Leto XIV - št. 1 (3846) TRST, 1. januarja 1958 Cena 30 lir 7 Ko se staro leto pre-kobali v novo in človeštvo v svojem štetju ter posameznik svoji starosti doda novo časovno enoto, ki ji pravimo leto, je prešlo v navado, da se ozremo nazaj v pravkar preteklih 365 dni. To delamo, kakor umen gospodar zato, da moremo nekako napraviti obračun, pregledati, kaj so nam ravnokar pretekli dnevi prinesli dobrega in kaj slabega, še bolj pa zato, da črpamo iz vsega izkustvo, pobude in, kar je najvažnejše, nikoli umrjoce upanje, da se bodo slabi časi spremenili v boljše, da bo bodoče življenje ljudi na splošno in še posebej naše osebno, i o-glo uresničiti želje, pričakovanja in potrebe vseh m posameznika. V tem ie smisel takih pregledov in razglabljanj, ker bi drugače ne pomenilo zaželene spodbude v našem snovanju in načrtovanju in nove opore v našem delovanju. Razumljivo je tedaj, da se ozremo najprej v svet, potem v naše ožje domače razmere, to se pravi razmere vsega našega mesta in njegove okolice in končno na dogodke in dejstva našega narodnega dogajanja in kar je z njim v zvezi. Nasprotja in jezni razgovor med Zahodom in Vzhodom. spremešan z obojestranskimi očitki, so se v starem letu nadaljevala tako kakor prejšnja leta. Zaradi lažjega razumevanja pravimo med Vzhodom m Zahodom, čeprav m ves Vzhod samo Vzhod in ves Zahod samo Zahod. Na eni strani je stari svet, kr ga predstavlja predvsem beli človek in vse, kar je v političnem, gospodarskem m družbenem življenju v zadnjih sto -dve sto letih ustvaril in uresničil doma in potem prenesel med druga ljudstva in na druge celine predvsem sebi v prid. Na drugi strani pa so nova pojmovanja odnosov med človekom, med ljudstvi in državami, zavest skupnosti, skupnega napredka in enakopravnosti ne glede na narodnostno poreklo, barvo kože, jezik in vero. Tako prihajajo na pozomico nova ljudstva, ki se oblikujejo v narodnostne skupine s svojo določeno duhovno podobo in materialno civilizacijo, nastajajo nove gigantske duhovne in gmotne sile, ki hočejo vtisniti času svoj pečat. Skratka: kolonialni sistem v raznih oblikah je doživel smrten udarec in se zrušil. Ostale so le njegove klavrne razbitine. Vsa Sprednja, Južna in Vzhodna Azija se je otresla skrbništva doslej vladajočih narodov in držav, vsa Afri- ka vzdolž južnega roba Sredozemlja vre. Krčevito, a zaman, se stari gospodarji upirajo toku časa in dogodkov. Spomnimo se le na Indonezijo, Sirijo, Egipt, Alžir, Tunizijo in najdemo v njih potrdilo gornje ugotovitve. Nastajanje teh novih sil in njihove premike je oplodila oktobrska socialistična revolucija, katere 40. obletnico je na stotine milijonov ljudi proslavilo v minulem letu. Pokazati je pri tem še na nekaj značilnega, pn čemer nočemo preko gole stvarne ugotovitve, ki pribija le zgodovinsko dejstvo brez kakršnega koli drugega namena: obliko političnega in družbenega sistema so uresničili v prvi vrsti slovanski narodi v svoji sredi; oni so obenem njegovi najbolj vneti zagovorniki in razširjevalci. Na njih se zgledujejo sveža ljudstva in mladi narodi vseh kontinentov. Pa tudi pri starejših narodih imajo napredna načela, močne pobudnike ih zastopnike. In le ti vplivaio vsaj indirektno na stari svet in zato se dogaja, da se tudi tam stari svet ne more izoeniti zmagovitemu pohodu novih idej, ki iih pod pritiskom ljudskih množic, čeprav z odporom in nerad sprejema. To prelivanje in osvajanje sveta po novih, naprednih družbenih idejah se ie nadaljevalo v letu 1957. Značilno pa ie, da ta svetova, ki ju na zunaj naj boli vidno predstavljajo ZSSR in ZDA, nista mogla niti hotela prekiniti razgovorov za ureditev nasprotij in velikih problemov. ki so predvsem: razorožitev, uporaba jedrske energije, skratka mir. ki ga človeštvo žeii in potrebuje. Gotovo se bodo razgovori nadaljevali in morda deloma ugodno zaključili v letu 1958. Do danes ie človek posegal s svojim umom, s svojim delom in iznajdbami na površino zemlje. Tu je odkrival in uporabljal zakone narave, tu je pod-jarmljal prirodne sile sebi v korist, tu Je spreminjal zunanjo podobo njemu dosegljivega sveta. Leto 1957 pa pomeni neverjeten preobrat: svet, v katerega so doslej človeški um in njegove iznajdbe mogle učinkovito posegati, se je razširil; njegov svet ni več in samo zemeljska površina in njena notranjost in zračne plasti okoli nje. Človek se je vrgel v vse-mirje. še več, v to vsemir-Je ali vsaj v rxjegov del Je posegel in naš sončni sestav se je povečal za enega, pa čeprav drobnega člana. Četrtega oktobra Je izdelek človeškega uma in človeške roke, umeten sa- MlK COSTAMA F telit, podoben Luni, pognan v nebesne višine, začel krožiti okoli Zemlje. S tem dnem se gotovo začenja nova doba človeštva, ki mu je Zemlja postala premajhna in pretesne in si išče večjih razdalj in dimenzij. Sovjetski znanstveniki in tehniki so vrgli okoli Zemlje »sputnik*, ki so mu že in mu bodo gotovo še sledili drugi v Sovjetski zvezi in Ameriki. Posledic in razvoja tega prvega »sputnika* sedaj še m mogoče povsem zapo-pasti in izmeriti- Eno pa je gotovo: ko si človek še m mogel na vsej Zemlji ustvariti za vse srečne in zadovoljive pogoje, že sega v vsemirje. Ali mu bo to pomagalo rešiti vse njegove težave in si ustvariti trajno srečo? Naše domače razmere označuje kriza. Kriza v političnem življenju, ki je zadobila viden izraz v ostavki večine občinskih svetovalcev, kar je imelo za posledico imenovanje prefektumega komisarja. Spričo ostrega odpora demokratične napredne večine v občinskem svetu so s*- demokristjani, d asi podpirani od desničarskih elementov, morali umakniti. Vzporedno s politično krizo je šla in gre gospodarska kriza. Težave v tržaškem gospodarstvu se niso ublažile, marveč celo povečale. Stavke v ladjedelnici in strojnih tovarnah, porast davčnega pritiska, ki mu ne ustrezajo sorazmerni dohodki, so po ležaj tako zaostrili, da so sc prebivalstvo in vse politične stranke znašli enkrat toliko edini v tem, da ostro protestirajo v Rimu in zahtevajo nujno pomoč. Le po tej poti: enotnega nastopa in odločnosti v terianju na pristojnih mestih se je nadejati, da se razmere v Trstu morejo spremeniti na bolje. V tem resnem položaju kaj dobrodelno učinkuje široko izvajanje videmskega sporazuma o obmejnem osebnem ir. blagovnem prometu; nič manj tudi stalno naraščanje jugoslovanskih obiskovalcev mesta, kjer si nakupujejo izdelke široke potrošnje. S tem je ponovno dokazano, kako je mesto navezano na svoje zaledje tudi v tem vsakdanjem malem prometu. In končno: kakšno Je bilo preteklo leto za nas tržaške Slovence? . Ravno prej omenjen’ osebni promet je mnogo pripomogel k ostvarjanju prepotrebnega vzdušja strpnosti med Slovenci in Italijani ter medsebojnega spoznavanja. Nismo sicer videli uresničene vrste naših zahtev in pravic, priznanih v londonski Spomenici o soglasju; toda pogoji za to so podani predvsem zaradi tega novega ozračja. Na nas ie, da jih dosežemo z njihovim neprestanim postavljanjem na dnevni red. Tudi italijanska ustava, katere desetletnico proglasitve so 27- decembra proslavljali po vsej državi, da je — v svojih načelih in predpisih — pravni okvir našim zahtevam. Tako zahtevanje je in bo zlasti naloga naših mlajših rodov. Julija meseca sta bila dva pomembna dogodka: vzidava spominske listine v temelje Kulturnega doma v Ulici Petronio, ki bc kmalu dograjen do strehe, in ustanovitev bančnega zavoda Banca dl Cre-dito di Trieste - Tržaška kreditna banka, delniška družba v Trstu, s katero so po dolgem vztrajanju in naporih tržaški Slovenci vendarle dobili denarni zavod v zameno za tiste, ki so Jih ie prej imeli in sp Jim bili odvzeti. Ti dve dejstvi sta nam očiten dokaz, da se z dobro voljo in železno vztrajnostjo dft marsikaj doseči. Vsem nam in zlasti mladini naj bo to v opozorilo in obenem v spodbudo tudi v bodočem letu, za ka terega želimo, da bi našim čitateljem in vsem tria škim Slovencem bilo srečno in zadovoljno in Jim prineslo sadove in uspehe ki Jih zaslužijo. Dr. A. KUKANJA sinki Stockho/ G/asgous 9 Kopen $ Uarsav Brise/ £ Beog Madnd anbo/ Od sedmih predlogov sovjetske vlade za ohranitev miru je vsekakor tretji predlog o ustanovitvi brezatomskega področja v Evropi najbolj stvaren. Celo nepopustljivi Dulles je dejal, da bi na tem področju hotel «preizkusiti sovjetske namene*; za Mac Millana pa se trdi, da je pripravljen pristati na ta predlog, ki ga je prvi izrekel poljski zunanji minister Rapacki, pod pogojem, da bi bil povezan z nemško združitvijo in razorožitvijo sploh; le Gaillard je predvčerajšnjim izjavil, da gre «za zelo nevarno zadevo*. Po sovjetskem predlogu bi spadale v to brezatomsko področje Poljska, CSR in obe Nemčiji, tako da bi .v brezatomsko področje spadale še Švica, Avstrija, Jugoslavija, Finska in švedska, ki ne pripadajo nobenemu bloku, in tudi Danska ter Norveška, ki sta na pariški atlantski konferenci odklonili sprejem atomskega orožja in raket. jVoroZefr ia voščila in p Gronchi: Medsebojna solidarnost je podlaga zaupanju v prihodnost • Tito: Nadaljevati borbo za zmago aktivne koeksistence; nujno je sklicati širši sestanek malih in velikih držav na najvišji ravni ■ Vorošilov, Bulgauin in Hruščev voščijo vsem narodom, da bi živeli v miru - Novoletni članki Togliattija in Nennija REM, 31. — Kot vsako leto ob novem letu, tako so tudi za letos pripravili najvidnejši državniki svoje poslanice in voščila. V tremutku, ko to poročamo, je znana samo poslanica predsednika republike Giovan-nija Gronchija Italijanom v inozemstvu, katerim poglavar države izraza no- voletno voščilo, in vsebina novoletnih člankov generalnega tajnika KPI Palmira Togliattija ter generalnega tajnika PSI Pietra Nennija. V svoji poslanici piše Gronchi, da ni »druge podlage za mednarodno sožitje razen medsebojne solidarnosti in zaupanja, kajti če loga ne bi bilo, bi avetu nenehno grozila nevarnost vojne*. Državljanom v domovini pa je naslovil poglavar države poslanico, v kateri poudarja, da je moč z obnovljenim zaupanjem gledati v prihodnje leto, predvsem pa z voljo, da *e režijo vprašanja, ki jih ljudstvo postavlja za zajanFenje osnovnih življenjskih dobrin, za o- krepitev mednarodnih odnosov, za utrditev svobodnih ustanov v duhu republiške ustave, katere desetletnica je bila v teh dneh proslavljena. Nato je Gronchi govoril o ovirah, ki so na poti sporazumu med vladami, ki hočejo voditi politiko varnosti in omenil naloge, ki se postavljajo pred Italijo v okviru novih evropskih organizacij. Končno je pozval vse na sodelovanje in zaželel vsem srečno novo leto. Togliatti pa poudarja v svojem članku napredek znanosti v Sovjetski zvezi. »Toda tudi tisto, kar se je zgodilo tukaj v Italiji v preteklem letu, piše Togliatti, je lahko razlog za zaupanje v prihodnost. Kdo vse ni usmerjal svoje udarce v preteklem letu proti nam? Vsi so nas napadali in pobijali: fašist in klerikalec, silen demokrat, ki se je bahal z našo krizo, ki naj bi odpirala pot ne njemu, temveč reakciji, in končno, na repu še kakšen socialistični voditelj, in koliko podgan si je zlomilo zobe pri jalovem poskusu, da bi zrahljale trdne temelje naše stavbe! Tam, kjer je ljudstvo volilo, nam je obnovilo svoje zaupanje celo v večji meri kot prej. V industriji, na podeželju, v obrambi šole, v borbi za svobodo in za mir smo mi tisti, ki dajemo najbolj učinkovit prispevek, je naša zastava, ki kliče na zbor delovne sile. V tej deželi, kjer vlada odvratna reakcionarna diskriminacija na škodo tistih, ki hočejo svobodo in pravico, v tej deželi, iz katere sta se morala izseliti dva milijona državljanov v pičlih letih in si drugod iskati delo, smo mi še nadalje največja politična organizirana sila, na katero se z zaupanjem in pričakovanjem obračajo milijoni in milijoni žena in mož». Togliatti vošči nato vsem komunistom in prijateljem ter italijanskemu ljudstvu novo leto ter poudarja, da bo prihodnje leto komunistična partija morala preprečiti, da bi Italija postala arzenal ameriškeg/ orožja in da bi klerikalne sile dobile premoč in pognale deželo za stoletja nazaj v temo; morala bo doseči, da bo v Italiji dovolj dela in blagostanja za vse državljane od izvajanju republiške ustave. V članku, ki ga je napisal Nenni za «Avanti!», je med drugim rečeno, da bo prihodnje leto nad vse važno zaradi političnih volitev, pri katerih bodo morali biti osredotočeni vsi napori o-krog osnovne naloge: da se odstranijo ovire sa demoki/^ tični in socialni napredek dežele, ovire, katerim načeluje Krščanska demokracija in njeni voditelji. Tajnik socialistične stranke poudarja dalje protislovja znotraj Krščanske demokracije, kjer še vedno prevladuje obramba imovitejših slojev. Položaj v tej stranki je v bistvu podoben položaju, ki se je ustvaril okrog vprašanja socialistične združitve; po beneškem kongresu PSI in milanskem kongresu PSDl je mogoče doseči socialistično združitev samo proti socialdemokratski vodilni skupim in v o-kviru socialistične stranke, za kar je dala zgled »Uni-tš popolares. »Voščilo, ki ga izražam, pa je; od tega trenutka dalje, naj bo prispevek slehernega tovariša v volilni borbi, ki je pred nami, celoten in popoln. Ta borba spraylja v igro usodo ljudstva, usodo repuhMkih demokratičnih u-stanov in usodo miru«, za- ključuje svoj članek Nenni. Tudi notranji minister Tambroni je odgovoril ravnatelju novinarske agencije Ansa na nekatera vprašanja. V odgovorih nanje je dejal, da so bila v preteklem letu »najvažnejša vprašanja, ki so bila rešena, vsa tista, ki so bila povezana s prilagoditvijo zakonodaje določbam ustave in potrebam našega časas. V nadaljnjih izjavah pa je minister Tambroni hvalil delovanje vlade in dejal, da verjetno večji del prebivalcev težko pravilno oceni vladne napore. 2al pa istočasno s to samohvalo prihajajo vesti o povišanju stanovanjskih najemnin z Novim letom za JQ odstotkov, kar državljani pač predobro razumejo in temu primerno tudi ocenjujejo. MOSKVA, 31. — Agencija Tass javlja, da »o danes maršal Vorošilov, maršal Bulganin in Nikita Hruščev (Nudaljevanje na 10. Hrani J j Devetdeseta in njene glavn To je naša Goriška, ki ima slabe ceste in previsoke dodatne davke na kmetijstvo Goriška pokrajina, ki je med najmanjšimi v državi, je s svojimi 47.253 ha v seznamu 92 pokrajin na 90. mestu in za njo je le se Trst s svojim ozemljem. To dejstvo seveda močno vpliva na gospodarsko stanje pokrajine. Od leta 1949 dalje pa do konca 1955 ima pokrajinska u-prava za milijardo in 130 milijonov lir primanjkljaja, kljub temu da porabi za javna dela izredno majhno vsoto. Tako je na primer v proračunu za leto 1958 predvidenih od celotne vsote 487.955.352 lir izdatkov za javna dela le 27,817.000 lir, od katerih odpade 23,000.000 lir za redno vzdrževanje 50 km cest, kar je zelo malo, če primerjamo 50 km s 76.520 km, kolikor meri celotno cestno omrežje goriške pokrajine. Problem cest je zelo pereč problem nase pokrajine: z njegovo rešitvijo bi namreč lahko omogočili večji razmah turizma in tako vsaj nekoliko izboljšali splošno gospodarsko stanje pokrajine. Razen glavnih cest in razširjene pokrajinske ceste iz. Gorice v Gradiško so skoraj vse ostale ceste iz makadama, z vsemi negativnimi posledicami, ki jih imajo takšne ceste spričo potreb današnjega prometa-Taka je cesta, ki pelje ob levem bregu Soče mimo izliva Vipave v Sočo do Za-graja in za katere asfaltiranje se sovodenjska občina prizadeva zaman že vrsto let. Ravno taka je cesta, ki se odcepi v Dolu od državne ceste štev. 56. in se čez Doberdob poveže s tržaško, ki je asfaltirana samo v zadnjem koncu v Selcah. Ta cesta je postala zelo važna prometna zveza, saj je najkrajša pot od Gorice do Tržiča. Posebno pa je ta cesta v makadamu vprašanje za Dober-dobce, katerih hiše so skoraj vse vzdolž ceste in se ob suhem vremenu iz cestnega prahu skoraj ne vidijo. Problem zase je tudi cesta, ki vodi v števerjan. Ta je asfaltirana samo v prvem delu, in sicer kostnice na Oslavju, nato pa je ozka, prašna in za promet vseskozi neprimerna. Tako tudi tu odvrača izletnika od naših prelepih goriskih Brd, ki bi bila sicer laHko izredno lepa izletniška točka, prav ta zanemarjena cesta. Kako pa naj se reši ta položaj, ko ima ne samo pokrajinska uprava, ampak tudi večina občinskih uprav stalne primanjkljaje. Toda za rešitev takšnega perečega finančnega stanja je potrebna pre-osnova lokalnih financ. O tem se slišijo vedno bolj pogosti glasovi v vseh u-pTavah in tudi v Rimu je minister za notranje zadeve v proračunskem referatu poudaril potrebo po spremembi zakona 703 z dne 2. julija 1942. Pre- Biiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiriiiiiiiiiuiimiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiHiMiiiiiiiii OBČINE DOBERDOB. SOVOPNJE IN ŠTEVERJAN NA GORIŠKEM Družila iili skupni usodni vprašanji: Mnogo je bilo napravljenega, veliko pa je še v načrtih posameznih občin Na Goriškem imamo tri poysem slovenske občine, ki jih upravljajo občinski sveti sestavljeni izključno iz slovenskih predstavnikov. To so občine Doberdob, Sovod-nje in Števerjan. Skupna lastnost teh občin je kronični primanjkljaj ob koncu finančnega leta. Razen občine Ronke, edine občine v go-riški pokrajini, ki ji ni treba najemati nehvaležnih posojil, nobena druga ne more z lastnimi sredstvi uravnovesiti svojih doHddkov in izdatkov. Kljub važnosti tega vprašanja nimamo namena obravnavati v pričujočem članku obsežnega vprašanja reforme krajevnih financ, ki je pravzaprav temeljne važnosti za obstoj in napredek občin, ampak si hočemo po-bliže ogledati njihov položaj in napraviti, kratek pregled že opravljenega dela in načrtov za prihodnje leto. Predstavniki napredne liste občinske enotnosti v Doberdobu, ki so na upravnih volitvah leta 1958 dobili podporo