnitev socialne pravi~nosti, svobode po socialisti~nih na~elih
je bila globoka in iskrena. Za ta ideal bi tvegala vse, ‘rtvovala vse … Toda spoznala sem, da ~lovek z
mojim zna~ajem ne spada v politi~no ‘ivljenje, saj mora do‘iveti polom. Koliko bolje bi bilo, ko bi se
ukvarjala s pisanjem, kar je bila vedno moja skrivna ‘elja ... » (str. 161-162) Kakor koli ‘e, bodo~im
generacijam je hotela zapustiti resni~no in pravi~no sliko ~asa, v katerem je ‘ivela, seveda v skladu s
svojimi moralnimi kriteriji in zahtevami. Ni hotela, da bi Slovenke in Slovenci prihodnosti poznali
samo tak{no predstavo o preteklosti, kot jo je narekovala vladajo~a politika.
Dnevnik je zaklju~ila leta 1970. V zadnjem odstavku je zapisala: »Naj kon~am. Omenim naj samo,
da mi teh vrst ni narekovala mr‘nja, temve~ spoznanje. Spoznanje, da je to, kar smo ~akali, dale~ od
socializma, in kar je glavno: da na{emu socializmu manjka ~love{ki obraz.« (str. 362)
Zdi se, da so njeni spomini prav zato, ker je toliko pozornosti posvetila politi~nemu dogajanju, za
zgodovinarje in druge raziskovalce na{e preteklosti {e posebej zanimivi. Poznala je mnoge znane oseb-
nosti iz na{e bli‘nje preteklosti in o njih je pisala brez dlake na jeziku. Zato se ob branju njenih zapisov
v~asih po~utimo kot nekdo, ki ima prilo‘nost pokukati skozi vrata sveta javnosti namenjenih dokumen-
tov v nek drug, zakulisni politi~ni svet, poln osebnih zamer, sovra{tva, ma{~evalnosti in pritlehnih
~ustev. Posebnost spominov Angele Vode je tudi v tem, ker je to prvo pri~evanje o slovenskih socialisti~nih
zaporih, ki ga je napisala ‘enska. Tudi ta del ni napisan pateti~no svetobolno, ampak za‘ivi pred bral-
cem cela paleta najrazli~nej{ih ~love{kih likov in njihovih za obi~ajne ~ase nenavadnih in vznemirljivih
usod, od politi~nih zapornic vseh vrst, jehovk, prostitutk, morilk in njihovih ~uvajev, tako tistih ~love{ko
so~utnih kot drugih, neizprosno krutih, zaslepljenih z lu~jo oblasti in trenutne vsemogo~nosti. Na pod-
lagi tega dnevnika lahko torej raz{irimo oziroma dopolnimo na{e poznavanje preteklih dogodkov, njihovih
vzrokov in posledic, hkrati pa se moramo zavedati, da je dolo~ene dogodke in osebe, tako kot vsi drugi,
do‘ivljala subjektivno, glede na svoje lastne izku{nje, ob~utke in informacije, s katerimi je razpolagala.
Znatno si lahko pomagamo s celo vrsto iz~rpnih opomb, s katerimi je urednica knjige dopolnila objav-
ljeni tekst. Dodala je {e ~asovni pregled na sedmih straneh, iz katerega lahko na hiter in pregleden na~in
spoznamo dogodke, ki so pomembneje zaznamovali ‘ivljenje in delo Angele Vode. Zbrala je tudi veliko
{tevilo fotografij, ki {e dodatno pripomorejo k privla~nosti ‘e tako zanimivega teksta. Prav na koncu pa
sledi {e spremna beseda (20 strani), ki ni napisana le izjemno privla~no, ampak tudi z veliko mero
spo{tovanja in so~utja. Z njeno pomo~jo izvemo o Angeli Vode {e marsikaj novega: kako je dobila potni
list in prvi~ po ve~ desetletjih videla tujino, o ‘ivljenju po sestrini smrti v letu 1975, ko si je delila
stanovanje z nekdanjo sojetnico, o obiskih v Ulmu pri ne~aku Janezu, pa {e o marsi~em, kar jo je
radostilo in ‘alostilo v letih, ko je ‘ivela odmaknjena od javnosti, v zasebnem krogu sorodnice in redkih
prijateljic. Spoznamo tudi, kako skrbno je pospravljala svojo zapu{~ino in kako nenavadno obliko smrti
543ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
si je izbrala. Njeni spomini bi bili brez iz~rpnih podatkov, ki jih je prispevala Alenka Puhar, vsekakor
te‘je razumljivi. Za opravljeno delo, ki je znatno preseglo uredni{ke naloge, bi ji bila Angela Vode
gotovo hvale‘na.