večine prebivalstva in s tem pooblastilo, da vodijo občinske posle do leta 1960, so našli občino v precejšnjem neredu zaradi neresne upravne politike prejšnjih občinskih mož. Spoprijeli so se s težavami, ki so se zdele včasih nepremagljive. Z veliko mero dobre volje je novi občinski upravi uspelo, da je v enem letu posegla v bistvo nekaterih najvažnejših vprašanj, ki sedaj čakajo samo na odobre-nje višjih oblasti. Napeljava vodovoda po vsej občini, ki se je vključila v konzorcij CAFO v Gradiški, je glede priprave načrtov in finansiranja na najboljši poti k u-resničitvi. Za asfaltiranje ceste Devetaki - Doberdob -Selce so se poslužili zakona, ki predvideva državno po-poč za javna dela pasivnim občinam. V pričakovanju u-gbdne rešitve te pomoči u-pajo, da bodo pristojne oblasti asfaltirale vsaj cesto po Doberdobu, kjer zlasti ob sušnih dneh vdira prah v stanovanja. Tudi vprašanju gradnje šolskih zgradb posvečajo občinski možje veliko skrb. Za šolo v Jamljah so namenili 13 milijonov lir. V njej bosta dve učilnici in stanovanja za učitelje. Za gradnjo ceste v Jamljah bodo porabili milijon lir, za pokopališče v Dolu pa nekaj nad di^a milijona lir. Pokopališče je zelo potrebno, saj pokopavajo vaščane na pokopališču, kjer so med prvo svetovno vojno pokopali avstrijske vojake. SoVddenjSka občinska u-prava, K> Je v demokratičnih rokah že od upravnih volitev leta 1951, ima za sebbj že dolgo uspešno prehojeno pot, ki ni bila brez težkoč, ker občinska uprava razpolaga z omejenimi finančnimi sredstvi. Ta upravna doba je pokazala, da tudi taka občinska uprava, ki mora s posojili kriti primanjkljaje, lahko mnogo napravi v korist občanov, če jo vodijo demokratični občinski možje, ki se zavedajo svojega poslanstva. Napeljali so elektriko na Vrh, zgradili otroški vrtec v Sovodnjah, uredili nekatera pokopališča in popravili ceste. Sedaj pa nameravajo otvoriti materinsko posvetovalnico ONMI in pošto. Oboje je občinski svet že odobril in ni daleč več dan, ko bosta obe ustanovi delovali: Tudi Sovodenjce skrbi pomanjkanje vode in jim beli glavo slaba pot po občinskem središču. Za preskrbo vaščanov z vodo so napravili potrebne ukrepe. Vstopili so v konzorcij CAFO. ki je zaradi svoje moči in podpor, ki jih prejema od države, edino tipanje vaščanov. Občinski možje so napravili prošnjo na pristojne oblasti za asfaltiranje ceste iz Standreža V Gabrje in v Zagraj, predvsem pa želijo, da jim asfal-, tirajo cesto skozi Sovodnje, ob kateri je več vodnjakov in mnogo hiš, saj so Sovodnje res adolga vas«. In še Števerjan, ena najmanjših občin v najmanjši pokrajini v Italiji. Sestavljata jo vasi Števerjan in Jazbine. Po nesrečnem prizade- vanju, da bi se pred zadnjimi upravnimi volitvami občina priključila goriški občini, ki je na srečo propadlo zaradi razsodnosti njenih prebivalcev, se občinska u-prava Kmečko-delavske zveze trudi, da bi skromna sredstva najbolje obrnila in dokazala življenjsko sposobnost te male občine. V sedmih letih so si v $te-verjanu uredili občinsko poslopje, otvorili v njem poštni urad in posvetovalnico ONMI, niso pa uspeli rešiti vprašanja kolonov. Prizadevajo si, da bi si napeljali vodovod. Ko so poskušali z jugoslovanskimi oblastmi in z mestnim vodovodom, so se prepričali, da je konzorcij CAFO edina rešitev. Zato so pričeli pogajanja s predstavnikom tega konzorcija, da uredijo to važno vprašanje. To je kratek pregled stanja treh slovenskih občin, ki jih družijo skupni usodni vprašanji: skopost in počasnost pristojnih oblasti pri finansiranju nujno potrebnih del in pomanjkanje lastnih sredstev, brez katerih ni mogoča neodvisnost pred vsemogočno birokracijo in nerazumevanjem državnih oblasti. Skopost oblasti in pomanjkanje lastnih sredstev pa sta tudi glavna razloga, če občinski možje pri vseh dobrih namenih ne morejo nuditi občanom vsega tistega, kar v sedanjih modernih časih neobhodno potrebujejo. G. V- osnova lokalnih financ pa bi morala predvsem temeljiti na tem, da ne bi bil spet davkoplačevalec tisti, ki bi nosil naj večje breme, ampak da bi osrednji organi sprejeli nekatere postavke proračunov v svoje breme in hkrati odmerili večji odstotek dohodkov od raznih davkov pokrajinskim in občinskim upravam. Dosedanji način obračunavanja pa daje u-pravam le malo možnosti, da bi si s tem denarjem pomagale, in to velja se posebno za gorisko pokrajino, kar dokazujejo naslednji primeri. Za tretji obrok poslovnega davka za leto 195S je goriška poikrajinska uprava prejela 8,069.759 lir in je na zadnjem mestu, za avtomobilske takse pa je v istem letu za dobo od 1. marca do 30. junija prejela 5,257.575 lir ter je prav tako na zadnjem mestu, medtem ko so ostale pokrajine, izvzemši La Spe-zio (7,743.000) prejele vsote, ki se sučejo od 15 do največ 77 milijonov lir. V isti dobi je bilo nakazano Vidmu 48,072.197 lir za IGE in 47,989.120 lir za avtomobilske takse. Ravno tako je bilo tudi za tri petine raznih državnih, občinskih in pokrajinskih davkov «addizionale ECA» odmerjenih goriški pokrajinski upravi 30,158.085 lir, in to za drugo polovico leta 1956 ter je bila tudi tokrat ta vsota najmanjša v lestvici vseh 92 pokrajin. Ko se govori o zvišanju dodatnih davkov na zemljišča in na kmečke dohodke, pa goriška pokrajina ni na zadnjem mestu. Čeprav se je zvišanja vsa leta brezuspešno otepala, pa je letos v proračunu za 1958. leto demo kristjanska uprava, ki i-ma večino, ugotovila, da je neumestno oporekati zvišanju, ker to nič ne po maga in zato je bil z glasovi demokristjanov, so cialdemokratov in zastopnikov MSI izglasovan po višek dodatnega davka, in sicer za 250 odstotkov na zemljišča in 300 odstotkov na kmečke dohodke. Opozicija je seveda glasovala proti in ponovno poudarila potrebo po nujnih u-krepih za ureditev lokalnih financ. Zanimivo je u-gotoviti, kako je z dodatnim davkom v drugih pokrajinah in zato naj velja za primerjavo spet leto 1956. Gorica je imela na zemljišča 250 odstotkov poviška dodatnega davka in na dohodke 300 odstotkov, odnosno 25 in 30 lir na vsakih 100 lir dodatnega davka, medtem ko je imelo 24 pokrajinskih uprav manjše poviške, pa čeprav so te pokrajine v odnosu do goriške znatno bogatejše. še mnogo bi se dalo pisati o problemih goriške pokrajinske uprave, ker menimo, da je pravilno, da se javnost obvešča o težavah in prizadevanjih, da bi bila pokrajinska uprava čim boljša. MI LADI N ČERNE i lil Za okoliško kmetijstvo ni občina doslej storila popolnoma nič Lojze Spacal Noč na Krasu Delo tržaške občinske u-prave je bilo’ leta 1957 povsem negativno. Občinski svet so razjedali notranji politični spori strank, ki so jih povzročili demokristjani s svojim nepopustljivim zadržanjem do večine svetovalcev. To stanje je piri vedlo do razpusta občinskega sveta in do imenovanja prefekturnega komisarja na občini. Občinski svet ni bil niti v stanju, da bi sprejel letni proračun, kar je povzročilo celotni občini veliko škodo. O krizi občinskega sveta in o imenovanju prefekturnega komisarja smo že mnogo pisali. Zato ne bomo sedaj ponavljali vsega tega, ampak se bomo omejili zlasti na posledice nerednega delovanja občinske uprave, ki so prizadele slovenske kraje v občini. Vse okoliške slovenske vasi in slovenska predmestja so najtesneje povezana z usodo mesta. Naši ljudje so zaposleni v mestnih tovarnah, pristanišču, v raznih javnih u-stanovah, obrtniških delavnicah in trgovinah, pri zidanju hiš in pri javnih delih- Poleg tega pa so kmetje tržaške občine, ki je največja kmetijska ob- liiiiiiliiiiniimunmimiNniinHinniimlMiimuliiiiiMiiHHUJliiHiHiiiMmiiimlMMnmiMtiiiHimtinimiillimintiiliinHtHNiiiiiiiMiililiiMinilliuliiiiliininiilluiliuiliiuiiiiiiiiiiiiiiliinilinil ZAKAJ MORAJO V TUJINO? Revščina sili beneške Slovence na trdo delo v tuje dežele - Delovna središča ne rešujejo vprašanja brezposelnosti - Rak uničuje kostanj v Beneški Sloveniji Tudi lani so nekatere družine v Beneški Sloveniji prejele žalostno vest, da je njihov dragi postaj, žrtev hude nesreče v kakem rudniku v Belgiji, Franciji ali kje drugje. Matere zgubljajo otroke, žene može, otroci pa o-stanejo sirote. Zadnja pošta, ki so jo dobili iz daljne dežele, ni bila mesečna poštna položnica, temveč kratka brzojavka, s katero je ravnateljstvo rudnika v nekaj besedah sporočilo družini, da se dragi sin, mož ali očka ne bo več vrnil. Vrstica sožalja in konec vseh upov uboge slovenske družine. In ta strah, ta mora, leži na tisočih družinah v Beneški Sloveniji. Življenje v tej slikoviti deželi pod Matajurjem je zelo težko. Zemlja je skopa in ne more več preživljati vseh svojih otrok. Dolgoletna gospodarska zapuščenost tega dela videmske pokrajine, ko so se za te ljudi spomnili samo, ko jih je bilo treba klicati na nabor in v vojno, je povzročila, da se niso v teh hribovitih krajih razvijale niti tiste kmetijske dejavnosti, ki jih ta dežela zmore in ki bi lahko nudile beneškim Slovencem skromen, a gotov zaslužek doma. Zato so bili že od nedavnega prisiljeni, da so iskali delo v bližnji Furlaniji, nato v avstrijskih deželah m v Nemčiji, v zadnjih desetletjih pa zlasti v Belgiji in Franciji-Saj predstavlja sedaj delo v tujini največji dohodek beneških Slovencev. Res je, da je vprašanje hribovskih krajev v Italiji postalo zelo pereče in zajema večji del goratega predela italijanskega polotoka. Ljudje nočejo več živeti daleč od moderne civilizacije, bežijo s hribov in obenem množijo vrste brezposelnih v velikih industrijskih središčih. Zato se je tudi vlada začela u-kvarjati s tem vprašanjem. Nakazali so precejšnja denarna sredstva za zaposlitev hribovskih delavcev v svojih krajih. Sirijo in gradijo nove ceste, šole, regulirajo potoke in hudournike, pogozdujejo itd. S tem so poskusili tudi v Fteneški Sloveniji, toda na žalost brez kake trajne koristi. Plače v teh «delovnih središčih», kot jih uradno imenujejo, so zelo nizke, in sicer od 590 do največ 1000 lir dnevno. Zaposlitev je seveda začasna, ker so tudi dela za- časna. Hoditi na delo v drjige bolj oddaljene občine za tako nizko plačo pa se nikomur ne izplača. Zato se ljudje raje podajo na dolgo pot v tujino■ Tam več zaslužijo in če jim je sreča naklonjena, se lahko na stara leta vrnejo do-rnov zgarani in izčrpani, hkrati pa zadovoljni, da jim družina ni gladovala. Saj ne moremo reči, da «delovna središča* ne pomagajo ničesar. Ljudje, ki ne morejo v inozemstvo, ki imajo nekaj kmetije, zlasti živine in kostanja, radi zaslužijo še kak tisočak, da zaokrožijo dohodke. Obenem pa so s temi deli samo v lanskem letu popravili ali zgradili nove česte v črni vrh, Mašero, Grmenk in drugje. Več koristi so imeli zlasti živinorejci od Kmetijskega vadzorništva, ki je poskrbelo za modernizacijo mlekarn v Podbonescu, Trbiju Roncu, čepleti-ščah in Sovodnjah. Oblast je porabila tudi precej milijonov za nove šole v Ti-pani, Spetru, Brdu in še nekaterih drugih krajih. Napeljali so, nekaj novih vodovodov in popravili stare. V Ravenci so odprli strokovno šolo. iiiiiimiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiinmiiimmMiimiiiiiiMiMiiiiniiiimim1 Rajbeljski rudarji dosegli svoje pravice Kmečka hiša v Beneški Sloveniji Kanalska dolina je bila zadnja dva meseca preteklega leta v središču pozornosti celotne videmske pokrajine. Stavka 650 rudarjev svinčenega rudnika v Rajblju je odjeknila tu^i izven pokrajinskih meja in so o njej morali razpravljati celo v Rimu. V Kanalski dolini živi nekaj nad HjOOo prebivalcev mešane narodnosti, med katerimi je skoraj polovica Slovencev, ostali pa so Italijani in Nemci, ki se ukvarjajo zlasti z lesno industrijo in živinorejo. V rajbeljskem rudniku pa je zaposlenih poleg rudarjev iz sosednih držav tudi nad 500 domačinov. Z modernizacijo naprav in z novimi oblikami izkoriščanja delavcev je družba «Raibl-Pertvsola» v zadnjih dveh letih odpustila iz službe 23Q rudarjev. Novo ravnateljevo rudnika pa ni bilo še zudovoljno. Hotelo je na vsak način odpustiti iz službe že vse delavce, ki niso zaposleni v rovih. To je seveda močno razburilo rudarje, ki so napovedali stavko, ker so se zavedali, da bi ponovni odpusti še bolj poslabšali gospodarski položaj dežele, ki do konca vojne ni poznala emigracije. V zadnjih desetih letih pa se je izselilo iz Kanalske doline okrog 100 družin, za katere doma ni bilo vež kruha. Poslabšanje položaja v rajbeljskem rudniku se je »začelo maja 1956. leta, kot je to razvidno iz razglasa, ki so ga lanskega oktobra objavili in razposlali vsem delavcem videmske pokrajine rajbeljski rudarji. Delavci niso mogli več prenašati stanja, ki so ga delodajalci uvedli v rudniku in so bili pripravljeni še na večje žrtve, samo da bi se rešili nečloveškega izkoriščanja. V omenjenem razglasu so delavci napisali tudi tole: «Pred dvema letoma je ]><>-stala družabnik družbe «Raibl» tudi družba «Pertu- se je odražalo v proizvodnji svinčene rude. Čeprav so v zadnjih dveh letih odpustili iz službe 230 rudarjev in so v rudniku v prvih mesecih leta 1956 izkopali 2.800 ton rude mesečno, se je proizvodnja v mesecih pred stavko dvignila na 4.00p ton rude mesečno. Zato rudarji zahtevajo zmanjšanje delovnega tunika, prenehanje izkoriščanja in izenačenje plač z ostalimi rudarji te stroke v državi«. & r t { V f \ žejo nobenega razumevanja za predložene zahteve, /.uradi "tega jim'"ni' 'prcostalalo ugega, kot da so nadalje-ra!l s stavki. Začetka v izmenah po 3 do 4 ure dnevno. Toda spit' se je zaostril, /.ato so posegle vmes vse sindikalne organizacije, ki so enotno rurstdpile. Poleg trga pa so se za stavko začeli zanimati tudi nekateri videmski poslanci. Ravnateljstvo pa ni bolelo kloniti. Ko je ugotovilo, da tudi ru- Po dveh mesecih stavke je podjetje moralo popustiti ■ Da bi zlomili odpor delavcev so delodajalci zaprli rudnik, ki so ga nato zasedli orožniki in preprečili rudarjem vstop sola«, ki pripada mednarodnemu rudarskemu trustu «Pennaroya». S tem je bila ustanovljena nova družba «Raibl-Pertusola». Novi družabniki so si zagotovili 51 odstotkov delnic in s tem postali dejanski lastniki rudnika. Uprava rudnika je prišla v njihove roke. Tehnično vodstvo je bilo popolnoma zamenjano, obenem pa so nastale velike spremembe v organizaciji dela. Novo vodstvo je spremenilo delovni urnik v škodo rudarjev in drugih zaposlenih delavcev, saj niso mogli več niti ugotoviti, koliko zaslužijo v delovnem času. Rudarji so bili do skrajnosti izkoriščani, kar V rajbeljskem rudniku so tudi zelo slabe varnostne naprave, ki so že terjale smrtne žrtve. To predstavlja vsakdanjo veliko skrb rudarjev in njihovih svojcev. Na nekem delavskem zborovanju je žena rudarja Kobaja vzkliknila: «Vcdno smo v skrbeh za naše može. /ato mora ravnateljstvo upoštevati tudi nas in poskrbeti, da bomo imele mirnejšo bodočnosti). Stavkovno gibanje 650 raj-beljskih rudarjev se je začelo 15. oktobra. Prva pogajanja med rudarji in ravnateljstvom rudnika so bila v Vidmu. Rudarji pa so takoj ugotovili, da delodajalci ne ka- darji ne bodo popustili, je poseglo po najbolj izsiljeval-nem sredstvu: 3. decembra je družba Zaprla rudnik,, ne da bi o tem obvestila notranje sindikalne komisije. Na to so rudnik zasedi} orožniki, da bi preprečili rudarjem vstop v rudnik. To je predstavljalo vrhunec spora.,Zato je skupina furlanskih .poslancev obiskala ministra za delo, mu razložila položaj v rajbeljskem rifdniku in zahtevala njegovo posredovanje, saj je zapora rudnika negativno odjeknila tudi v sosednjih državah. Končno se je vprašanje premaknilo z mrtve točke. 14. decembru je bil na vi- dcbiski prefekturi prvi sestanek med ravnateljstvom družbe in predstavniki rudarjev Sestanka so sc udeležili tudi zastopnik urada za delo, prefekt in poslanec Driussi. Sele v noči med 18. in 19. decembrom je bil dosežen sporazum. V tem sporazumu je zlasti važna točka, ki rešuje vprašanje akordnega dela in tarif, ki jih ravnateljstvo od podpisa sporazuma dalje ne bo več moglo samovoljno določati, ker bo imel vsak rudar pravico, da se pritoži notranji komisiji in sindikalnim organizacijam. V sporazumu sc je ravnateljstvo tudi obvezalo. da bo zvišalo posamezne proizvodne nagrade in da bo s pomočjo notranje komisije določilo nove kvalifikacije uslužbencev. Obenem pa se je družba obvezala, da ne bo zaposlila novih delavcev na zunanjih delih, ampak da bo obdržala v službi stare delavce. Poteg tega pa so rudarji tudi dosegli, 'da ravnateljstvo ne bo zvišalo cene mleku, kot. je bilo 1o svoj čas sporočeno delavcem. Lastniki rudnika so se tudi obvezali, da bodo povečali število avtobusnih voženj med Trbižem in rudnikom in da bodo dali rudarjem na razpolago prazna stanovanja Čeprav sporazum ne more popolnoma zadovoljiti rudarjev, vsebuje vendar glavne zahteve, ki so jih delavci postavili pred stavko. DORICA MAKUC Razumljivo je, da se ljudje veselijo teh novih cest, šol in vodovodov. Vse to pomaga k napredku dežele, približuje vas mestu in mesto vasi, ustvarja boljše higienske pogoje in bolj ustrezne vzgojne u-stanove za mladino. Vprašanje zase pa predstavlja bolniško zavarovanje kmetov in novi zakon o kmetijskih pokojninah. Tudi tega so se kmetje v Beneški Sloveniji razveselili, saj so menili, da jim ne bo treba več prodajati živine ali celo zemlje za zdravljenje bolnih svojcev; pokojnina, tudi nizka, dobro zaleže v starih letih. Na žalost pa je še vedno mnogo družin, ki ne morejo plačevati zavarovalnine. To je prišlo zlasti do izraza v Brezjah, kjer so žene protestirale proti davkom, ki jih pritiskajo od vseh strani in niso mogle plačati niti bolniškega zavarovanja. Vst novi gospodarski u-krepi v korist hribovskih krajev so začasni in zato ne rešujejo niti v Beneški Sloveniji osnovnih gospodarskih težav. Tudi glede zidanja novih šol se Benečani sprašujejo, zakaj ne bi v teh šolah poučevali v domačem slovenskem jeziku. Toda o tem nočejo oblasti ničesar slišati. Celo v cerkvah se sllsi vedno manj slovenska beseda. Škofija namešča v Beneški Sloveniji vedno več italijanskih duhovnikov. Po zadnji vojni so obnovili samo v 13 slovenskih župnijah slovensko besedo v cerkvi. Sedaj pa jo hočejo polagoma izriniti tudi iz teh krajev. Razumljivo je, da ljudje ne niorejo brezbrižno gledati na to nasilno izrivanje slovenščine iz cerkve. Se druga nesreča je v zadnjih letih doletela Beneško Slovenijo: kosta- njev rak. Kot je znano, je kostanj za beneške Slovence to, kar je za krnele na ravnini žilo. Pred 50 lc{i so v Beneški Sloveniji obrali po 4500 stotov kostanja na'leto, sedaj pa ga oberejo največ po 2000 stotov. Na trdu prodajam kostanj po 25 do 30 lir kilogram. Za beneške Slovence pa je kostanj tudi del hrane. Veliko ga tudi zamenjajo za koruzo v Furlaniji, da imajo polento. Na žalost pa. le sedaj tudi kostanja vedno manj. Mnogo so ga posekali za les in za tovarno tanina v Čedadu. Rak pa ga je začel še bolj uničevati, če se ne bodo za to začele resno zanimati pristojne irokrajinske in kmetijske ustanove, bo Mo še to *bo-gastvo» Beneške Slovenije pozlu. Oblastt bi morale pomagati kmetom, da bi obnovili kostanjeve nasade in tako ohranili deželi kostanj, ki je poleg živinoreje glavni kmetijski pridelek beneških Slovencev. A. K. čina v pokrajini, z vsemi svojimi pridelki neposredno navezani na mestni trg. Slovenski občani, delavci in kmetje, delijo u-sodo z vsemi mestnimi di-lavci. če je stavka, stavkajo tudi slovenski delavci, pomanjkanje dela in manjše zaslužke delavcev občutijo tudi slovenski kmetje, ker je njihovo gospodarstvo najožje povezano z mestom. Se pravi, da gospodarska kriza v mestu pomeni tudi gospo iarsko krizo v okolici, neredno delovanje občinske uprav* pa prizadene tudi slovenske vasi in slovenska predmestja, ki še vedno potrebujejo razsvetljavo, popravilo cest, gradnjo novih poljskih poti, poljske čuvaje, ki jih je nekoč vzdrževala občina, pomeni nezanimanje oblasti za mnoga druga kmetijska vprašanja za razvoj kmetijstva. Vse to močno občuti kmetijsko gospodarstvo v občini. Ne smemo pozabiti, da so bili okoliški kraji in predmestja za dolga leta zanemarjeni. To, kar je občina do sedaj napravila, je šele prvi korak, ki je bil storjen zlasti na pobudo slovenskih svetovalcev v občinskem svetu, če je bila javna razsvetljava razširjena, če so bile popravljene asfaltirane ceste in poti, če je bila urejena kanalizacija, se je treba zahvaliti predvsem vztrajnim zahtevam svetovalca dr. Dekleve in drugih slovenskih svetovalcev, ki so skoraj na vsaki seji občinskega sveta opozarjali na zapuščenost spodnje in gornje mestne okolice. Na Kontovelu so uredili kanalizacijo in a-sfaltirali skoraj vse vaške ceste. V Bazovici je občina ravno tako uredila kanalizacijo in nekaj cest, v Trebčah so uredili vodovod.. na Opčinah javno kopalnico in pralnico ter 'klavnico, v Križu jftVno kopalnico in pralnice ter nekatere ceste. Za vssr^a _ dela smo večkrat dah priznanje občinski upravi. O-benem pa smo jo stalno opozarjali še na druge kraje in na druga dela. Lpnjer, Katinara, Barko vi j e, Prosek, da imenujemo samo nekaj krajev, so še vedno zanemarjeni. Ni javnih kopalnic in pralnic, ni urejene Kanalizacije, ceste so prašne ali pa težko dostopne, kot je na primer to v Barkovljah. To so samo nekatera javna dela, ki so res nujna in potrebna. Osnovno vprašanje teh krajev je še vedno poljedelstvo. In prav za razvoj poljedelstva se tržaška občina ni nikoli zanima'a. Ali ni škoda, da je v neposredni Dlizmi meda toliko zemi.,e neobdelane, ki bi ob večjem > ažurne* anju občinske uprave lahso prinašala velik dohodek kmetom :n rbčini. uj ’r.a ]c bil.' /e tolikokrat opozorjena, da je treba zgra-d p nove r; jjske p > za lažji dostop v brajde s prevoznimi sredstvi. Okoliški kraji, zlasti zemljišča med morjem in krasko planoto, ki so v zavetju, so zelo primerna za vrtnarstvo in cvetličarstvo. To sta dve zelo vazni in donosni kulturi v bližini mesta, kjer kmet lahko neposredno proda svoje nri-delke. Toda kdo bo začel vrtnariti brez vode? Povrtnina in cvetlice zahtevajo ureditev namakalni n naprav. Zato bi inordla biti ena od prvih nalog občinske uprave, da bi zgradila ustrezne poljske ceste in vodovode. Obenem pa bi morala občina upoštevat., da kmetje ne morejo plačevati za poljedelstvo vod i po isti ceni kot jo plačujejo za domačo uporabo. Občina pa le-g.i nore sli,vati m se doga,,a, da kmetje gornje o-kciicc plačujejo vodo po mnogo višji ceni kol občani v mestu. Razumljivo ■e, da s podobnimi ukrepi in zanemarjanjem svojih dolžnosti do kmetov občina samo ovira razvoj kmetijstva Toda ob .ina bi se mora-.a zanimati ali p" zahtevat: od drugih usm1* >v V reditev se drugih vazni n vprašanj. Urediti oi morali zemljiško knjigo, ki ie v popolnem neredu na note, klasificirati zemlj-sca, postaviti poljske buwjei 1* vrst domačinov, ki poznajo kraj m lastnika parcel -jo so samo nekateri vprašanja, ki jih morajo občina in druge ustanovo čimprej rešiti, če hočejo, da ne bo okoliško kmetijstvo se bolj propad o. 5* S- Leto 1958 - • leto diplomacije? Današnja beograjska «Borba» objavlja sledeči članek tov. Aleša Beblerja, ki ga s pristankom »Borbe* in avtorja objavljamo tudi v našem listu. *!■' 17. stoletju je cesar neke velike dežele poslal cesarju neke velike sosedne države — poslanika. Ta je s svojim spremstvom potoval v sosedno prestolnico najprej v kočijah, nato na konjih in končno na velblodih, potovanje je trajalo nekaj mesecev. V začetku so v prestolnico, od koder je odšel, prihajale vesti o njegovem potovanju. Cim bolj pa se je poslanik oddaljeval, tem bolj redke so postajale vesti. Končno, ko je prestopil mejo, teh vesti ni bilo več. Polna tri leta se o poonaniku ni vedelo nič. Proti Jftmcu tretjega leta pa je prispela vest, da se ambasador vrača. Ko je končno stopil pred svojega vladarja, mu je izročil — sporazum o prijateljstvu med njegovo in sosedno državo. Danes so si prestolnice druga drugi mnogo bolj blizu in delovni pogoji sodobnih diplomatov drugačni. Vse ali skoraj vse vlade imajo motnost, da si tako rekoč vsak dan izmenjujejo mnenja. Po telefonskih in telegrafskih mrežah so diplomati v stalnem stiku s svojimi prestolnicami. Kljub vsemu temu diplomacija še ni izumrla, niti ne «odmira». Ce so tehnične možnosti za stike med vladami neprimerno večje kot v preteklih stoletjih, so v naši dobi naloge za urejanje odnosov in vsklajevanje interesov med državami neprimerno večje in težje. Diplomati imajo torej tudi danes polne roke dela in to težjega in odgovornejšega kot v dobi onega poslanika-potnika iz 17. stoletja. In vendar, ali imajo vedno polne roke dela? Dogodki, katerih je bilo leto 1957 polno, in še posebno dogodki, s katerimi letošnji december vstopa v zgodovino, daje upati, da bo leto 1958 leto, v katerem bodo diplomati imeli mnogo dela. Ti dogodki so v marsičem ustvarili nov položaj. Vprašanje vojne ali miru, nadaljnja tekma v oboroževanju, oziroma razvoj v smeri k popuščanja, ki bi omogočilo razorožitev in miren razvoj mednarodnih odnosov, se je postavilo v doslej nesluteni ostrosti. Vse od konca druge svetovne vojne do danes se je slika morebitne bodoče vojne vsako leto menjavala. Da bi v njej prišlo do uporabe a-tomskih bomb, smo vedeli že od časa Hirošime. Toda rušilni učinek, količina, način »prenosa*, možnost obrambe, vse to se je v marsičem menjalo. Vsako leto je prineslo nove elemente — močnejši u-činek bomb, njihovo uporabo kot taktično orožje, večji ra-dius in večjo brzino letal, ki jih nosijo, njihovo uporabo na morju, ve^jo brzino in’ večji radius podmornic itd. Leto 1957 je glede tega prineslo kvalitetni skok. ZSSR je objavila, da razpolaga z medcelinskim balističnim izstrelkom, ki more »dostaviti* tcrmonuklearno konico, to je vodikovo bombo na »medcelinskih* razdaljah z brzino, ki je 10- do 20-krat večja od najhitrejšega letala .., Izstrelitev dveh prvih u-metnih zemeljskih satelitov je potrdila velikanski napredek balistične tehnike v Sovjetski zvezi in s tem zapad-nim silam dokazala, da je sovjetska vest o medcelinskem izstrelku točna. Svet atlantske zveze na ravni predsednikov vlad, ki je sredi decembra zasedal v Parizu, se je ukvarjal z vprašanjem sorazmernega zaostajanja Zapada na tem področju in prinesel nekaj sklepov (lede odstranitve tega zaostanka. Tekma v oboroževanju je, oziroma bo v ne preveč dalj. ni bodočnosti privedla do možnosti vojne, v kateri bi glavno orožje bili izstrelki z vodikovimi konicami, s katerimi se more bombardirati s kakršnekoli točke zemeljske Oble katerakoli druga točka oziroma katerokoli drugo pod-ročje, To je torej perspektiva:, Vojna s takšnim »absolutnim* oz. »zadnjim* orožjem, vojna z možnostjo ali celo verjetnostjo popolnega uničenja ogromnih področij. Ta perspektiva je nujno morala privesti in že dovaja do vrste političnih posledic. Tolikšna možna in s tem tudi verjetna uničenja spreminjajo vojno v nekaj novega, •tar ni več podobno pretečim vojnam, niti če sem prištejemo doslej najstrašnejšo vojno — drugo svetovno voj-t*0- To »novo* se čedalje pogosteje imenuje — kolektivni *»momor človeštva. Takšna perspektiva ima dvojni učinek; odpor nasproti politiki, ki je oboroževalno tekmo privedla tako daleč, v »vetu vidno raste, sa-Wa takšna politika pa izgub-U* »voj smisel Oboroževanje vseh glavnih držav, ki so v tej tekmi sodelovale, se je opravičevalo s potrebami nacionalne varnosti. O kakšni varnosti pa se more sploh govoriti v dobi «absolutnega» oziroma »zadnjega* orožja, s katerim razpolagata obe strani? Se več. v dobi »absolutnega* orožja stopnja oborožitve ne bo služila več niti »mirnodobskim* ciljem, niti dosegu političnih prednosti, ki so jih posamezne države imele zaradi svoje vojaške premoči. Kakšen smisel bi mogla na primer imeti grožnja s silo, ko bi uresničenje take grožnje pomenilo hkrati samomor tudi onega, ki grozi? In ta logika danes velja za vse celine. V nevarnosti pred uničenjem so vse države — brez izjeme. Od tod izhaja — brezpogojen, nesporen in povsem enak interes vseh narodov, da se nevarnost vojne odstrani. S tem lahko tolmačimo dejstvo, da so iniciative sovjetske in poljske vlade naletele na tako ugoden odmev na Zapadu. Kot je znano, je sovjetska vlada med drugim predlagala prenehanje poskusov z jedrskim orožjem, nov napor v smeri splošne razorožitve in v smeri večjega zaupanja s pomočjo sporazumov o nenapadanju; poljska vlada pa je predlagala, naj bi se v Evropi ustvarilo področje brez atomskega orožja, področje, ki bi zajemalo obe Nemčiji, Češkoslovaško in Poljsko. Svet atlantske zveze, ki je bil sklican na ravni predsednikov vlad zato, da bi se povečani napori za oborožitev in za upostavitev vojaško-tehničnega ravnotežja, se je vendarle razvijal bolj v zna-ku želje zastopanih — pred-^ vsem evropskih — narodov,' naj bi se našla pot k pomiritvi. Eden izmed sovjetskih predlogov, predlog o obnovitvi dvogovora Vzhod-Zahod v obliki skupne konference, je bil v bistvu izrecno sprejet in ta predlog ter sprejetje tega predloga odpira vrata v vse smeri. Dozoreli so torej mnogi pogoji, da se v letu 1958 pristopi k resnejšim poskusom za reševanje mednarodnih spornih problemov, za iskanje sredstev in poti za prenehanje oboroževalne tekme ter poti, ki vodijo k vzpostavitvi mednarodnega zaupanja Diplomati bi tako končno vendarle mogli dobiti nalogo, za katero je diplomacija bila ustvarjena, in sicer, da najdejo način, kako nasprotna gledišča približati in kako — korak za korakom — u-treti pot k medsebojnemu razumevanju. ALEŠ BEBLER J j Avrelij Lukežič Folklora MESNICA MILIČ-EMILI BARKOVLJE Trst - viale Miramare 155 Tel. 31-787 želi cenj. klientom srečno novo leto Tovarna eteričnih olj Ustanovljena 1.1883 JANOUŠEK BARKOVLJE Trst - Tel. 29-963 želi klientom srečno novo leto TRGOVINA z JESTVINAMI VINKO BENČIČ TRST, Ul. Roiano 5, tel. 23-560 želi svojim odjemalcem in prijateljem srečno in uspeha polno novo leto. GOSTILNA «NINI» TRST Ul. Valdirivo 32 - Tel. 38-915 želi cenj. gostom srečno novo leto. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiimitnniinfrvtiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiHiHiniiinMitiHiiiiiiimiiiimfmtiiiiimiiiiiifiimimtiniiittiitiiMiiiiiniiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiH KAJ PRAVIJO ASTROLOGI, ASTROMANTI, VEDEŽEVALCI IN JASNOVIDCI Usoda sveta v letu 1958 Kozmobiolog Louis Emrich napoveduje velika presenečenja, izključuje pa nevarnost nove vojne; istega mnenja je tudi prof. Franz Waldner - Zedinjenja Nemčije še ne bo, v Italiji pa se bodo cene povišale in povečal se bo mladinski kriminal Ze od nekdaj je bila želja človekova zvedeti za u-sodo, ki ga čaka. Na kaj različne načine je hotel to doseči. Iz naravnih, a največ iz skrivnostnih, nadnaravnih znamenj je skušal uganiti tisto, ki ureja dogodke, ki vplivajo na življenje posameznika in družbe. Ta želja je spodbudila vedeževalce in jasnovidce vsake vrste in vseh časov, da so napovedovali prihodnost, da so prerokovali. Čudežna nihala in karte, kavna usedlina, sanje, raznobarvne bleščeče krogle in pod. so znamenja in pripomočki, po katerih so napovedovali bolj ali manj spretni šarlatani prihodnost. In zvezde. Pot planetov in ozvezdij, njih položaj in oddaljenost, imajo tudi svoj pomen pri prerokovanjih. Ze lz najstarejSlh "asov so znana prerokovanja svete Sembilje (tri knjige orakljev kumanske Šibile, ki pa so zgorele 1. 83 pred n. št. v rimskem Kapitolu) in Mihaela Nostradamusa, francoskega zdravnika in astro- loga, ki je živel med leti 1503 in 1566, in ki je napovedal dogodke za več sto let vnaprej. Večina teh prerokovanj je napisana zamotano in nejasno, največ v prispodobah in jih je zaradi tega moč razlagati tako ali oa tako. So pa tudi zelo izobraženi in razgledana preroki, ki napovedujejo prihodnost iz resničnih dejstev, ki iz podatkov in razvoja v gospodarstvu in politiki v posameznih državah, o njih medsebojnem odnosu itd. sklepajo na prihodnost. Ker pa povprečen človek povečini podlega nadnaravnim vplivom in skrivnostnim silam, ovijejo svoje napovedi v tak mističen dim. Kdor želi mistiko, naj jo pač ima; Zato prav sedaj, ob začetku novega leta, razni vedeževalci in Jasnovidci, astrologi in astrohiromanti, koz-mobiologi in zvezdogledi, tekmujejo v napovedovanju usode, ki bo doletela v novem letu države in svet, državnike in zasebnike. Na- IIIKIIHIIMimiinillHIIMIIIIIIIIIIIIMMtlMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIItlllllllllHMIIItlinHIIIMHHHHnainilUHHIMHHtlHHMMinHMUlIMMIHHUHMIIHI f. £ i t I S V »i i » A Černigoj: Cerkev \ Luškem «lntericun> (visoka jedkanica — 1957) -1 •**!<>■ J “ povedujejo potrese in ujme, prometne nesreče in iznajdbe. . . Vse to kažejo zvezde, e-kliptike Sonca, Saturna, Marsa . .. 1958 - leto znanosti Znameniti kozmobiolog Louis Emrich iz Saarbrue-kena pravi; «Leto 1958 bo nudilo človeštvu velika presenečenja. A ne v politiki, temveč v znanosti. Nastala bodo odkritja, ki bodo docela spremenila podobo sveta. Pri-čenši z letom 1958 ne bo politika več usmerjala znanosti, marveč bo znanost odločilna v bodočem razvoju družbenega življenja. Znanstveniki bodo tako stopili v ospredje, a politiki ne bodo imeli več tistega pomena. kot so ga imeli do 4. oktobra 1957. V prihodnjih 12 mesecih se kaže tendenca izpopolnjevanja odkritij v raketni tehniki. Zlasti si bodo Američani prizadevali v tem dohiteti in po možnosti tudi prehiteti Ruse. Vendar pa se ne more reči, če se jim bo to tudi v resnici posrečilo.* «Rimski mag*, prof. Fa-briani pa v zvezi s tem zatrjuje; «Uspehe, ki so jih Rusi dosegli s poleti v vsemirje, bodo Američani še presegli in bodo s tem dali znanosti pomemben delež.* Nove vojne tudi letos ne bo Louis Emrich sodi, da prav zaradi tega, ker Američani ne bodo prekosili Rusov, za letos ni nevarnosti za vojno: «Ko bi se Američanom posrečilo doseči premoč nad Rusijo v izdelovanju medcelinskih in medplanetarnih raket, bi prav lahko nastal položaj, kakršen je bil takrat, ko so ZDA imele prvo atomsko bomljo. Takrat so se na Zahodu pojavljali močni glasovi, da bi morale ZDA svojo prednost izkoristiti in napraviti enkrat za vselej konec ruskemu širjenju. Toda sedaj so Rusi budni In zato vojne ne bo! Tekmovanje med Vzhodom in Zahodom v oboroževanju bo sicer to leto precej ostro in ni izključen kak manjši oborožen spopad na Bližnjem ali Srednjem vzhodu.* Italijanski astromant, prof. Franz Waldner, pa o tem pravi takole: »Leto 1958 je pod vplivom Saturna. Čeprav ni ta planet nosilec sreče, tudi ni povzročevalec vojne, Jupiter, ki bo to leto skoro neprestano v znamenju Tehtnice, bo vplival na državnike, da bodo bolj popustljivi in dovzetni za sklepanje mednarodnih sporazumov. To bo za neko dobo zagotovilo mir.* Nemški razlagalec zvezd, Astor, pa trdi; »Svetovni horoskop kaže, da bo leta 1958 »vojna* zvezda Mars zelo blizu Saturna, kar bi kaj lahko povzro- čilo vojni spopad, Ker pa je hkrati Jupiter v miroljubnem znamenju Tehtnice, nastane ravnotežje. Bo sicer vse to povzročilo v mednarodni politiki veliko napetost, zlasti v deželah, kjer so že sedaj vedno kaki nemiri, to je na Bližnjem vzhodu, vendar pa do svetovnega požara ne bo prišlo.* Polet na Mesec Louis Emrich napoveduje glede možnosti polita na Luno; #V tem letu bo na razpolago novo, močnejše pogonsko sredstvo, s katerim bo moč z raketami doseči hitrost 12.000 do 15.000 km na sekundo, kar zadošča, da se premaga zemeljska težnost. S tako raketo je mogoče priti na Mesec.