M a t e j a  J e r a j
Ta k i s  M i c h a s, Unholy alliance. Greece and Milo{evi}’s Serbia. College Station : Texas
A&M University Press, 2002. 176 strani. (Eastern European studies ; 15)
Knjiga gr{kega novinarja Takisa Michasa predstavlja zgodovino gr{ko-srbskih meddr‘avnih odnosov
v devetdesetih letih 20. stoletja. To je v obdobju, ko sta gr{ka dr‘ava in gr{ko ljudstvo – kljub obsodbi
zahodnoevropske in severnoameri{ke javnosti in politike delovanja srbskih ekstremistov v Bosni in Her-
cegovini – {iroko podpirali politiko Slobodana Milo{evi}a na obmo~ju nekdanje Jugoslavije.
Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem avtor predstavi delovanje gr{ke politike v odnosu do
dogodkov na obmo~ju nekdanje Jugoslavije do leta 1995. Najprej je predstavljena podpora gr{ke vlade,
gr{ke pravoslavne cerkve in gr{kih medijev politiki Slobodana Milo{evi}a, Radovana Karad‘i}a in
Ratka Mladi}a v obdobju bosanske krize, nato pa {e obiski Karad‘i}a in Milo{evi}a v Gr~iji. Orisano je
tudi delovanje Grkov v Bosni in Hercegovini, ki so celo sodelovali tudi pri poboju 8.000 civilistov v
Srebrenici. Po avtorjevih navedbah naj bi si gr{ka vlada tudi v 21. stoletju zatiskala o~i pred tem dej-
stvom, navaja pa tudi, da naj bi med jugoslovansko krizo Milo{evi} celo predlagal zdru‘itev Srbije in
Zvezne republike Jugoslavije v konfederacijo, ob tem pa tudi delitev Vardarske Makedonije.
V zvezi s tem je v posebnem podpoglavju orisana tudi gr{ka politika do makedonskega vpra{anja.
Tako naj po avtorjevih navedbah Gr~ija po letu 1944 ne bi zanikala obstoja makedonskega naroda in
makedonskega jezika. Nasprotovala naj bil le obstoju imena Makedonci za slovansko ljudstvo. Gr~ija
seveda tudi ni priznavala obstoja makedonske manj{ine v »Egejski« Makedoniji. Avgusta 1991 je tako
gr{ki zunanji minister Samaras izro~il svojim evropskim kolegom memorandum, v katerem je trdil, da
Makedonija in Kosovo spri~o ekonomskih, geopoliti~nih in histori~nih razlogov ne moreta pre‘iveti
kot samostojni dr‘avni tvorbi. Priznanju Makedonije je Gr~ija dolgo nasprotovala in {e danes naspro-
tuje imenu »Makedonija« kot uradnemu nazivu za to nekdanjo jugoslovansko republiko.
V drugem delu avtor navaja, da so srbski podjetniki na{li v Gr~iji mo‘nost za pranje denarje in za
trgovanje v ~asu embarga mednarodne skupnosti. Avtor tudi navaja, da so protiameri{ke in proti-Clin-
tonovske demonstracije, do katerih je pri{lo v ~asu obiska Billa Clintona v Gr~iji leta 1999 (med napa-
dom sil zveze NATO na Jugoslavijo), zna~ilne za prikaz stali{~ Grkov do napada na Zvezno republiko
Jugoslavijo.
V tretjem delu Michas predstavi radikalizacijo gr{ke pravoslavne cerkve, logiko etni~nega naciona-
lizma v Gr~iji ter logiko novega protiamerikanizma, ki v Gr~iji v nekaterih krogih prevladuje {e danes.
M a t j a ‘  K l e m e n ~ i ~
Acta historico-oeconomica. ^asopis za ekonomsku povijest. Vol. 30–31. Zagreb : [kolska knji-
ga, 2003/2004. 212 strani.
V skrajno neugodnih razmerah ta edina specializirana revija za gospodarsko zgodovino v prej{njem
jugoslovanskem prostoru vendarle {e izhaja. Kot sem omenil ‘e v prikazu ene prej{njih {tevilk, je to
skorajda »Einmannbetrieb«, kajti ve~ina razprav izvira od glavnega in odgovornega urednika dr. Ivana
Ercega.
Prva razprava »Jozefinsko mu{ko stanovni{tvo po ‘upanijama (17285/87)« (str. 7–12) izvira od
njega. V hrva{kih ‘upanijah je tedaj ‘ivelo 317.754 mo{kih ali 9,42 odstotkov v Translajtaniji (brez
Sedmogra{ke in kraljevskih mest). Ti mo{ki so raz~lenjeni na duhovnike, plemi~e, uradnike, me{~ane
(tr‘ane), kmete gospodarje, naslednike kmetov ali obrtnikov, gosta~e in ostale. Zanimivo je, da je bilo
de~kov od 1–12 let skoraj 31, od 13–17 let pa 7,63 odstotkov vseh mo{kih, kar ponazarja sorazmerno
veliko mladost celotne mo{ke populacije.