* A Franz Waldner meni glede poleta na druge planete; «Po novih ameriških odkritjih bo sicer teoretično mogoč polet na druge planete, vendar pa bo preteklo še dosti časa, preden bo kdorkoli stopil na drug planet. Izstrelki, sateliti in druge vragolije, bodo ljudem delali še sive lase.* Nemški tednik »Das grue-ne Blatt* pa objavlja mnenje več astrologov; «Amerika b.. sicer končno le dobila svoj «sputnik», in bo v drugi polovici leta presenetila svet z neko iznajdbo v zvezi z balističnimi izstrelki. Poskusili bodo polet na Mesec i Rusi i A-meričani.n Italija, Francija, Alžir, Anglija... Rimski meu.u.n Genius napoveduje za leto 1958 v Italiji povišanje cen, povečanje mladinskega kriminala, senzacionalen zločin ob pustu, jeseni odkritje velikih ležišč neke rude na južni obali. Profesorica Nobili obeta izboljšanje v italijanskem športu, ter da bo «azijska» terjala nove žrtve v tem le-tu. V'i preroki so si edini v tem, da leta 1958 št ne bo doseženo zedinjenje obeh Nemčij, da se bodo v Franciji še bolj pogosto menjavale vlade in da še vedno ne bo rešeno alžirsko vprašanje. »Kot kako potresno področje bo Francija z večnimi stavkami in strahom pred inflacijo.* je rekel A-stor. V alžirski spor bo posegla tudi Španija. Kitajska bo večno bolj zavzemala tisti položaj v svetu, ki ji pritiče. Je pač važen odjemalec za vse vrste blaga! Eisenhowerjevo zdravje se bo spet poslabšalo Dva znana državnika bosta v tem letu umrla. Gospodarsko pa bo leto 1958 ugodno. Sončne pege bodo neugodno vplivale na tiste ki bolehajo na srcu. Take so napovedi, take so šanse Na nas je sedaj, kako jih bomo znali izkoristiti in se varovati nevarnoiti škode, nesreč.. S- ANDOLŠEK DANILO ŠULIGOJ OPČINE Proseska >u 24 - Tel. 21-172 Zaloga drv in premega - dostavlja na dom - Cene ugodne vosci svojim klientom srečno novo leto. RUDOLF VREMEC Skladišče drv in premoga OPČINE Narodna ul. 78 želi srečno in veselo novo leto. TVRDKA V. MARINAC TRST, Strada Vecchia per 1’Istria — Telefon 41-176 KMETIJSKI STROJI. UMETNA GNOJILA, KRMA, SEMENA, SADIKE itd. želi srečno in uspeha polno novo leto. TRGOVSKO PODJETJE « B OR» KOPE M NA ZALOGI VSE VRSTE REZANEGA OBLEGA LESA TER DRVA IN PREMOG VOSCI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM SREČNO NOVO LETO 1958 TISKARNA GRAPHIS VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZA SOLO, URADE, ITD. TRST, ULICA SV. FRANČIŠKA 2* TEL. 29-477 želi srečno novo leto. METALMINERARIA TRST, Ul. Trento 15/111 — Tel. 23-649 UVAŽA: RUDNINE. MARMOR, KVARCNI PESEK, APNENEC, GLINE itd. IZVAZA: ABRAZIVNI MATERIAL, RAZNE STROJE. KEMIKALIJE. UMETNE SMOl E, UMETNE BRUSE itd. želi srečno novo leto. TRGOVINA JESTVIN MILAN BEVK TRST, Ul. Sonninc 9 — Tel. 41-572 vošči svojim cenj. odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto. MIRAN KURET -JMPORT - EXPORT ZALOGA SORTNIH IN NAVADNIH VIN TER LIKERJEV TRST — Ulica detla Fabbrica 4 — Tel. 35-75i želi srečno in uspesno novo leto 1958. GOSTILNA OSTROUSKA TRST. Ul. S. Nicolo 3 vošči srečno novo 'etn •e- se *on’n orinoroča. GOSTILNA VETO OPČINE, Proseška ul. 35 vošči vsem svojim gostom srečno in uspeha polno novo leto. TVRDKA F. RUPENA Succ. TRST, Ul. Udine 15 — Tel. 38-543, 23-573 želi srečno novo leto. Soc. a r. 1. želi cen), klientom srečno in uspeha polno novo leto. KOTO EGON (ex Edi) Poroke, birme, slike na don.u, slike za dokumente izroči v enem dnevu TRST Ul. Oriani 2-1 (Barriera) - Tel. 93-J65 zel' sreero novo leto ter se priporoča OBRftClffl EtIOLETMEGfi SODELOVANJA KMEČKE ZVEZE M ZVEZE MALIH POSESTNIKOV Skrb za koristi kmetov in za napredek kmetijstva Vojaška škoda v Trebčah - Trošarina na cvetje - Zelenjadni trg na debelo ■ Razlašče-vanje zemljišč * Podpora kmetom, ki so bili prizadeti zaradi mraza - Nova cesta v «Mokolaniii;» - Prošnje za pokojnino kmetom - Se nerešena vprašanja in bodoče naloge Znano je, da sta Kmečka Žveza in Zveza malih posestnikov pred časom sklenili sodelovati in se enotno horiti za zaščito našega kmeta in kmetijskega gospodarstva na tržaškem področju. V ta namen sta ustanovili koordinacijski odbor, ki posluje na sedežu Kmečke zveze v Ulici Gep-pa 9. To skupno sodelovanje, ki traja že skoraj eno leto, je doprineslo do sedaj že marsikatere pozitivne u-spehe. Gotovo je, da so 4°" seženi uspehi še malenkostni, če jih primerjamo z vprašanji, ki še čakajo na ugodno rešitev. Oglejmo si najprej - tiste, probleme, ki sta jih Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov v tem času u-godno, ali vsaj zadovoljivo rešili, kljub raznim oviram j in težavam. Prvi uspeh koordinacij! Skega odbora K. Z. in Z. i M. P. je bil, da so italijan-] ske vojaške oblasti izplača- j le škodo, ki so jo povzroči- s le anglo-ameriške edini.ee v j Trebčah in pri Banih, z vso-1 to denarja, ki so jo Anglo- j amerikanci določili v ta na-* men. Energična intervenci- j ja koordinacijskega odbora' na pokrajinskem svetu pro- j ti zakonu 703 z .resolucijo 1 prizadetih cvetličarjev s j Proseka-Kontovela je doseg-j la, da so proizvajalci opro-j ščeni plačevanja trošarine na cvetlice, ki je bila prvotno določena. Velike težave je bilo treba | premagati glede novega ze-lenjadnega trga na debelo.' Za domače proizvajalce je občinski urad določil prostor, ki absolutno ni zadostoval za prodajo domačih pridelkov. Tajnika K. Z. in Z. M- P. sta večkrat intervenirala pri tedanjem odborniku Cumbatu, da bi določil več prostora tukajš- i njim proizvajalcem. Pred otvoritvijo trga je bil sklican sestanek vseh zainteresiranih proizvajalcev, ki se ga je udeležilo veliko število kmetov in kmetic. Izvolili so delegacijo, ki je v spremstvu tajnikov obeh organizacij in treh občinskih svetovalcev bila pri odborniku Cumbatu. Doseženo je bilo, da je bil domačim proizvajalcem dodeljen večji prostor na trgu in da z lahkimi motornimi vozili jjripeljejo svoje pridelke v notranjost trga. Prostor, namenjen domačinom, je pa še vedno premajhen in bodo potrebne nadaljnje akcije, da se dodeli našim proizvajalcem zadosten prostor. V teku leta je koordinacijski odbor večkrat skupno s poslancem Beltramom posredoval pri vladnem komisarju dr. Palamari zaradi krivičnega razlaščevanja zemlje v žavljah in drugod ter smešno nizkih cen, ki jih plačujejo za razlaščena zemljišča. Posredovanje je doseglo, da je bila imenovana posebna komisija za določanje cen in da se razlaščenim kmetom plača tudi izgubljeni pridelek po cenitvi in ne 20 do 30 lir na kvadratni meter, kakor so poprej plačevali, četudi so bile na zemljišču trte, sadno drevje in razni drugi pridelki. Zaradi škode, ki jo je povzročil mraz maja meseca vinogradnikom in kmetom po kraških vaseh, je predstavnik koordinacijskega odbora nastopil na pokrajinskem svetu. Pokrajinski predsednik prof. Gregoretti je s strokovnjakom kmetijskega inšpektorata in pokrajinskim svetovalcem o-biskal prizadete kraje in obljubil svojo pomoč. Posredoval je takoj pri dr. Palamari in dosegel, da je ta določil neki znesek za nakup in razdelitev prizadetim kmetom umetnega gnojila in škropila. Tudi vlada je dala na razpolago 4000 stotov pšenice v vrednosti 22 milijonov lir, ki jo bodo razdelili prizadetim kmetom po novem letu. Koordinacijski odbor KZ in ZMP je s pomočjo svojega predstavnika v pokrajinski kmetijski komisiji rešil kočljiv problem tistih kmetov-dvolastnikov, ki niso še vknjiženi na premoženje in jim je bila odvzeta dvolastniška izkaznica za obdelovanje in prevoz pridelkov iz zemljišč, ki se nahajajo na jugoslovanski strani. Predsednik pokrajinske kmetijske komisije odbornik Corberi je osebno posredoval pri italijanskih oblasteh in pri jugoslovanskem generalnem konzulu za rešitev te zadeve. Italijanska, kakor tudi jugoslovanska oblast, sta vprašanje ugodno rešili in podaljšali kmetom dovoljenje še zg eno leto. Tudi vprašanje gradnje ceste v llobrigida, katerima so prisodili, da i-mata na leto vsaka 80 milijonov čistih dohodkov, a se upirata, češ da ne stanujeta v Rimu ter da nista dolžni plačevati tam davke. Upira se tudi znani Ugo Montagna, ki je prijavil letos 1 milijon čistega dohodka, davčni urad pa mu je določil 83 milijonov. Morda vas bo zanimalo, kakšne dohodke so prijavili drugi filmski igralci in režiserji ter politiki. De Si-ca je prijavil 70 milijonov in bo moral plačati nad 11 milijonov lir davka; Aldo Fabrizi 15 milijonov, Silvana Pampanini 6 milijonov, Renato Ranucci (Rascel) 5 milijonov, Massimo Girotti 5 milijonov, Amedeo Naza-ri 4 milijone, Anna Magna-ni 3.5 milijona, Roberto Ro-sellini 1.5 milijona, Paolo Stoppa l milijtin, Vittorio Gasmann 12 milijonov, Alberto Sordi 36 milijonov, Lea Padovani 15 milijonov, režiser Lucchino Visconti pa le 530.000 lir. Manj donosna je politika: Pietro Campilli 22 milijonov; Giulio Andreotti 5.9 milijona, Giovanni Malago-di 5 milijonov, Amintore Fanfani 2.1 milijona, Giuseppe Saragat 1.6 milijona, Pietro Nenni pa 1. 4 milijona. V Milanu je največji dohodek prijavil italijanski »kralj jekla* inž. Giovanni Falck 91 milijonov, inž. Bruno Falck 86 milijonov, Bruna Falck vd, Devoto pa 80 milijonov. Tej rodbini pač ni treba skrbeti za vsakdanji kruh! Alberto Pirelli «kralj gume« je prijavil 91 milijonov, Carlo Faina (predsednik Montecatini) 12 milijonov, grof Bruno Antonio Quintavalle 30 milijonov, Angelo Rizzoli, predsednik DEAR Film, 50 milijonov,' Arnoldo Mondado-ri 28 milijonov, igralka Ele-na Giusti 3 milijone, milanski nadškof msgr. Montini pa samo 380.000 lir. Največji bogataš v Turinu in verjetno v vsej državi je odvetnik Gianni A-gnelli, predstavnik italijanskih velekapitalistov, ki je prijavil 339 milijonov lir čistega dohodka in bo plačal nekaj nad 57 milijonov lir družinskega davka; Emanuele Filiberto Nasi 80 milijonov, Umberto Agnelli in Giovanni Nasi 65 milijonov, Giorgio Agnelli in Virgilio Tedeschi 60 milijonov. Rodbini Falck iz Milana in A-gnelli iz Turina si lahko podata roke. V Novari je Giacomo Fau-ser prijavil 24 milijonov, Vittorio Cerutti pa 10 milijonov. V Neaplju seveda prednjači tamkajšnji žuj an in lastnik ladjevja Achille Lauro: 100 milijonov; precej za njim pa so Alfonso Manino: 59 milijonov, Giuseppe Ma-terazzo; 25 milijonov ter Pa-squale Amazzella; 22 milijonov. Vercelli; Giuseppe Martina Bianchi 13 milijonov, prof. Giovanni Calissano 8 milijonov, Giuseppina Bergama-sco vd. Ciocca 5.5 milijona. Alessundria; Enrico Girau-di 8.7 milijona, Pietro Mel-chionni 7 milijonov, Aimone Pedemonte 6 milijonov, Angela Carena vd. Vistoli 7.4 njilijona, Lodovico Bozzola 7 milijonov. Casale,- Lina Musso vd. Milanese 30 milijonov, Te-resio Martino 23 milijonov. Bologna: Aureliano Benni 19 milijonov, Giorgio Zab-ban 13 milijonov, Renato Crotti 10 milijonov, Achille Folli 8 milijonov. Za veleindustrialca Mar-zotta, ki ima verjetno nad 300 milijonov lir letnih dohodkov, niso še znani letošnji podatki. Zdaj pa poglejmo med tržaške bogataše. Največji letni dohodek v Trstu ima dr. Piermario Tognella; 46 milijonov; sledijo mu: lastnik ladjevja Carlo Martinoli s 44.97 milijoni, dr. Roberto Hausbrandt s 36 milijoni, Luisa vd. Feltrinelli s 23 milijoni, industrijalec Carlo Wagner s 23 milijoni, Giorgio Gandus s 13 milijoni, dr. Antonio Martinolli s 17,97 milijoni. Trgovec dr. Ermanno Hausbrandt je prijavil 17 milijonov, pomorski kapetan Matteo Martinolli 14,97 milijonov, pomorski agent Luigi Tuillier 12 milijonov, pomorski kapetan Antonio Fabris 10,42 milijonov, Alberto Mel-chiori 10 milijonov, dr. Da-rlo Doria 5 milijonov, Anna de Dottori vd. Vianeiio 6,6 milijonov, Giuseppe De Dottori 4,1 milijone, trgovec z ribami Attilio Drioli 3,15 milijone, arhitekt Benno Drioli 3.6 milijone, Angelo Duma 3.7 milijone, ing. Francesco Faccanoni (kamnolomi) 7,5 milijonov, Guglielmo Fekeza (trafika) 3,1 milijone, Savio Fonda 4,3 milijone, inž. Umberto Fonda 5 milijonov, dr. Bruno Forti 3,2 milijone, dr. Gaddo Glass, posestnik, 5,3 milijonov, Giuseppe Godina (trgovec s tekstilom) 7,6 milijonov, Ladislao JanovseK 4.4 milijone, dr. Ernesto Illy 7 milijonov, Adolfo Kostoris (trgovec s tekstilom) 3,1 milijone, Aldo Lanari (gradbeno podjetje) 7,5 milijonov, dr. Mario Lovenati 3,1 milijone, dr. Luciano Lovisato 3,67 milijone, prof. Luzzato B'egiz 3,5 milijone, Nicolč Martinolli 7 milijonov, Elda Melzi vd. Segre 6 milijonov, prof. kirurg Antonio Mezzari 6.4 milijonov, Ernesto Pitas-si, trgovec, 4,65 milijone, Giovanni Prioglio, trgovec z živino, 5,3 milijonov, ing. Raoul Puhali 6.4 milijonov, baronica Eugenia Ralli vd. E-conomo 7,3 milijonov, baronica Penelope de Ralli Ella 3,3 milijone, baron Pietro Ralli 3,6 milijone, Vittorio Rossoni (trgovina glasbil) 4,9 milijone, posestnik Giovanni di Scaramangč, 7,3 milijonov, Vittorio Sergas (avtoprevoznik) 3,1 milijone, trgovec Marcello Bessi 6 milijonov, inž. Ernesto Sospisio 5.5 milijonov, industrijalec dr. M trio Stock 3,8 milijone, Giovanni Zampolli (sladole-darna) 3,9 milijone. Za zaključek pa naj navedemo še ime edinega najbogatejšega študenta: Oarlo Melzi, Ki je prijavil 4 milijone letnega čistega dohodka. A B. (IHIIIIIHIIMIIIIIIIIIHIIIIIIHlIlllllinillllllllllMIIIIHIMIIIIHIIIIIMIHIHIMimMIIIIIIHIIIIHIIlllHUJMailllllllllllllllllllHHHIMIIIIHHIHIIHIIIIIIIIMIP* NEKAJ PODROBNOSTI IZ ZGODOVINE NAŠEGA DSTVA Kako je bilo ko je imela pred 50 leti v Štandrežu oblast fevdalna gospoda Nekako pred pol stoletjem je bil štanilreški kmet povečini ie kolon ali pa vsaj pol-kolon. Zemlja je bila večidel last grofov, vitezov, cerkve, sodnikov in raznih plemičev. Le tnalo je bilo samostojnih štundreških kmetov, ki bi bili gospodarji hiše in zemlje, ki so jo obdelovuli. Zanjo so plačevali najemnino v denarju, v pridelkih m tudi s tlako. Živeli so revno. Od jutra do večera so se trudili, da bt si prislutili skorjo sirkovega kruha ali pa kos pod pepelom pečene pogače Ena izmed gosposkih družin je imela svoje kolone tam, kjer je sedaj mestno pokopališče. Pisali so se Do-liach. Vsi člani družine »o tt-mrli brez potomcev; oče je umrl star nad 90 let, mati v <13. letu, neporočeni so umrli še otroci Karol, Cecilija in I-vana Imeli so štiri kolonska drutine in veliko število njiv, ki so jih imeli v najemu štan-dreški kmetje. Ostali del Do-liachooega posestva je bil v Cervignanu in v Bukovici pri Renčah, V sredini med štirimi kolonskimi hišami, če jih smemo tako imenovati, je bilo stanovanje gospodarjev na Ci-prijanišču ki jim je služilo le za poletne mesece, kajti prezimovali so v Gorici, kjer so imeli prav tako veliko hišo nasproti stolnice. Medtem ko je hiša, v kateri so »tano-vali poleti, sedaj delno preurejena, so bile kolonske hiše med prvo svetovno vojno porušene. Ko so se vsako pomlad selili iz mesta v svojo »poletno rezidenco», so morah koloni s tremi vozmi prepeljati vso kuhinjsko in sobno opremo. Enako delo so opravljali v jeseni, ko so se odpravljali prezimovat v mesto. Najemnina se je plačevala dvakrat na leto, in sicer ob sv. Ivanu tn sv. Murtinu. Od vsake vrste pridelkov, ki so jih koloni pridelali na gospodarjevih njivah, so morah znositi Doliachovim po nekaj najboljšega blaga za njihove godove, rojstne dneve itd. Za vsako njivo, ki so jo imeli v najemu, so morali zrediti po en par piščancev, enega kopuna in za nameček še eno puro na leto. Stanovanje so plačevali nekaj v denarju, nekaj s perutnino, najhujše plačilo pa je bilo, da je moral po en član družine vsak četrti dan ob vsakem trenutku pomagati služkinji vleči vodo iz 30 m globokega vodnjaka za pranje, kuho, pomivanje, ker druge vode takrat niso i-meli. Na vseh njivah so rasle murve, s katerimi so redili sviloprejko. Polovico svilo-prejkinih kokonov so oddali gospodarju. Po nekaterih njivah so bile nasajene plante trt in najrazličnejše sadno drevje, od katerega so morali dati polovico pridelku gospodarju. Poleg Doliachovega bivališča je bil tudi vrt, ki so ga obdelovali kmetje s tlako Na 'njem so rasle jagode, trte, .............................. nali zelo samozavestno, strogo in resno. Imeli so se za večvredne in vzvišene nad koloni, kar niso prikrivali, kaj šele, da bi se tega sramovali. V sodem stanovanju v Gorici tri na posestvu ob Mirenski cesti (Ciprijanišče!) so i-meli zn njo kapelico, kjer so jim vsako nedeljo in praznik maševali redovniki salezijanskega zavoda. Ob godovih, rojstnih dnevih, zlasti pa ob praznikih Habsburžanov (bili so zagrizem avztrijakanti) »o povabili mrišnika tudi čez teden. Za to delo so ga obdarovali večkrat na let o s perutnino. Ko to namreč žene kolonov prinesle na glavi, kot je bila takrat navada, poln jerbat piščancev, so jih prešteli in pretehtali da so bili rejeni ter jo usmerili v kateri koli zavod Trud ni o-stal «ncpoplačnn». Navadno so dobite skodelico bele kave s koščkom belega kruha in pa lep »boplonaj vam in vašemu gospodarju* Citali so mnogo Obvladali so nemščino, francoščino, latinščino, delno slovenščino in morda še kak drug jezik. V knjižnici so imeli na stotine knji p predvsem nabožne vsebin«. Niso pa prenesli, da bi njihovi podložniki napravili več kot ljudsko šolo. Izjemoma s o podpirali nadaljevanje učenja na kmetijskih šolah, ker so bili mnenja, da je «bolje biti dober krnet kot izprijen gospod». F L. razno sadno drevje, zelenjava in vsakovrstne rože. Nu tlako so kmetje hodili samo ob najlepših dnevih. Kolon i iz Furlanije qo jim stalno prinašali vse mogoče dobrote z gospodarjevega posestva. Donašali so jim tudi drva za kurjavo. Najčešče so pripeljali stare usahle murve, pu tudi druga drevesa, ki so rasla v plantah in bila v oporo trtam. Jeseni so pripeljali polne čebre grozdja, iz katerega so jim koloni napravili dobro furlansko vino, ki ni zadostovalo samo za potrebe družine, ampak tudi za obiske, ki so se vrstili skozi vse leto dan za dnem Donašali so jim veliko pitanih rac, gosi in piščancev, sadja in del vsega, kar se na zemlji predela. S tem pa se še zdaleč niso zadovoljili Koloni so morali hoditi tudi na tlako. Ob vremenu, ki je bilo najbolj prikladno za delo na njivi, so nenadoma razglasili tlako, in i gorje mu, kdor bi se ne odzval. V resnici do nepokorščine skoraj nikoli ni prišlo, ' ker so bili ubogi kmetje navajeni in uverjeni, da so dolini gospodarju pokoro. Za to delo so prejemali zadostno hrano in primerno količino dobrega furlanskega vina. Tlačanom so ob takih prilikah dali tudi dober kruh, ki so ga točno odmerili. Botroval i so skoraj vsem o-trokom kolonov. Ob takih prilikah so postregli z nadvse izbornim kosilom, ki je bilo zanje vsakdanja hrana, za nas kolone, ki smo bili pod njimi, pa bela vrana. Niso izostali tudi lepi nauki, spraševanje iz verouka, podarjena mašna knjiga tn ura, ki je bila v tistih časih še redkost. Podarili so po stan navadi tudi rešto kolačev in birmance peljali v mesto s kakšnim izposojenim kljusetom. Da ne bi bilo vse to za boplonaj, se je moral birmanec oddolžiti s perutnino. Služkinja, ki je pomagala pripraljati obede, je morala zraven neštetih kozin in loncev na starodavnem ognjišču pristav iti vsak dan svoj lonček ječmenčka. ki so mu po domače rekli »kuhinja*, za svoj« kosilo, ker bi bilo zelo žaljivo, da bi jedla iz istega lonca kot gospodarji. Koloni pa so si mogli kuhati le zelo preproste jedi, sestavljen« iz domačih pridelkov: polento, močnik »kuhinjo* (ječmen), repo itd Nekoč se je pripetilo, da je ena izmed gospodinj opoldne stopila v hišo nekega svojega kolona ter zalotila gospodinjo, ko je mesila krompirjeve cmoke Obstala j« med podboji in rekla- »A, tako, Marjuta. »itrukulis danes. A. tako! Vi «štruku!i», mi pa polento.'* Ce si je ubogi kmet hotel privoščiti nekaj za spremembo, si je moral skrivaj a-li ponoči kuhati, da bi se ne zameril gospodarju S svojimi podložniki so ruv- Zdaj Anice ni več. Skoraj vsako jutro sva se srečali. Komaj se je jelo svitati in na dolgem sa-natorijskem hodniku so še gorele luči. Čakala sem na kopalnico, pozneje si teže prišel na vrsto. Mimo mene je hušknila kakor dih. Videla sem jo samo v oči. Vsak dan so bile vse večje. In v njih kot da je neprestano trepetalo vprašanje: »Pa zakaj ravno jaz? Pa zakaj ravno mene?* Nemo se je o-glašalo, izrekla ga ni bila nikdar. Vsaj ne naravnost. Zganila sem se, hotela sem ji dati prostor. »Ne, ne,s je komaj slišno zamrmrala. »Le bodite, ne grem tja noter.* Cez nekaj minut je spet šla mimo mene. Zdaj nazaj v svojo sobo, tja na drugi konec hodnika. Na ozkih ramenih ji je visel težki bolniški plašč in levo rame ji jk bilo nekoliko povešeno. Od plastike. Od tistih koščkov šestih reber, ki so jih ji odvzeli, da bi ji stisnili kaverno. Morda tudi od nepravilne držfe in bolečin takoj po operaciji. Dogaja se, čeprav redko. V zadnjem času je bila vse bolj in bolj poduhovljena in nesnovna. Ko sem prvič prišla v Sežano, sva bili nekaj dni skupaj v sobi. Razpravljale smo o bolezni, o novih zdravilih in njihovem učinku. Vsi sa-natorijski razgovori se v svojem krogotoku vračajo na i-sto točko. Zdravje bi jo lahko imenovali. Toda to bi bil preobsežen pojem. Lahko bi ji rekli hrepenenje. Hrepenenje po nedosežnem, kar se za neko dobo vrne, a se kdo ve zakaj in kdo ve kako spet rado izgubi. »Tega ne razumem,s je povzela, «zakaj napada ta prekleta jetika nas mlade. Ce jo dobijo stari ljudje, seveda je hudo, pa vendar. Živeli so. Ne rečem, da so v življenju imeli kaj lepega, vsem ni dfino. Ali ni že to dovolj, da so živeli. Mi pa. Štiriindvajset let. In kaj?* Njene besede so padale trdo kakor obtožba. Zaman so iskale odgovora, Nobena ji ga ni mogla dati. Zunaj se je sonce poslavljalo in okno se je svetilo v njegovem odsevu. Tam za tistim zadnjim gričem je padalo v morje. Nekje pod Dolenjo vasjo. Po hišah sem poznala, ob lepem vremenu so se razločno videle. In pod njimi se je videla sinja morska proga. Dan se je pretapljal v večer. Miren in tih, kakršni so septembrski večeri na Krasu. Nato nismo govorile več. Naslednji dan so me premestili. Dobila sem sobo in posteljo z razgledom na Opčine. Ponoči sem včasih opazovala tisto rdečo televizijsko lučko, kako se tik nad Bani prižiga in ugaša. Tam onkraj nje, na drugi strani, je moj dom. Hotela sem biti s svojimi mislimi čimbolj sama. Živeti knjigam. Odmaknjena od tega, kar me je obkrožalo. Od ljudi, katerih usoda je v svojem bistvu tako natanko podobna moji. Bežala sem pred resničnostjo, pred tem, da v mojih pljučih spet nekaj ni v redu. Toda temu ne ubežiš, naj greš kgmnrkoli. Sprva te o-pominja polahko, potem vedno močneje. In ko več ne gre, moraš nekaj ukreniti. Sla sem domov in sem se spet vrnila. Tisli večer, ko sem se pr. nila, je prišla k meni Fani, S« vedno je tako počasi in težko dihala, to je. bila malodane vsa njena bolez«n Oči so ji žarele v veliki veri v življenje. Prav kakor tedaj, ko je bila še kurirka Katja za ves spodnji Kras. V nobeno pot ni podvomila in tovariši so vedno rekli; aPojdimo h Katji. Ona zrno-re vse.* Tudi sedaj ni še podvomila niti za hip. Tudi z bolnimi pljuči se bo dalo živeti. Se leta in leta. Znanost vendar napreduje. »No, kaj se. je med tem časom zgodilo, Fani?» sem jo vprašala kar tako iz navade, da nama beseda prej steče. *(>, nič takega. Mnogo 1». pih filmov smo videli. Ne bodite žalostna. Vse bo dobro. Se vedno je bilo.* Oči to se ji lesketale od življenja, ki s« ni dalo ugnati. Molčala sem Misli so se mi trgale domov. Tudi ona je molčala. Potem pa so se ji iznenada oči skalile. «Kaj. ne da ne veste, da je umr. la l.izeta Kmalu bo leto * V trenutku tem bila »pet t, Sežani, «Kako? Ližeta? Ona, da je umrla? Nasmejana in rdečelična, z vencem črnih las in očmi kakor oglje.s «Imela je svojo težko zgod. bo, Dolgo je ni nobeni zaupala. Potem se je prav tilde-lo, da ne tmore več. Precej jo je grizlo. Dva otročička, enemu je jest, enemu pet let. Ko je službovala kot na. takarica z nekom, ki ne bi smel tega nikdar narediti. Ni ji verjel pri drugi noseč, nosti. Iz sanatorija mu j, pisala, a se ni več oglasil, Pozneje je njenim vzel sta. rejšega fantka. Ker je bila bolna, zato je to dosegel. Od takrat ni imela več miru. Si lahko mislite, kako jo jc razjedalo. Začela je bruhati kri. Z rešilpim so jo pripeljali od doma. Cez tri dni je sla.* To je bila gola zgodba. Pripovedovala jo je brez prediha. Samo potem, ko je končala, je malce premolknila tn rekla: «Strašno nas je zadelo zaradi njene usode. Zbrale smo denar in nekaj kupile otroku.» «Doma je bila nekje iz tistih vasi ob Idrijci,» sem zdaj rekla. «Pravila mi je, kako je njena mamca skrbela za partizane. Pomislila sem na mesečne noči, ko je Idrijca vsa srebrna in so gore polne slepečega zelenila. Nikdar več jih ne bom uzrla v taki noči. Bilo je enkratno in neponovljivo. Kakor da je brala moje misli, je nato pristavila: «Tudi A-nica Kovačič, saj jo poznate, v sobi sta bili skupaj, je tam doma * Potem je prišlo samo od sebe, da sem pričela hoditi k Anici. Najprej zaradi Ližete in njene zgodbe, potem zaradi Anice. Vsakokrat le mimogrede. Opoldne ko so bile še zbrane pri kosilu in sem se sprehajala po terasi. Mučila se je s hrano, želela sem ji dober tek in jo povprašala po temperaturi. Za nas je temperatura merilo zdravja. »Eh, kaj bi z njo. Vselej je niti več ne zapišem. Nenadno se spomni in skoči na devetintrideset.» Stojim pred njeno temperaturno listo in mislim. To skakanje! To strašno skakanje! Pri kolikih je bilo tako na Golniku in potem konec. Ali takrat, bilo je tik po vojni, nismo še poznali biotikov. »In kaj pravi k temu zdravnica?» «Zaskrbljena je. Vidim jo, kako je zaskrbljena. Saj mi da zdravila. Cesa vsega nisem že dobila. Pa kaj, ko vse skupaj le nekaj časa pomaga.* Glas ji obstane. Tako čudno votel je, domala prazen. Rada bi ji rekla kaj lepega, toda nimam kaj. Skozi spuščene zavese pripeka močno opoldansko sonce. Spodaj na travniku sredi parka sušijo seno. Tam polje življenje, To tu je brezplodno upanje. Gorje, da bi me slišala Fani! V očeh bi ji ugasnil smejoči lesk. Hude bi postale. »Kaj vendar mislite? Tudi tako se da živeti.» V Lizetini zgodbi mi je bilo še vedno toliko nejasnega. Rada bi ji bila prišla do kraja. Samo ona je bila, ki bi mi lahko marsikaj pojasnila. Toda spričo njenega stanja, kako naj vendar pričnem? Našla sem jo, kako je po postelji premetavala lepenko in odbirala lepše in večje kose, da naredi iz njih škatlo. Neverjetno lično in znotraj podloženo z rdečim papirjem. To delo je bilo malodane njen izum. Od vseh strani so prihajale; »Anica, ali bi naredila še meni?* »Zakaj ne, če bom mogla.* Ni znala odreči in morda tudi hi hotela, pa naj je bilo še tako utrudljivo. Zaslužek pač in vedno je kakšna malenkost, ki jo človek potrebuje. Zdela se mi je spočita, zato sem se končno opogumila z vprašanjem. «Ah, Ližeta!* je vzdihnila. »Tu poleg mene je ležala, tli ji bilo treba, da je šla z osemindvajsetimi leti. Tudi ljubezen zna biti prekletstvo. Grizla jo je in izgrizla. Potem ko se ji je v prsih o* mehčalo, da je dala od sebe, mi je povedala, kako je bilo drugič. Mimogrede zunaj na dvorišču. Po nekaj so jo poslali. Sama sebi ni verjela, da je zanosila. Pri njih doma bi oba njena otroka končno lahko živela. Niso premožni, a imajo. Pri nas je drugače.* Zgodba o Lizeti je obstala. Zdaj sem vedela. Nikdar ji ne bom prišla do kraja. Zanjo je bila že predaleč, nekje onstran vsega. Pustila j« vnemar lepenko. Spet je sedela sključeno na postelji, glavo je položila na kolena in z rokama je oklepala zatekajoče noge. Tako je bila malodane vse noči, leže jo je hotelo zadušiti. »Vidite, kako je z menoj,* je zdaj rekla, »Komaj bi se bili doma izvlekli iz revščine, je spet vse po starem. Mama je o-stala sama s štirimi majhni-mi otroki. Ni ni e sram povedati, po hribih je hodila prosjačit, da nas je preživela. In tudi sedaj. Saj bi mi doma ne manjkalo ničesar. Tudi sestra bi pomagala, več kot polovico plače da za nas, a mama bi se kljub temu ubi-jala. Živce bi mi žrlo.* Roke so ji spet segle po lepenki. Tako suhcene so bile kakor dvoje tenkih paličic. Nenadno sem se čutila krivo pred njo. Za svoja in njena leta, mama bi ji lahko bila. Iz te bolezni sem imela le neki izhod, pa naj sem še tako malo zaupala vanj. Ona ga ni imela. In kar j« bilo najhuje, vedela je, da ga nima. Naglo sem se poslovila Živčno sem hodila gor in dol po terasi. Misli so mi bile še vedno pri njej. Opominja J°- Venomer jo o-pominja. Nič ne mor« biti hujšega kot to čakanje. MARA SAMSA (Nadaljevanje na 10. struni). iBnnsasn BBIliailHfflBlSHlBllSE ®®g» SalEaffilEIššR! Srečno novo leto vam voščijo □ia;aaaiuuiaijiULJDiunLiiuuuijiLtuauu.auuuaiau:ou;u.UiD:auu:aoii?ri:nnaiTriTTnHKi!nina'o;aaiuuu;uicjtJiuaaOiCJiQaQa SMS®®®®®®!!?®®® irasrii)®!® ZALOGA stavbnega materiala ČELESTE DANEU - DANIELI OPČINE Narodna ul. 77 - Tel. 21-034 želi srečno m usoeha polno novo leto. TRGOVINA Z ELEKTRIČNIMI POTREBŠČINAMI ERNEST MALALAN OPČINE .,Narodna ul. 128 - Tel. 21-189 želi svojim odjemalcem srečno novo leto. Obilo uspehov v novem letu želi svojim poslovnim prijateljem GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE GORICA« Šempeter pri Goriti 4 Ktaktriču« In vodovodne napeljave STANKO KOREN GORICA Ul. Mattioli 11 . Tel. 32-71 voSči srečno novo leto PODJETJI Z GORIVOM IN LESNIM OGLJEM KARLO MISCHOU GORICA Ul Angiolina 23 - Tel. 23-29 želi »rojim eenj. odjemalcem srečno novo leto. Trgovina jestvin in likerjev CIRIL BUDIHNA GORICA Ut. P. Veniero * - Tel. 20-18 želi klientom srečno novo leto 54 uHr STARO PODJETJE IMl ulll - t.\POKT JOŽEF KERŠEVAN koles, Šivalnih strojev, radioaparatov ter avtomobilskih nadomestnih delov. GORICA, Korzo Italia 24 - Tel. 26-43 Podružnica brez zaloge v Trstu, Ul Coroneo 45 vošči srečno novo leto. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPCINAII z. z o. p. OPČINE Alpinska ul. 85 - Tel. 21-054 želi vsem svojim cenj. odiemalcem srečno novo leto TRGOVINA S ČEVLJI MARCEL MALALAN OPČINE Alpinska cesta 85 - Telefon 21-465 želi uspeha polno novo leto. URARNA - ZLATARNA ANION MALALAN OPČINE Alpinski cesta 83-1 • Telefon 21-465 želi svojim cenj. klientom srečno novo leto. fl DRUŠTVENA y\ GOSTILNA NA OPČINAH vam nudi dober kozarec do- mačega vina, domače klobase fejf in pršut ter želi srečno novo leto f CVETLIČARNA IN MESNrC'A KONJSKEGA MESA Š V A G E L J OPČINE Proseška ul. »5 - Tel. 21-482 želi vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto A TRGOVINA Z ŽELEZNINO IN GRADBENIM MATERIALOM ALOJZ DANEU OPČINE Proseška «1. 18 Želi svojim odjemalcem srečno novo leto usarua ZLATAMA RUDENkarei TRST - UL. C. BATTISTI 15 TOL. 96506 Bogota hhira ur najboljših znamk Zajamčena popravila - Cen« zmerne želi srečno novo leto ii ir TRST . UL. MAZZINI 46 'u na TRGU PONTEHOSSO S nudita vsakovrstno modno blago po najnižji ceni ter poš Ijata darilne pakete letita srečno novo leto! Obiščite nas INTERCOM IMPORT-EXPORT KOMPENZACIJE -TRST ._____ Ul. XXX Ollobre 6 II ■ le/. 31 961 31 962 RIBARNICA Marcela pertot BAHKOV1JF. Trst - Ul. Perarolo 2 želi srečno novo leto mirodilnica TEODOR SCHETMFR barkovljk Trst - Ul. Ceretto 2, tel. 28-614 vobčl klientom »rečno novo leto. F R A T E L L 1 NASCIMBEN IMPORT EXPORT TRST, Ul. Coroneo št .39, t. 24-955 želi »rečno novo leto TRST, UL. CICFKONE ». Tel. 38-136. 37-725; lelegr.. IMPEXPORT TRIRST1S 1 Z V A 7. A : U V A 7. A! Vsakovrstni les. drva za kurjava, gradbeni material SPECIALIZIRANO POD JE I JE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje Ribarič Ivan IMPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST — ULICA T. CR1SP1 1« — TEL. >3-M2 ULICA DBLLE MILIZIE M — TEL. MII TVRDKA JOŽEF SILA uvoz IZVOZ VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST - Rlva Branala it. 6-1 - Talaion 37-004 teti Ca Ga Ra COMMERCIO GENERALE E RAPPRESENTANZ SOC. A R. L. Ul. della Geppa, 9 - TRST - Tel. 37 940. 29382 UVOZ IZVOZ POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi r inozemstvo CICLO A.MELILLO • TRST Ut. A. Cacua 3 teli srečno novo leto RADIO SOSSI O V C I M I Trg P. Monte I6e 4 (pri A»li) Tel. 21 155 VELIKA RAZPRODAJA URADI OBNOVITVI TRGOVINI raznovrstnih radijskih in televizijskih aparatov ~ hladilnikov ZOPPAS — FIAT — štedilnikov na drva, premog, plin in elektriko ~ vseh vrst likalnikov, lestencev, električnih luči L- razprodaja instalacijskega materiala. vo66l srečno- novo leto KMETJE VRTNARJI Za vsake raso potrebo se obrnite na domačo tvrdko TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah navadne in Hidravlične stiskalnice (preše) grozdne mline navadne m na električni pogon ter razno vinsko posodo: kakor bren-tače, brente, škafe, ter vse potrebno za trgatev želi srečno novo leto URARNA in ZLATARNA LUDVIK JERKIČ GORICA, Ut. Arcivescovado 1 želi »rečno novo leto TVRDKA IVAN GOLOB GORICA Trg E. De Amicis 1 - Tel. 21-38 Avto - moto - kolo nadomestni deli itd. želi srečno novo leto - AVTOTAKSI FRANC KOMEL GORICA Trg I. De Amicis 10 - Tel. 28-04 Vozi v Jugoslavijo želi srečno novo leto. 4 ČEVLJARNA BENEDIKT KOSIČ GORICA Ul. Račtel 1 idil Mračno novo loto. hk«a veakovmtnlh vm m likerjev IVAN BRIC GORICA Ul. Croce 4 - Tel. »44)7 piecrna - Me«. 3A-70 aeli eenj. klientom »rečno novo loto. AVTO PREVOZ ALOJZ ŠTROSAR GORICA Ul. Seenimario 6 želi srečno in uspeha polno novo leto. Mesnica in trgovina mesm.h izdelkov SCAREL ERMENEGILDO GORICA Piazza Vittoria (Travnik) 8, tel. 81-36 želi srečno novo leto. GORIŠKA NABAVNO . PRODAJNA ZADRUGA GORICA Ul. Don Bosco 48 - Tel. 26-08 vošči cenj. odjemalcem srečno in uapeha polno novo leto. GOSTILNA PAULIN GORICA - Drevored xx. sept. 54 :eli cenj. gostom srečno novo leto ter obvešča, da toči izvrstno briško kapljico. TVRDKA Z ELEKTRIČNIM MATERIALOM GIOVANNI MIZZON GORICA Korzo Verdi 39 - Tel. 30-48 želi srečno in usof,ha polno novo leto. PARFUMERIJA iDORY> GORICA Ul. Garibaldi 5 Raznolični izdelki, okraski, gumbi idrske čipke. Vošči cenj. klientom srečno novo leto. KMEČKA BANKA GORICA r. z. * o. z. Ul. Morelli 13 - Tel. 22-06 vošči svojim članom srečno novo leto 4 KAVARNA BIFK’ BRATUŽ GORICA U. Memeli 14 - Tel. 3448 voičt goatom »rečno novo lato tvrdka GORICA IGNAC PLAHUTA Ul. U. Foscolo 21 - Tel. 37-11 teli sreč o novo leto AVTOPREVOZNISTVO JOŽE GORJAN GORICA Ul. U. Foscolo 14 - Tel. 21-10 želi »rečno ki uspeha polno novo leto. Priznano mednarodno avto prevozniško podjetje GORICA Ul. Duca d’Aosta 88, tel. 28-45 vošči srečno m uspeha polno novo leto. Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo AVTOPODJETJE «S L A X S I K» KOPER želi srečno novo leto 1958 ** MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT S svojimi poslovalnicami in skladišči v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Mariboru KRP FR a Ljubljani, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Novi Gorici, na Kozini, v KUrtn • Podgorju, Prestranku, Sarajevu, Kotoribi in Zemunu - se vam priporoča. želi vsem poslovnim tov arišem srečno tfooo leto TRGOVSKO PODJETJE JESTVINA" v KOPRU Vam nudi veliko izbiro prehrambenih artiklov po ugodnih eenah. Obenem ieli srečno in uspehov polno novo leto s željo, da se prepričate n obiskom naših prodajaln. 7iy 'LILI J. JLI Ul ir I I Ll tIMPORT - EXPORT KOPER želi vsemu delovnemu ljudstvu srečno novo leto Gostinska za okraj Koper Gostinska podjetja in gostišča okraja Koper telijo vsem cen/enim gostom srečno in uspeha polno novo loto 1958 In so priporočajo (fiu TOVARNA POHIŠTVA - KOPFR (ŠKOCJAN) telefon 17, uožčt ttern »pojim odjemalcem srečno in uspeha polno NOVO LETO 1958. Primorski dnevnik 1. januarja 1958 □oorionoaoDDDoooD • » v v aaigBiBi^EEBEBigffjEEBEiiBiiiiaiiiiiiiigiaEHiiiiiiiBiiiiiijiiaiEiiaEaaBBEBigaiiiaEaiBiiaiiigfflmEEmftgiiiifiBiEMia Srečno novo le TRGOVINA S ČEVLJI a TRST Largo Barriera Vecohia 5, tel. 90-732 želi srečno novo leto. KROJAŠKI SALON ZA DAME IN GOSPODE M. MOZETIČ TRST Trg Garibaldi H - Telelon 90-280 Velika izbira modernega blaga - Plačilne olajšave. želi srečno novo leto. KROJAŠKI SALON K OSUTA TRST Ul. Raflineria 5 - Te'. 95-498 vošči svojim cenjenim klientom srečno in uspeha polno novo leto Zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin VIRGILIJ VELJAK TRST Ul. Molin a vento 3 - Tel. 95-392 želi cenj. odjemalcem srečno novo leto. -d " TRGOVINA Z JESTVINAMI ....... . A K RO J AON JC A ANDREJ O TRST, Uj. Maiolica 1 želi vsem svojim cenj. klientom SREČNO NOVO LETO. 1 HMELJAK TRST, Ul. XX. sept. 88 želi cenj. klientom srečne novo leto. A ™- 1 " A IvTi^AnSKA DELAVNICA FOTO TRST, Korze Italia 28 — Tel. 944)3« MARIJ ŠKERLAVAJ OPČINE Narodna utica IMA V ZALOGI VES MATERIAL ZA KINO IN FOTOGRAFIRANJE vi vi« 4 " i * žeti srečno ki uspeha polno novo leto. * «BETA» želi srečno novo leto. ELEKTRIČNO PRANJE la Gorica, Trg XXVII. m‘aree 8 vošči klientom srečno novo leto «LA VINICOLA TRIESTINA» ALBERTA URSICA TRST, Ul. Cec. Rittmeyer 20 — Tel. 38-380 ima veliko zalogo vina veroaa, furlanskih, istrskih in vipavskih vin ter kraškega terana. ŽELI SREČNO NOVO LETO. ^MLEKARNA FORNAZARO TRST Skedenjska Ut. »7 želi srečno novo leto. GRADBENO PODJETJE KARLO BAN & Co. družba z o. z. TRST, Ul. Maiolica l/I - Telelon M-821 želi srečno novo leto. avtoprevoznik STANKO SAULE GORICA Ul. U. Foscolo 21 - Tel. 37-11 želi srečno novo leto. MLEKARNA K A R I Š TRST, Ul. iv. Marka 40 želi cenj. odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto. CVETLIČARNA < s A V I N A> TRST Ul. dellTstria 8 - Tel. 56-590 Vam postreže vedno s svežimi cvetlicami. vošči srečno novo leto. Konfekcijska trgovina PITASSI TRST Korzo Italia 7 želi cenj. klientom »rečno novo leto! CVETLIČARNA d V A N K A> TRST Ul. dellTstria 17 - Tel. 95-052 vedno dobro založena s svežimi cvetlicami želi srečno in uspeha polno novo leto. Tvrdka LORENZI TRST, Ul. S. Lazzaro 17, telefon 24-244 Izvaža: KOLESA, LAMBRETE, VESPE, AVTOMOBILE vse po Izredno nizkih cenah. 0 ** & e * X M nudi najboljše e pogoje pri na- bavi i« prodaji * vtakovrst- > n e g a blaga 9 tl U Adamič ► Ekskluzivna zastopstva: ■Krula ščetke za zobe, obleko in laaa ■SLIDa avtomatične zadrge •Delamaris« — Izola — konservirane ribe aRibaa — Izola — sveže ribe iFructus Koper* — sadje, povrtnina aCooperativa, Bgd.a suhe slive ter poljedelski proizvodi ■Colon Soliger« britvice - žiletke •Viviana Stila škarje Trst, Ul. Sl. Lanaro tS-II, Tel. M<44«, .31-»»« «TE C H N A> IMPORT - EXPORT TRST, Ul. F. Filzi 17, RONCHI DEI LEGIONARI Tel. 35-907 Telegr.. Technaluin (Gorica) Viale Sertnissima, 18 VRŠIMO VSAKOVRSTNE IZVOZNE IN UVOZNE OPERACIJE želi srečno novo leto. ČEVLJAR KRIZ MARIJ MAGAJNA vošči in želi vsem svojim klientom srečno in uspeha ________________________polno novo leto.___________ Tambre tri 150 cc vrste LD =31= EXPORT-IMPORT zemeljskih pridelkov in njihovih predelav ZAGREB - Praška ul. 2-U Telefoni: Centrala 37-154 uvoz izvoz 36-012, 37.109. 37.309 rTelex: 02-110 Telegr: Voče Zagreb IZVAŽAMO: Vse VTste svežega in suhega sadja m zelenjave ter njihovih predelav, predvsem suhe gobe, suhe dalmatinske višnje vrste ima raška«, višnjev sok visenj «maraska», sadne pulpe, mandeljne, orehe, lešnike, čebelji med, gozdne sadeže, viš-njevec; nadalje otrobe in ostala krmila. UVAŽAMO: Južno saaje m druge poljedelske in prehrambene pridelke. Edini zastopnik za Goriško A. MER0LL1 (jiOKI CA Ulica Garibaldi 5. Telet. 2723 PHODAJKA CENA >. 150.00« G E C TRST - Rojan, Trg Tra i rivi 2 - Tel. 31-198 vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto. VELOX Soc. c r. 1. TRST . Dt. HI8MIINIMI 8 - TBI.KF: 3111011 IMPORT - KlVnUT • ZASTOPSTVA žali srnjim cenjenim odjemalcem srečno In napoine novo loto likakluskna glavna snlngai RADENSKA minoralna voda piv., PUNTINGAM in REININGHAUS IVAN POROPAT «NIN0» UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVO OGLJA • LESA - GRADBENEGA MATERIALA TRST Ul. Saltuari 2 (Rojan) - Telefon 81-165 MANUFAKTURNA TRGOVINA KRISTAN TRST Rojan, Ul. di Roiano 2 želi svojim cenj. klientom srečno in uspeha polno novo leto 1958 „eh llssartr •3 IC TRST — UL. CAJRDUCCl ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA) TVRDKA C U K GORICA Korzo Verdi 26, Trg Cavour 8 Šivalni »troji «NECCHI», Kolesa, motorji, radio-aparati vošči srečno novo leto VAM POSTREŽE Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO -....==•■■- ............. MACIM PRŠUTOM. , -(§ y.-V--^=LL3fc. želi srečno novo leto. TRGOVINA Z JESTVINAMI JOŽE CIGOJ GORICA Ul. delle Monache 17 - Tel. 24-05 vošči cenj. odjemabem srečno novo leto. TRGOVINA Z JESTVINAMI JOSIP ŠKABAR OPČINE, Narodna ul. 42 — Tel. 21-026 vošči cenj. klientom tu im onkraj meje srečno novo leto. Trgovina z železnino in stavbnim materialom JOSIP TERČON NABREŽINA 124 želi cenj. odjemalcem srečno in u&peha polno novo leto. L I A PIPAN (ki je vodila gostilno «Pri treh rožah«) lastnica gostilne «PANADA» toči pristna vina in vam postreže z izborno domačo kuhinjo TRST, Ul. Rossini II — Tel. 37—84» ____________________________želi cenj. gostom srečno novo leto. AUTOMOTOR PREDSTAVNIŠTVO za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, traktorje, pumpe ter injektorje želi srečno novo leto. MIZARSKA DELAVNICA DANILO POČKAJ TRST, Ul. Ghirlandaio 7 vošči srečno novo leto. GOSTILNA ŠVARA - najemnik KOMAR R1CMANJE it. 111 želi srečno novo leto. MIZARSKA DELAVNICA MILAN KOVAČIČ TRST, Ul. F. Severo 113 _želj_»rečn TRST — Ul. Moreri 7 O POSTREZNA FOSTA-IA Telefon 35-688 O PRODAJA OLJ ZA MAŽO O NAJEMANJE AVTOMOBILOV za krajevno postref. bo in za inozemstvo — NOČNA SLUŽBA — MOTOM 41CCM DELFINI) 160 CCM Aastopnik: MOTO G1LFHA MOTOM ITAL1ANA Čudoviti motorček kr vas pelje povsod Prodaja motorje in avte do bra priložnost PRITIKLINE in nadomestni deli za Vae m o * o r j t. DOBAVE za motom j e MOSCHION A FR1SOR) ZNIŽANE CENE TRST, m Ul. XXX. Ottobre 11 - Tel. 23^75 transadria d. d. IMPORT-EXPORT TRST - Sedež. «1. Clc,ron() R, II Telelon: Ul. Cicaron« ;)()214 Scela l egB>||1, flfl 715 vseh vrst lese trdih goriv in strojev za lesno industrijo ŽELEZARNA ŠTORE TELEFON 21-08 CELJE ALI ŠTORE 1, INDUSTRIJSKI TIR ŠTORE TELEPRINTER 033-18 Store pri Colju PROIZVAJA VAUANE IZDELKE, KOSILE, CEVI. FAZONSKE KOMADE, ODLITKE SIVE LITINE, VSE VRSTE VALJEV IZ TRDE LITINE, SIVO IN BELO SUROVO ŽELEZO, VISOKO KVALITETNO SAMOTNO OPEKO IN SAMOTNI MAHER. ZAHTEVAJTE KATALOG OOO..OOOOOO...v..^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo « o Eratka krotka krit'ka leta 1957 JANUAR Tam, kjer staro leto jenja, novo točno se začenja: »i* s Izraelci, Egipčani so.v,laseh si.kakor lani; in na Cipru stara vstaja tudi vedno še razsaja; glas se čuje iz Marbka: tam še vedno puška poka; aboniran je Alžir že dve leti na špetir. Na vseh koncih je prepir! No, drugače je pa mir. — Za zasluge tam v Londonu Eden znajde se v penzjonu. -Za želodce, kruha lačne, sg proces Montesi začne. Ah! Benetke zdaj so sanja, ker kraljuje tam Montagna. -V Trstu samem ni novic, v Trstu vlada stari *vtc»; trden naš je'monopol, da gre stalno vse navzdol. — T FEBRUAR Februar se s tem proslavi, da se Ficko v njem pojavi Srečna je «Demokracija», ker začenja fickarija. Zdaj ne manjka ji gradiva, adaj šele življenje uživa; časnikarski njen sloves dvigne s tem se do nebes- — Eisenhower nam z doktrino svojo, ki jo v svet oznanja, zbuja dvome in vprašanja: Bo to voda Sli vino? »— Šolska deputacija se slovenska v Rim poda; tja k ministru gre v posete za pravice naše svete. Kadar zopet v Trst prispejo, od napora težko grejo, ker ogromen kup nosijo obljub: . «Tak’ lepo bo v nasi šoli, kakor še do zdaj nikoli!f Naš izkušeni razum čuti pa le velik — BUM! 1 MAREC Varnostno vojaštvo pazi zdaj na mir in red tam v Oazi. Izrael domov jo mahne, malo svet se le oddahne. Bo zdaj mir? Kdo naj to ve? Nekaj Škripa žtr drugje. — Ko kulturni svet nori, / Afrika se prebudi; 4srcu AJfike postavi nelj jami se drlfift. # ,, Srečno plovl, Ghana mlada, sam, pai črpec ,sebi vlada! — Z dofge^a se zborčvanja nam še ta uspeh naznanja:. združil se Je Evratom. Upajmo, da to prineslo mir bo, ne pa staro geslo: «Ce te nisem, pa te bom!» — Na prosvetnem polju novi se pojavijo «Tokovi». žal to bil je v prazno skok: tem tokovom zmanjka — tok. APRIL V Trstu iz občinske seje v mesto mrzel val zaveje; žalostna je stvar odkrita: tri milijarde deficita! Splošna jeza se poraja, stol županski se zamaja, Bartoli še mal’ pobrca, končno pa se le izkrca. — Dvignejo v državi vsaki glas atomski učenjaki: «Ne igrajte z ognjem se, ker atom nevaren je! Če ta tekma se re neha, drugega ne bo uspeha, kot da svet bo šel narobe in vsi poj demo po gobe!» žal je to, kot pismo pravi, glas vpijočega v puščavi. —i Komaj Suez se odpre, že v Jordaniji zavre; pridno Anglija spletkari, toda vse je lari-fari. Kolonialni se režim vedno bolj spreminja v dim. MAJ V Zagreb na prijetno tekmo nogometno polni upanja čez mejo brcarji italski grejo ... Padali so gčli kakor še nikoli. Prav bogato obdarovani šli domov so prot’ Milani: šest so jih na pot dobili, enega pa tam pustili. — Velik mraz prinaša maj; kmet vprašuje: Kaj bo zdaj? Ne vprašuj preveč, kmetič, letina bo pač zanič! - V Rimu kriza. Segni pade. Zoli šef je nove vlade. — Blok zapadni spet zboruje, le o miru govori, a na koncu sklep sledi, da se bolj oborožuje. JUNIJ Nove vidimo polete, adaj modeme so rakete; zveze že kar Idealne so lnterkontinentalne. Diplomati naj molčijo, 7-dai rakete govorijo! — Huda pa zadrega tlači naš občinski zbor domači, ker župana vsako sejo volijo, a ne uspejo. — Dala Aziji Evropa je koristi dragocene: Vladavine kolonialne bile res so kolosalne. Azija zato ni skopa; da se revanžira, sklene: Z «azijsko» nas vse poplavi, ker smo itak preveč zdravi. Slaba nam je to uteha, vse ti smrka, kiha, kreha-Le zdravniki poskakujejo, gripo azijsko blagrujejo. JULIJ V Moskvi slavni zbor zboruje, tale glas se z njega čuje; Zdrav ostani, Molotov, Malenkov in šepilov, in pa ti, moj stari tič, dragi moj Kaganovič! Služili ste hrabro, zvesto; zdaj pa drugim dajte mesto! -V Lonjerju, vasici zah so prosvetarji spoznali, kaj se pravi višja sila: ploha «Ploho» je spodila. — Festival slavi Ljubljana, pestra družba tam je zbrana. Po železnici, po cesti velik je povsod promet; naj meščan je, naj je kmet; vse se zbira v belem mesti. Praznično razpoloženje olepšuje vsem življenje. — Tu pri nas pa, tužna majka! Skoraj dneva ni brez štrajka. AVGUST Po volitvah polnih zmede stol županski spet zasede Bartoli. A permejdun, čim predloži proračun, odbor hrbet mu obme, proračun takoj zavrne. Sam sedi župan za mizo. 7 nemo zre v občinsko krizo. — Hujša stvar pa nas še čaka: To porast je cen tobaka. Vest kot strela nas zadene, da so skoraj dvojne cene. Oj, kadilci jadni, bedni, res usmiljenja ste vredni: Vladni je požrl dekret mnogo lepih cigaret! In še na patriotizem vas dekret usodni vabi ter popolnoma pozabi, da je v žepih nihilizem! — Da popolna bo zabava, ta tolažba še priplava nam za živce prenapete: V Siriji se nekaj plete. — SEPTEMRER Desno, levo manevrira Bartoli in se upira, da mu voz ne gre iz tira; končno žalostno skrahira. Ves uspeh tega opravka je županova ostavka. In ko h koncu gre poletje, razpuščen občinski svet je. A nad Trstom se ustvarja mrzla senca komisarja. — Prebivalci bele rase v Little Rocku so zdivjali: Temne srednjeveške špase p/f-p/r-pip proti črncem so vpeljali. Priti mora tja vojaštvo, da odpravi to prostaštvo. -Poln korajže tuje Turek nekaj v Siriji ongavi, dokler k pameti ne spravi ga iz Moskve mrzel curek. V tistem kotu zdaj je mir. Kje naslednji bo špetir? OKTORER Dobesedno kakor strela z jasnega neba zadela nas novica je debela, ki naravnost sapo jemlje: Sputnik kroži okrog Zemlje! Svojo pot ko blisk opravlja, s tankim glasom svet pozdravlja. Evropejcem tu vsak hip se oglaša: «Pip-pip-pip!» A v Ameriki vsevprek čuje se kot «šlek-šlek-šlek!* — Za spremembo Gvatemala se je malo poigrala z revolucijo in vlada šla je, kot je tam navada. Čez par mesecev seveda isto pot bo šla soseda. — Kot revija mlade struje «Jadro*, hrabro v svet zapluje; a zadrega precej tu je: «Jadru*, vetra primanjkuje ... NOVEMRER Prvi Sputnik tam z višave še pošilja nam pozdrave, ko čez dober mesec dni drugi k njemu prileti. Večji, težji je in bolj visoko reže okrog Zemlje pot široko. Zraven je na prag vsemirja vzel s seboj še pasažirja. Vek, ki ga Kolumb začel, je pri Lajki konec vzel! Laže, kdor tu gobezda, da smo prišli s tem na psa. Kajti prava je resnica: Lajka je na srečo — psica. — Leto se nagiba h koncu, a v političnem se loncu neprestano meša, kuha vedno ista stara juha. Kljub naporom ni uspeha ... Al’ se res podira streha? o o o o o o o o o o c o o DECEMRER Iz Amerike glasovi bučno javljajo, da novi tam pripravlja se trabant. Toda propaganda laže: Satelit se ta izkaže kot navaden — zabušant: Komaj ga spuste, se skrije, v mater zemljo se zarije. — Presenečenje se javlja, ki ACEGAT ga pripravlja: V januarju višje bodo cene nam za tram in vodo in elektriko in plin... Raduj se, tržaški sin! Komisar pač krepko miga, standard nam življenjski dviga ,. Položaj res poln težav je, a ostaja nam vsaj zdravje! Za voščilo torej prav je, da z veseljem bo sprejeto: SREČNO, ZDRAVO NOVO LETO! MIKULA LETIC Dobrodošlo leto 1958 © G O O o o o G G O G G 8 o o o 8 o o o 8 o o o o o o Dobrodošlo leto 1958! Prišel je čas, da zasedeš prestol tvojega prednika, ti predstavnik pojma neskončnosti časa. Prišlo si ravno tako kot tvoj pred nik. še je živ v mojem spominu njegov sprejem Rakete in možnarji so pokali, godbe so igrale, ljud je so bili praznično in prešerno razpoloženi, povsod sta odmevala pesem in smeh. šampanjec je tekel raz miz in ob udarcu na gong, točno opolnoči, so padali poljubi na vse ustne. Vsi so hlastali po sreči. Potem je zasedlo prestol tvoje dinastije novo leto. Potem je bilo, kar je bilo ... To ve vsak sam najbolje. Ko se je zjutraj zbudil hladen in deževen dan, so odmevali zadnji zvoki utrujenih orkestrov iz lokalov v vlažno ozračje u-lic velikega mesta. Ljudje, ki so prihajali iz lokalov, so bili še vedno neodločni, ali bi šli domov ali ne. To so bile čudne figure. Niso bili več tako slovesno veseli kot snoči. Brez klobukov, razkuštrani so nesigurno korakali po mokrih pločnikih. Beli šali so jim nemarno viseli raz vratov. Lakaste čevlje so jim pohodili v plesnem vrvežu, ženske v bogatih zimskih krznenih plaščih so se naslanjale na moške. Bile so nenavadno glasne. Taksiji so vozili naglo v vse smeri. Hripava grla so neugnano silila kako melodijo, ki je bila šlager tiste noči. Skozi megleni zrak tistega jutra so še neonske cevi oddajale zbledelo svetlobo vseh barv na množico včerajšnjih ljudi. Za vogalom stranske ulice je bilo nekomu slabo 8 o o o o 5 o o o o o o o 8 o o 0 8 1 5 s o o o od preobilnega šampanjca Nihče mu tega ni štel v zlo, saj je bila Silvestrova noč. Mnogi razigrani pešci so silili v taksije, drugi so VI zopet stali okameneli kot Lotova žena in gledali na mimoidoče. Da, to je bila noč rojstva tvojega prednika. Kar je ostalo od tiste noči, je padlo pod pristojnost smetarjev, ljudi pa se je lotil težki maček, ki jih je moril še naslednji in še tret- Rob. Hlavaty ste navade, ista tovarišija< in iste skrbi. Iste nevšečnosti so jim grenile dneve in Uto veselje je lajšalo človeško gorje vse dneve leta. Kdor je imel revmo, jo je nosil naprej in kdor je i-mel neznosno taščo, jo je moral pač prenašati naprej. Kdor je imel dolg, se ga ni mogel mahoma znebiti in kdor je kadil po štirideset cigaret dnevno, ni zmanjšal števila niti za eno sa mo cigareto. Ljudje so pač ljudje in skozi vse dogajanje se vleče kot rdeča nit le sla po življenju. Kaj naj bi se torej spremenilo s tvojim prihodom in v čem naj bi bili tvoji zakoni različni od zakonov selje nad rojstvom novega člana človeške družbe, tam noletnico. Zato trdim, da bo ostalo vse po starem. Cariniki nam bodo kot doslej vtikali nosove v torbe, ljudi bodo ravno tako metali iz služb, hišni gospodarji bodo s silo in s pomočjo oblasti metali ljudi na cesto, brezposelni bodo ostali brezposelni, kvartopirci bodo navrej strastno igrali karte, skratka vsi bodo ostali optimisti in vsi se bodo zopet urezali. Ozrite se vendar okoli sebe in glejte: za tablo na cesti je stala suha žena v svarilo vsem, ki vozijo avtomobi- oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooceoooooooo 000 ji dan po tvojem rojstvu. Ko se je razkadilo iz glav ljudi vse doživetje tiste noči, so postali ljudje red kobesedni. Najbolj različne misli in dognanja so silila v še neprezračene mo žgane in vsi, zlasti pa ženske, so se zavedli, da so s tvojim prihodom za eno leto starejši• Kajti vsi smo dobro vedeli, da tvojega prednika ne bo nikoli več nazaj. Na to so ljudje kmalu po zabili in življenje se je vrnilo v stari preizkušeni tir. Tisti, ki jih je močno zadela izmenjava leta, so stre sli prah s svoje vesti in sklenili najbolj nemogoče stvari... toda s časom so ugotovili, da je koledarsko leto le človeška iznajdba in vse je ostalo pri starem. I- le. Ko sem pa pogledal t) zrak. sem videl nekoga, ki tiste žene ni videl in je s sputnikovo naglico letel kvišku. Ko sem pa pogle- 35* dal skozi okno v domovanje ljudi, sem lahko zrl pri revnih kakor pri bogatih enake prizore: tu ve- žalost nad odhodom dragega sorodnika, tu človeka, ki mu menice ne dajo spa- ti, tam srečne ljudi, ki so jim potoki solz od smeha zapirali sapo. Na podstrešju sem videl celo trgovcaj ki je napovedal dan prej konkurz in visel brez duše na tanki vrvici. tvojih prednikov? Vsa tvoja dinastija je neskončna vrsta številk, dolga veriga iluzij in obljub, ki se niso nikdar uresničile. Edinole, kar drži, je tožba po tvojih prednikih, kajti vsak naslednik ima večje skrbi in težje naloge od prednika. Leto 1958! Oprosti mojim mislim- Morda ne bi smel govoriti tako. Saj nas bo vendar za dobo prihodnjih deset milijonov let sonce ravno tako grelo kot doslej kjerkoli bomo. čemu pesimizem? Saj nisi krivo.' da si moralo zasesti prestol prednikov in da boš tudi ti le velik kup novic in dogodkov, ravno tako kakor tvoji predniki. Mi, ki •smo vajeni na izmenjavo vladarja na prestolu tvoje dinastije, vemo, da ne bo za las drugače in da se ne bo nič spremenilo. Kaj naj bi ti pomenilo več kot številko in muho, čeravno ne enodnevnico, vendar pa niti za las več kot muho e- Prijel sem se za glavo in rekel pri sebi: rDo^olj je, kam to pelje?* Blagroval sem Sofijo Loren, ki jo o-greva mehiško sonce in stražnika, ki je od brezdelja zaspal na straži in še tiste, ki so na lahek način dobili denar na nogometnih stavah. Ko so Rusi spustili v vesolje sputnik, sem rekel s Hruščevom: 1 /H ... s * vy ;> . f -Vvv.vJ Oprostile, če nisem popolnoma oblečena, toda saj poznate mojega moža: Nj egov0 geslo jc: «Cas j« zlaloh Vrem* včeraj: Najvišja temperatura 10,7, najnižja 5,9; zračni tlak 1007,8 stanoviten, veter 20 km, vlaga 52 odst., nebo 2 desetini pooblateno, morje rahlo raz-gibano, temperatura morja 10,3. Danes pretežno lepo vreme. Tržaški dnevnik 0A, 1. Novo loto, Zivan« vzide ob 7.4* >n /atom «* 14.31. Dolžina dneva 1.48. Uma vzide ato 13.14 in zatone ob 3 0*. MM, crarm, 3. janarj* Maturij, Mitjeva Naraščajoča konkurenca reškega pristanišča 644.000 ton tranzitnega prometa v prvih devetih mesecih 1957 Reko. ki ne razpolaga z dovolj kapacitetami, bo razbremenilo novo koprsko pristanišče, zaradi česar bo Trst močno prizadet Pred štirimi leti smo v našem listu opozorili na resno konkurenčno vlogo, katero lahko imajo do Trsta jugoslovanska pristanišča in smo pri tem poudarili, da se bo svetovni politični poiožaj postopno uredil tako, da bodo odločali pri pritegnitvi prometa izključno gospodarski razlogi. V preteklem letu smo bili priče številnim pojavom, ki potrjujejo takratno naše pisanje in dokazujejo, da postopoma nastaja za tržaško pristanišče na Jadranskem morju nov resni konkurent: jugoslovanska pristanišča. Pred štirimi leti smo dejali, da se lahko rojstvo novega konkurenta s primernimi mednarodnimi aranžmaji prepreči, danes pa je to po vsej verjetnosti že nemogoče. Uradni podatki so zelo zgovorni: Tranzitni promet skozi re-ško pristanišče je znašal v letih; 1952 7.000 ton 1953 38.000 ton 1954 106.000 ton 1955 632.000 ton 1956' 806.000 ton 1957 (0 mes.) 644.000 ton Upoštevati je treba, da je celotni pomorski promet reškega pristanišča napredoval v zadnjem letu za približno 15 odstotkov (promet tržaškega pristanišča je od 1956. do 1957. leta napredoval le za 4,2 odstotka) in da predstavljajo glavno zapreko za j nadaljnji porast tako domačega kot tujega prometa razpoložljive kapacitete, saj na primer razpolaga Trst s 16,5 km operativne obale, meutem ko ima Beka le 3,7 km. Kljub temu pa reško pristanišče z naglimi koraki dohiteva tržaško in bo njegov skupni promet v letošnjem letu po vsej verjetnosti presegel 4 milijone ton. medtem ko bo tržaško pristanišče od: pravilo nekaj čez 5 milijonov ton. Ze ti podatki sami po sebi so torej dovolj zaskrbljujoči, in je iz njih jasno razvidna zelo hitra krepitev konkurenčne moči reškega pristanišča na škodo tržaškega. Poleg tega pa moramo še upoštevati naslednja dejstva; 1 Reško pristanišče z izredno naglico krepi svoje tehnične naprave, za kar bodo po načrtu porabili v petih letih 5 milijard dinarjev. 2. Beko bodo v kratkem razbremenila druga jugoslovanska pristanišča, ki bodo pritegnila delno domači uvoz in izvoz, delno pa tudi prekomorski tranzit. S tem bodo ju- goslovanska pristanišča okrepila svojo konkurenčno vlogo dvakrat, ker se bo povečala konkurenčna moč Reke in se bodo hkrati pojavili novi konkurenti. V tej zvezi je zlasti značilna vest .katero obširno objavlja tržaška demokristjanska agencija «Giulia», da bo novo pristanišče v Kopru lahko i-melo okrog pol milijona prometa na leto brž ko bodo dogradili prvih 400 metrov pomola. Računajo, da bo 250 do 350.000 ton prevzelo domače blago, ostalih 150—250.000 pa bo sestavljal tranzitni promet. Istočasno je treba tudi upoštevati, da bo koprsko pristanišče razbremenilo Reko, ki bo lahko prevzela večje količine tranzitnega prometa Av- Slovensko narodno gledališče v Trstu želi vsem svojim obiskovalcem in prijateljem srečno novo leto. strije, CSR, Madžarske in drugih zalednih držav. Za tranzitni promet pa se ne zanima samo koprsko pristanišče. Tudi v Splitu in Šibeniku računajo, da je reško pristanišče preobremenjeno in da bi lahko prevzeli večje količine blaga madžarskega, češkoslovaškega in romunskega izvora, kar dokazujejo z dejstvom, da geografske razdalje z zgraditvijo novih železniških zvez niso več tako velike Nove tarife Acegata Od danes veljajo nove tarife mestnega podjetja Ace-gat. Vozni listki na tramvajih, trolejbusih in mestnih avtobusih bodo stali odslej 30 lir. Ta tarifa pa bo veljala tudi za praznike in po 22. uri, tako da bodo za danes dejansko veljale enake tarife kot doslej ob praznikih. Odpravljena je tudi dvojna tarifa na nekaterih progah razen na miljski in na avtobusni progi št. 25. Predlog dolinskega občinskega odbora Za 61 milijonov javnih del v bodočem gospodarskem načrta V načrtu so zapopadene številne gradnje, vodovodne napeljave in dela za izboljšanje cestnega omrežja Včeraj je potekel rok za predložitev gospodarskih načrtov javnih del v času od 1. junija 1958 do 30. maja 1958. Kot je znano, morajo občine tržaškega področja . poleg sedanjega županstva, v pripraviti obsežen seznam | kateri bi bila delavnica vo- videvajo, da bi gradnja obeh hiš veljala 13 milijonov lir. Na drugo mesto je občinski upravni odbor postavil predlog za gradnjo nove stavbe najnujnejših javnih del, ki se finansirajo iz posebnih fondov in ne bremenijo normalne občinske proračune. Pristojne oblasti te sezname oziroma predloge pregledajo in po navadi odobrijo dela, ki jih imajo za najpotrebnejša in najnujnejša. Tako je dolinska občina pripravila gospodarski načrt, ki predvideva številna javna dela v skupnem znesku 61 milijonov 600.000 lir. V tem načrtu je na prvem mestu predlog za gradnjo dveh novih ljudskih hiš v Domju in Dolini, v katerih bi dobilo novo stanovanje 12 družin. Pred- Slovenska prosvetna zveza v Trstu želi vsemu svojemu članstvu srečno in uspeha polno novo leto. MniriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHNiiuuiiiiiiiiHiuluiiMiimMHHMinHHiHHniiiuMiui Odgovor na demokristjansko stališče o volitvah «Demokratična levica« ponovno dolži demokristjane zavlačevanja volitev Ce si demokristjani želijo volitve, naj se pridružijo akciji vseh strank Zveza vojnih invalidov NOV v Trstu želi vsem svojim članom srečno in uspeha polno novo leto. Stranke ((demokratične levi-1 komisarske uprave, ter želja ce» so včeraj takoj odgovo- po spoštovanju zakona. «Po-rile Krščanski demokraciji na j litična špekulacija, pa je sa-pismo, ki jim ga je poslala ! mo pri tistih, ki hočejo z zaradi objave razglasa glede I vsemi sredstvi podaljšati rok občinskih volitev. Kot smo | za razpis občinskih volitev in včeraj pisali, so socialisti, socialdemokrati, republikanci in radikalci javno obtožili Krščansko demokracijo, da podpira zavlačevanje razpisa novih občinskih volitev v Trstu. Te obtožbe je KD skušala zavrniti z izgovorom, da razpis volitev ne spada v pristojnost strank, ^mpak .je to odvisno samo od tolmačenja zakona po pristojnih oblasteh. Vsi ti jalovi izgqyori„..pa , ne držijo, saj že vsi vedo, da se demokristjani potegujejo za volitve, ki naj bodo šele prihodnje jeseni, in sicer po političnih volitvah, ki naj bi bile prihodnjo pomlad. Obenem pa je KD označila obtožbe štirih strank »demokratične levice« kot navadno •politično špekulacijo«. Omenjene stranke pravijo, da je KD objavila pismo v biltenu agencije «Giulja», še preden so ga prejele. Nato pa poudarjajo, da je njihova akcija za obnovitev občinskega sveta izraz nujnosti obrambe interesov mesta, ki mora sedaj prenašati posledice dati prednost političnim volitvam. Ti ljudje bi hoteli na vsak način vplivati na javno mnenje z rezultati vsedržavnih voljtev in premostiti svoje notranje težave. Stranke »demokratičnega centra« pravijo, da če si Krščanska demokracija resnično želi čimprejšnji razpis občinskih volitev, potem naj se pridruži skupni akciji »demokratične levice«. V nasprotnem primeru pa lahko samo podpira težnje vlade in njenih pristojnih organov v jr-stu, ki hočejo na vsak način podaljšati komisarsko upravo na občini. Vodstvo PSDI pa je sporočilo ostalim trem strankam »demokratične levice«, da namerava dati pobudo za sestanek' vseh strank, ki so imele svoje predstavnike v bivšem občinskem svetu. Na tem sestanku, naj bi se domenili, da bodo zahtevali takojšnje sklicanje volilnih zborovanj. O tem predlogu bodo štiri stranke razpravljale v prihodnjih dneh. PSDI pa upa, da bo nilllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllltlllUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIItlltllllllllllllllllHIIIIIIIIItllllllllllllllllllinitlMtHIHIIIIIIIIIII Delo sindikata v zaščito pekovskih delavcev Zaradi kršitve predpisov o delu so nekaterim pekom naložili globe Inšpekcija je ugotovila prekrške glede začetka delovnega urnika, predpisov o delu žena in otrok, nočnega dela itd. Kakor smo že pred časom poročali, se pokrajinski sindikat pekovskih delavcev pn CGIL vztrajno bori za spoštovanje zakonskih predpisov glede nočnega dela, tedenskih dopustov in vajencev. Številni delodajalci v Trstu namreč izkoriščajo delovno silo in se ne zmenijo za razne zakonske predpise, da si laže kopičijo mastne dobičke, obenem pa je precejšnje število brezposelnih pekovstuh delavcev, ki bi lahko bili zapo de začetka delovnega urnika; Mariji Bressan od Sp. Magdalene 1328, ki ima dv'a delavca in enega vajenca, zaradi prekrškov glede začetka delovnega urnika in tedenskega dopusta enemu uslužbencu za sedem tednov; Mariju Ciac-chiju od Sv. Barbare 37u, ki ima enega delavca in dva vajenca, zaradi prekrškov glede začetka delovnega urnika; Julijani Kuntari vd. Sossi z Gpčin, Proseška ul. 10, ki ima štiri delavce, zaradi prearŠKOV sleni, če bi vsi lastniki pe- glede začetka delovnega ur- karn spoštovali zadevne za konske predpise. Tako bi tudi odpadlo izkoriščanje zaposlenih pekov in vajencev. Zaradi vsega tega je omenjeni sindikat večkrat posredoval pri oblasteh in do sedaj dosegel tudi nekaj uspehov, ker je inšpekcija v raznih pekarnah ugotovila večje in manjše prekrške zakonskih predpisov. Na pritožbe, ki jih je sindikat pekovskih delavcev poslal vladnemu generalnemu komisariatu in Uradu za delo že novembra meseca, je zadevni urad napravil nekaj nočnih inšpekcij ter ugotovil večje in manjše nerednosti, čemur nika; homanazziju in Cortel-liju iz Ul. Cassa del Kispar-mio 7. ki ima sedem delavcev, zaradi prearškov glede začetka delovnega urnika; Mariju Cornioliju iz Ul. Lazza-retto Vecchio 20, ki ima dva delavca in enega vajenca, zaradi prekrškov glede začetka delovnega urnika ter Brunu Franceschiniju z Ul. Cologna 4, ki ima 4 delavce in enega vajenca, zaradi prekrškov glede začetka delovnega urnika. Kakor je razvidno, je bilo največ prekrškov zaradi predpisov glede začetka delovnega urnika; to pomeni, da nekateri delodajalci zahtevajo, seveda sledile globe in pri-! naj delavci začnejo delo pred merne kazni. Med drugim so naložili globo Antoniu Rizzettu, Trg uio-berti 10, ki ima enega vajenca, zaradi prekrško glede začetka delovnega urnika in predpisov o ženskah in otrocih- Giovanniju Simoniju iz Ul ’ Combi 7, ki ima štiri delavce, zaradi prekrškov glede začetka delovnega urnika in predpisov o ženskah in o-trocih- Andreju Cetinu od Sp. Magdalene 806, ki ima tri delavce, zaradi prekrškov glede začetka delovnega urnika Jakobu Garassichu iz Ul. XXX Ottobre 24, ki ima dva delavca in dva vajenca, zaradi nočnega dela; Ermetu Orzanu iz Ul. S. Michele 80 ki ima tri delavce in enega vajenca, aaradi prekrškov gle- določeno uro. Poleg tega pa so pri nekaterih delodajalcih ugotovili, da nimajo urejfno delovno razmerje z vajenci. Omenjeni sindikat se namreč pritožuje, da marsikateri delodajalec zahteva, da mlB-di vajenci opravljajo delo, ki pritiče delavcem, kar je neupravičeno in škodljivo. Ne- Glasbena Matica v Trstu želi v novem letu vse najboljše svojim članom, podpornikom, gojencem in njihovim staršem ter vsemu občinstvu, ki z naklonjenostjo spremlja njeno delo. upravičeno, ker na ta način zaposlijo manj usposobljenih delavcev, in to vpliva na brezposelnost v tej stroki; škodljivo pa za mlade vaJence> ker morajo opravljati dela, katerim niso kos. Upati je, da bodo delodajalci prišli k pameti in da bodo spoštovali zakonske predpise. Tako bodo rešeni ne-všečnih glob, obenem pa se bodo zboljšali delovni odnosi in bo zmanjšana brezposelnost, ki jo ta stroka precej občuti. Prometna nezgoda dečka s Fernetičev Včeraj zjutraj se je v Ul. Commerciale pripetila precej zamotana prometna nezgoda, ki se je končala na srečo le z materialno škodo in z enim samim ranjencem. Ranjenec je 15-letni Aldo Kutin s Fernetičev št. 10, katerega so morali z rešilnim avtomobilom odpeljati v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo o-krevanja v 8 ali 10 dneh na opazovalnem oddelku. Nezgoda se je pripetila malo pred 8. uro v Ul. Commerciale, in sicer v bližini hiše št. 163. Contento Dussi iz Ul. Ponzanino je za volanom svojega fiata 500 vozil po cesti proti Opčinam Šofer se je moral umakniti proti središču ceste, da bi zavozil mimo ustavljenega vozila ravno v trenutku ko je z nasprotne strani privozil 21-letni Enrico Brambilla z Opčin s svojim fiatom 600. Prav tedaj je proti središču mesta vozil tudi Kutin s svojim lažjim motornim kolesom vrste «Guzzino». Kutin je skušal zavreti, a zaman, zaradi česar je trčil najprej v prednji levi blatnik Contentovega avtomobila in nato tudi v zadnji blatnik fiata 600. Po dvojnem karambolu se je mladenič znašel na tleh in ker je bil ranjen, so ga morali odpeljati v bolnišnico. sestanek vseh strank bivšega občinskega sveta sklican v najkrajšem času. Ob novem letu pa je PSDI objavila razglas, v katerem pravi, da se leto 1958 začne v ozračju gospodarske in psihološke krize. Podaljševanje komisarske uprave na občini pa služi samo tistim demo-kristjanskim krogom, ki se bojijo občinskih volitev pred političnimi volitvami. Obenem pa komisarska uprava predstavlja veliko nevarnost za mestno gospodarstvo. Poleg tega pa PSDI računa, da bo v 1958. letu prišlo tudi do socialistične enotnosti v interesu italijanskega delavstva. sprememb voznega reda vlakov Z današnjim dnem bodo stopile v veljavo nekatere spremembe pri odhodu in prihodu nekaterih vlakov na sledečih progah; Trst - Portogruaro - ekspresni vlak iz Benetk TV. K. 490 bo prispel v Trst ob 11.45 in ne več ob 12.20. Potniški vlak TV. 616 Bari -Rim - Benetke pa bo prispel namesto ob 13.50 ob 13.35. Proga Trst, gl. kolodvor -Videm brzi vlak TV 626 iz Vidma bo privozil ob 11.55 in ne ob 11.50. Potniški vlak 1855, ki je odpotoval z glavnega kolodvora proti Portogruaro se odslej naprej ne bo več u-stavljal na postaji Scodovac-ca. seznami v vpogled občinstvu Tržaško županMvo sporoča, da je od danes do 10. t. m. izobešen na županstvu naborni seznam za letnik 1937. Vsakdo lahko prijavi občinskemu komisarju morebitne napake v seznamu ali opustitve. Za vse informacije ali pritožbe se je treba obrniti na VII. občinski oddelek v Ul. Diaz 25. soba 74-111. «»------ Prepovedana uporaba petard po ulicah Tržaška kvestura sporoča: Ker predstavlja uporaba petard v mestnih ulicah in na trgih nevarnost, je strogo prepovedano metati ali prižigati petarde, pasje bombice itd. Kršilce tega predpisa bodo kaznovali po zakonu. —- o----- Razpis štipendij Tržaška pokrajinska uprava je razpisala natečaj 12 štipendij po 50.000 lir za univerzitetne študente, 24 štipendij po 25.000 lir za dijake višjih srednjih šol ter 33 štipendij po 10.000 lir za dijake nižje srednje šole in nižjih strokovnih šol. Prošnje na posebnih obrazcih, ki jih deli tajništvo pokrajine, se morajo vložiti do 15. januarja 1958 in se morajo opremiti s potrdilom županstva o gmotnih razmerah, z družinskim listom, ki ga potrdi davčni urad in s šolskim spričevalom (za univerzitetne študente je predpisano povprečje 24 tridesetink, za srednješolce 7 desetink). Obvestila, ki vsebujejo vse pogoje natečaja, so izobešena na oglasnih deskah vseh mestnih šol. Za morebitna pojasnila se lahko prizadeti obrnejo na tajništvo pokrajinske uprave v Ul. Geppa 21-1. sobu št. 6. dovoda in občinsko skladišče. To delo bi po sedanjih računih veljalo 11 milijonov lir. Občinski odbor je v gospodarski načrt postavil tudi predlog za zgraditev opornega zidu in ureditve prostora o-koli nove šole v Ricmanjih ter ureditev prostora (dopolnilno delo) okoli šole na Pesku, kar bi veljalo 3,5 milijonov lir. Pomembna vsota 5 milijonov lir je predvidena tudi za ureditev kanalizacije v Frankov-cu in na Travniku nad Zav-ljami, kjer nastaja novo naselje Občinska uprava je posvetila precejšnjo pozornost, tudi vodovodnim napeljavam. V gospodarskem načrtu je predvidenih v ta namen 7 milijonov lir, in sicer za nape ljavo stranskih vodovodnih cevi v Domjo, Zavije, Bolju-nec, Dolino in Travnik ter za instalacijo avtomatičnega teleprekinjalca v Gročani, ki bo urejeval dobavo vode iz zbiralnika v Stenah vodovodu Gročana - Draga. Precejšnja vsota denarja je v gospodarskem načrtu predvidena tudi za razna cestna dela. Tako je predvidenih 3,5 milijonov lir stroškov za dopolnilna dela pri asfaltiranju oziroma tlakovanju poti Dolina - Sv. Martin ter 6 milijonov lir za ureditev ceste, ki vodi od boljunškega trga do koče «Comici». Ureditev te ceste je predvsem turističnega pomena, saj je v interesu občine, da čimbolj pospeši razvoj turizma v Glinščici. Nadaljnjih 3 milijone lir je predvidenih za ureditev poti na Bardeh in asfaltiranje biv-- še vojaške poti v Prebenegu. Predvidena je tudi gradnja nove ceste, ki naj bi povezala bivšo vojaško cesto do Za-brežca, za kar bi porabili 4,8 milijonov lir ter enaka vsota za ureditev ceste Zavije -Travnik. Kot torej vidimo, se je dolinska občinska uprava omejila le na najnujnejša javna dela, pri čemer je dala ppu-darek na gradnje, vodovod in izboljšanje cestnega omrežja. Prav gotovo pristojne oblasti ne bodo odobrile celotne predlagane vsote, vendar bi bilo želeti, da v čimvečji meri u-poštevajo potrebe dolinske občine. Zastrupitev s plinem Včeraj popoldne so karabinjerji našli 44-letnega Ric-carda Furlanija mrtvega v stanovanju v Ul. Broletto 22. Vse kaže, da je smrt nastopila že pred dnevi zaradi zastrupitve s svetilnim plinom. «»------- Zaradi nenadne okvare na posodi za «liquigas» v kopalnici, se je 37-letni Alojz Daneu s Kontovela 27 včeraj zastrupil tako, da so ga moral; nujno sprejeti na zdravniškem oddelku. Okreval bo v 10 dneh. Tudi huda žeja spravi človeka v zapor 45-letna Maria Possedel brez stalnega bivališča je morala ponovno v zapor in to zaradi nepremagljive žeje. Zenska je zelo velika ljubiteljica vinske kapljice in ta ji je povzročila že številne preglavice. Neštetokrat je bila že pred sodniki, vedno zaradi pijanosti, in sedaj bo morala praznovati Novo leto za rešetke. Zanjo bo praznovanje zelo melanholično, še posebno, ker ne bo imela pred seboj steklenice in kozarca z rujno kapljico. Dve tatvini motociklov Predvčerajšnjim je 20-letni Salvatore Varin z Reške ceste prijavil policijskim organom, da mu je neznani zmikavt ukradel motorno kolo vrste «Dem», katerega je bil pustil v Ul. Giulia. Tudi I5-letnemu Brunu De-stru iz Ul. Solitario so neznani tatinski ljubitelji tujih motornih vozil odpeljali neznano kam 107.000 lir vredno lažje motorno kolo. Mladenič je policijskim organom pojasnil, da je pustil vozilo na vogalu Trga stare mitnice z Ul. S. Maurizio. Policija je uvedla preiskavo. Padec ženske S pridržano prognozo so v prvih popoldanskih urah pridržali na ortopedskem oddelku 63-letno Erminio Baso vd. Bertoli iz Benetk Zenska je prišla v Trst ,ker je hotela dočakati novo leto v družbi hčere. Med hojo po cesti pa je padla in si zlomila zapestje, se udarila v čelo in si tudi verjetno zlomila stegnenico leve noge. Urnik pošte za Novo leto 1. januarja bo veljal za vse poštne urade prazniški urnik. Osrednji brzojavni urad pa bo deloval po običajnem urniku. zap"rta 'cesta Od 2. januarja bo zaprta za promet vozil Ul. Hrunner v odseku med Ul, Crispi in Drevoredom XX. septembra zaradi polaganja telefonskega kabla. SNG v TRSTU 2.1.1958 ob 16. in ob 20. uri v Postojni 3.1.1958 ob 16. in ob 20 uri v Bistrici 4.1.1958 ob 16. in ob 20. uri v Sežani JOSIP TAVČAR Prihodnjo nedeljo V nedeljo 5. januarja ob 16. uri na Opčinah A. P. CEHOV UTVA V ponedeljek 6. jan. ob 16.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdel-ska cesta 7 III. javna produkcija baletne šole SNG GLASBENA MATICA priredi 11. januarja 1958 v dvorani na stadionu «Prvi maj« PLES, 12 januarja pa KONCERT; na Katerih bo sodeloval priznani godbeni ansambel Bojana Lesjaka iz Ljubljane. ( OLEDALlSČA ) VERDI V soboto 4. januarja ob 20. uri: R. Wagner: «Tristan in Izol-da». Slavnostna predstava. TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri: U. Betti: »Lepa septembrska nedelja«. Izven abonmaja. —«»---- OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. decembra 1957 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 13 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI RO: 76-letna Giuseppi-ria Venier, 54-letma Nerina Va-leri, 79-letni Francesco Zele, 61-letni Andrea Treves, 48-letni Na-zario Cerut, 76-letni Antonio Do-brigna, 44-letni Gino Marcolin, 64-letna Antonia Bandeu por. Sardo, 67-letni Arturo Luis, 58-letina Carodina Cossara, 72-leini Aldo Cadel, 88-letna Antonia Hrovatin vd. Luin, 60-letni Alfeo Busoli. LEKARNE odprte 1. Januarja Benussi, Ul. Čuvana 11- Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul Ci-gnola, Korzo Italia 14; Ravasim, Trg Liberta 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmau-ra 10. «»------ NOČNA SLUŽBA LEKARN v januarju Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Madidailena, Istrska ulica 43; Pizzul Cignoia, Korzo Italia 14; Črnce Azzurra, Ul. Commerciale 26. RADIO SHEDA, 1. januarja 1951 TRSI POSTAJA M 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenske motive igrata ansambla Avsenik In Dražil; 9.00 Ravel: La valse; 9.15 Veseli motivi: 9.30 Glasba za godbo; 11.00 Fantazija valCkov; 11.15 Glasbena matineja; 11.45 Franck: Simlonične variacije za klavir in orkester; 12.00 Vesela harmonika; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12,45 Melodije iz filmov; 13.00 Operne arije; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Orkester Pacohiori; 15.20 Popoldanski koncert; 16.00 Zenske vokalne zasedbe; 16.20 Glasbeno potovanje orkestrom Dina Ollvlerija; 16.45 Boceherini; Kvartet za godala v D-(luru op. 6 št. 1; 17.00 Enrico Cavacohloli: »Pierrot u-službenec v loteriji«, komedija v 3 dej.; 18.30 cca: Koncert Tržaške filharmonije; 19.15 »Adamova skrivnost«, radijska novela; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Franz in Paul SchoenJan: «Ugrabijene Sablnke«; 22.35 Mil-haud: Violinski koncert št. 2; 23.00 Aridrt Previn s svojim ansamblom, TRST I. 9 15 Orkester Guida Cergolija, glasbena fantazija- 10.15 Operna glasba; 11.30 Simfonična glasba; 12.15 Nov* Italijanske popevke; 16.00 Lebar: «Vesela vdova« Avtomobilske fakse Rok za plačilo takse za kroženje avtomobilov so podaljšali do 10, januarja, rok za plačilo takse za motocikle pa so podaljšali do 10, februarja. Taksa znaša na leto; za fiat 500 lir 9045, za fiat 600 lir 9520, za »balillo« 17,140, za fiat 1100 in lancio appio 20.280, za lancio augusto 25 tisoč 705, za «giulietto» 29.985. za fiat 1400 lir 34.270, za alfo romeo 1900 in fiat 1900 lir 51.865 za lancio aurelio'20 ks 28.260 KOPER 257 m, 1169 kHz PoroCila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00. poročila v ital.: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15, 22.30. 6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Ju. tranja glasba; 8.00-12.00 Prenos RL; 12.45 Glasba po željah; 13.45 Ritem in melodija — izvajata plesni orkester in veliki godalni orkester Radia Beograd; 14.00 Čestitke delovnih kolektivov in želje; 15.10 Vesele in šegave za Novo leto; 15.30 Reportaža z radijske Novoletne jelke; 16.00-19.00 Prenos RL: 19.00 Športne vesti; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. 6.00 «Za dober začetek« (prvo-januarski jutranji glasbeni spored); 9.00 Mladinska radijska igra — Pavel Golia: «Jurček»; 9.45 »Pokaži, kaj znaš!« (izbor iz dosedanjih javnih oddaj); 11.00 Orkester Radia Ljubljana pod taktirko Uroša Prevorška; 13.15 Vrtiljak zabavnih melodij; 14.00 Poklici Ob Novem letu; 14.20 Od zime do zime (slike letnih časov iz glasbenega albuma); 15.15 »KraguljCki izpod Pohorja«; 16.30 »Modnu atelje 1958» (stare melodije v novih oblekah); 17.00 Razvezana pentlja; 18.00 Radijska igra — A Cehov: ((Poštarjeva žena«; 20.00 Janko Gregorc: Melodije srca (radijska priredba operete); 21.00 Marijan Kozina: O muzikantih (poljudno - znanstvena razprava); 21.15 Šaljive i,n zbadljive v besedi in glasbi; 22.15 Zaplešite z n-ami! TELEVIZIJA 17.00 Goldoni; «Grobijani», komedija v 3 dej.; 19.45 Leto dni športa- 20.30 Poročila; 21.00 «Wi-ljem Tell«, opera v 4 dej. KINO Excelsior. 14.30: «Uboge, toda lepe«, M. Allasio, M. Arena, R. Salvatori, A. Panaro. Fenice. 14.30: »Orožje slave«, S. Granger, R. Fleming. Cinema-scope. Nazionale. 15.00; «Podvig na Kreti«, D. Bogarde, M. Goring. Supercinema. 14.00: «Karavana proti Zahodu«, F Parker, Kath-leen Crowley. Technicolor. Filodrammatico. 13.30: «Ujetniki Antarktike«, W. Reynolds. Grattacielo. 14.00: »Pepelčica v Parizu«, Audrey Hepburn, Fred Astaire, Kay Thompson. Technicolor. Arcobaleno. 13.30: «Angelska banda«, C. Gable, Y. De Carlo. Technicolor. Izkaznice ne veljajo. Astra Rojan. 14.00: »Grof Max», A. Sordi in V. De Sica. Capitol. 14.00: »Jez na Pacifiku«, S. Mangano, Anthony Perkins, Alida Valli. Cristalio. 14.00; «Da, gospod general«, Susan Hayward, Kirk Douglas. Alabarda. 14.00: «Interludij«, Y. Allyson, R. Brazzi, M. Cook Technicolor, cinemascope. Aldebaran. 14.00: «Bandido», R. Mifcchum in M. Thiess. Ariston. 14.00: «Gaby», L. Caron in J. Keer. ArmOnia. i5.00: «Moj prijatelj Kelly», P. Lauris, Von Johnson Technicolor. Aurora. 14.00: «Arrivederci Roma«, M. Lanza, M. Allasio in R. Rascel. Garibaldi. 1430: »Peppino, le mo. delle e chella lla«, P. De Fi-lippo. Ideale. 14.30: «08/15 Kaputt« (3. del), O. E. Hasse, J. Fuchs Berger, P. Carsten. Impero. 14.00; «Arrivederci Roma«, M, Lanza, M. Allasio in R. Rascel Italia. 14.30: #To moje blazno srce«, Susan Hayward. Moderno. 14 30: ((Poslanikova hči«, O. De Havilland, M Loy, A. Menjou. Cinemascope, technic. S. Marco. 16,00: «Cena slave«, G. Ferzetti, E Rossi-Drago. Ssvona. 14.00: «Libauonska graščakinja«, J. C. Pascal, G. M. Canale. Cinemascope, technic Viale. 14.00: «30 milijonov km od Zeml ie». W. Hopper, J. Taylor. Vitt. Veneto. 14.00: »Pustolovščine in ljubezni Omarja Kayya-na». Belvedere. 14.00; «Skrlatna maska«, T. Curtis, C. Miller. Tech. nicolor, Marconi. 14.30: «Veliki matador«, M. 0’Hara, A. Quinn, Cinemascope. Massimo, 14.00: »Operacija . .. strah«. Poln meh smeha. R At tenborough. Novo cine. 14.00: «Na meji Da-koto-v«, B. VViUiams. Odeon. 14.00: «Talci». Barvni film. R, Milland. Radio. 14.00: »Princesa Slssl«, R. Schneider. Technicolor. CITA TEL JI! naročite se na PRIMORSKI DHEVHIK Naročnina znaša: mesečno lir 480.— četrtletno » 1.300.— polletno » 2.500.— celoletno » 4.900.— za INOZEMSTVO letno lir 10.000.— Samo nedeljska številka: mesečna naročnina 100.— letna naročnina 1.000.— za inozemstvo 2.400.— Naročila sprejema uprava lista v Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 37-338 TRGOVINA ZELENJAVE GERLANC barkovlje Trst - Ut. Miramare 181 želi srečno novo leto. Krojaški salon BOSTUANČIČ Trot, Ul. Pieeardi »6 že4i eenj. klientom srečno in usipeha polno novo leto. GOSTILNA GUŠTIN ZGONIK J Tel. 21-302 Jeli svojim gostom uspeha potno novo lete. URARNA in ZLATARNA SOSIČ ALOJZ OPČINE (Trst) Narodna ul. 38 želi srečno novo leto. GIUSEPPE KERSEVANI S.r.l. UVOZ — IZVOZ Zaloga drv in premoga OPČINE, Narodna ulica 78 — Tel. 21-306 vošči svojim cenjenim odjemalcem veselo novo leto. G. A VANZO nasl. TRST, Ulica Cavana 7 — Tel. 24-689 — Korzo Itali* 17 — Tel. 36-776 (vogal Trga sv. Katarine) OPTIKA — FOTO — KINO — GEODEZIJA — OPTIKI SPECIALISTI — NA DEBELO — NA DROBNO — f IZVOZ vošči cenjenim klientom srečno novo leto. T LA VINICOLA ISTRIANA MIRKO PIREC TRST, Ulica degli Artisti 3 — Tel. 35-546 Prodaja vina vseh vrst, istrska in kraška vina. Specialiteta: malvazija, refošk, teran, vermut in likerji, vošči srečno novo leto. AVTOPODJETJE K A N O B E L TRST, Viale dellTppodromo 16 — Tel. 904)12 želi srečno in uspeha polno novo \eto. ANTON C O K Trgovina jestvin in drogerija — Lonjer Cenj. odjemalcem želi srečno in uspeha polno novo lato j* Svojim cenjenim odjemalcem vošči srečno in uspeha polno novo leto K A R E L ČOK TRGOVINA JESTVIN LONJER ZAHVALA Ganjeni za izražena sočustvo-vanja ob bridki izgubi našem dragega moža in očeta Jakoba Obersnela se najtopleje zahvaljujemo vsem onim, ki so na kakršen koli način počastili njegov »p.*-min. Posebna zahvala zdravnikom in osebju III. B medicinskega oddelka glavne bolnišnice ter tvrdki Luigi Shromek in njenim delavcem. Žalujoča družina Obersnel PAVLIHOVO PRATIKO dobite v Vseh knjtgar nah in pri prodajalcih PRIMORSKEGA DNEV NIKA — Za 100 lir ne bo smehu ne konca ne kraja. TRGOVINA JESTVIN ŠČUKA Trst BARKOVLJE Ul. Perarolo 2 želi cenj. odjemalcem srečno novo leto Trgovina jestvin FRANC KESINOVIČ Trg sv. Frančiška h Tel. 36-809 želi cenj. odjemalcem srečno novo leto. 'GOSTILNA GALIANO Trst, Ul. Valdirivo 20 Tel. 36-241 želi cenj. gostom srečno novo leto. __________ ■ Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim gostom GOSTILNA FRANC GUSTINČIČ NA JEZERU Srečno novo leto želi TRGOVINA S KOLESI IN MOTOCIKLI TER MEHANIČNA DELAVNICA FRANC BRUNDULA Opčine, Narodna 118 — Tel 21-022 MILAN ŠVAB SOAVE Import-Export sanitetnega materiala Projektiranje, montaža centralnih kurjav in vodovodnih instalacij — kleparstvo TRST, Ul. S. Giusto 16 — Telefon 39-606 želi »rečen novo leto. I. E. L. M. A. T. IMPORI* E XP O R T TRST — TRIESTE ui. r. nizi. aa — r«i. 3*-»7» Telegr.; IELMAT . friest* želi »rečno novo leto. GIUSEPPE KERSEVANI iti GORICA - Cor»o Italia 24 - Telefon int. 26-43 » podružnico v Trotu I 91 I* O K T - KXPOKT Kolesa — Šivalni »troji — mali tovorniki — radioaparaU — potrebščine *» avtomobile in motorna kole»a — Električne naprave za gospodinjstvo NA DEBELO IN NA DROBNO Tvrdka A. PBRT0T TRST, UL. GINNASTICA M TEL. »MN ima v zalogi veliki izbiro itof in podlog po konkurenčnih cenah Zeli cenj. klientom srečno novo letol % Goriško-beneški dnevnik Oh vstopu v novo leto 1958 Med zamejskimi Slovenci je potrebna društvena in prosvetna vzajemnost Cas enega leta je v sve- žrtve in, 1 trpljenje našega tovnem merilu le kratka doba, a vendar, tako zaključena in določena po našem i človeškem pojmbvdnju, da merimo prav s tem razdobjem hušb življenjsko' dobb v ožjem smislu, a -v širše«* ,in globljem pomenu nam je prav čas vsakega 'icta -merilo za vsa na$a f dejanja m >nehanja. Rast in dvig, uspehi m napredek p>} tudi propadanje, porazi ih nazadovanja so kot fotografski p o-tsnetki ujeti v časovne enote 1posameznih let. Stojifno ob (zaključku sta-i rega. leta 195.7. Ifrez krinke,-blepšanja in prikrivanja grebemo v svojo notranjost, da spoznamo svojo podobo in ljudstva• v minuli vojni, pa bomo uvideli, da njihova u-soda ni bila nič manj rožnata, kakor je naša, in da nti pravzaprav uživamo sadove njihovih žrtev in njihovih -naporov. Da so naši predniki v minuli dobi zmogli -tolike žrtve, kljyb nasilju, krivicam in zatiranju, je potrebno, da da-ob' zaključku leta 1957, posežemo v preteklost tu-, kajšnjih Slovencev, da bomo. spoznali, kaj jih je krepilo in vezalo, kje so črpali svo-, jo .moč in kje dobivali smernice za pravilno orientacijo v najtemnejših obdobjih svojega 'življenja na teh tleh. P.riznati moramo, da so na- svojo pot ter delamo obra- - «i predniki vedeli že- v na j- Čjtjt jajni seboj za minu ,lo leto. Taka izpraševanja so lastna slehernemu odraslemu in ostanejo skoro vedno osebna in neizpovedna pkrivnost. • _■ ■ Ni inbj nat ohkrivati it* llbUJ uuaitl/ukl tasebne tajne, vše več, že-'ljja slovenstva na teh tleh. Jim, da 6i z menoj pregle- . vsej Primorski, Po Go-jdali in ocenili javne in skup- fie nant/re ,tuka^šiijih Slovenčev, ki si ik leta. v Hi? utiramo pot me.d \>ečinumi in termi ter često omahujemo nad svojo .usodo. Da nas malodušnost ne zabije v mrak in obup, preglejmo zdaj, ob Zaključku leta svoje napore in prehojeno pot in primerjajmo svoje delo in poslanstvo'z deli ~ih nijiori haših prednikov v minul* -dobi,- in Še posebej s časom najhujšega jzatiranja našega življa starejših časih, da . je le v slogi moč in da je posameznik kot kapljica proti razburkanemu tujemu morju,, zato so se že zgodaj združevali v prosvetna društva, ki so bila v vseh časih trdnja- rišketn in Tržaškem so Slovenci- ustanavljali prosvetna-društva, ■* čitalnice, pevska društva ih,-druge kulturne organizacije',' da- so se v njih izobraževali, izpopolnjevali in rasli za velike naloge. Da bi črpala mladina iz tisočletne tradicije in žive zakladnice materine besede, se je zopet ljudstvo s podporo prosvetnih društev povezalo v družbe, ki so poskrbele za u-stanavljanje šol. Večkrat je ljudstvo celo samo s svojimi prispevki zgradilo šolo v čtsvAf fizika, kakor tudi niftHiiniii^iiirtiiiiiiiinimiiM .......................... i Letna skupščina konzorcija CAFO 14 županov odobrilo program del za leto 1958 Tehnični urad CAFO bo dokončno izdelal načrte za napeljavo vodovoda v Sovodnje in Doberdob - Država pa bo krila stroške, ki bodo znašali 130 milijonov lir 1 ‘ ii OlllOC^ hitite *. i P rfeth -rhie v i - »o -•se - v- -G radi— iadcUva-načriav. za . ški sestali na redno letso Ekupiščtun- konzorciji ,CAFO župani naslednjih 1$ .občin naše pokrajine: Farre, Moše.i San Lorenza. Caprive, 'Mora-ra, Mariana, Dolenje, Roman-sa, Villdssa, Zagraja, • Sovodenj, Foljana, Doberdoba in Gradiške. Te občine so elan vzhodnofurlanSkega vodovodnega koWzOrcija, ki ima v programu obsežen načrt napeljave vodovoda v vse kraje teh občin, ki so še vedno brez tekoče vo3e'.~ Pokrajinski svetovalec in predsednik konzorcija Erma-cora- Bressan je podal daljše pordčTlo o delih, , ki jih , je konzorcij izvedel, v preteklem Jetu in o načrtih ta leto ;1958. ,V pretek/om letu so rlapelja-t li vodovod .v jMoraro, Corono,1 Mariano in Romans in s terh' izpolnili letni načrt; za vsa ta dela je konzorcij potrošil (127 milijonov lir. *■ V letošnjem letu predvidevajo tildi nekatera manjša de-Ila, med katerimi gradnjo ‘skladišča v Gradiški, ljajeregp stroški bodo znašali 23 'milijonov lir Povezali pa bodo jvodovod med Verso in Ro-jmansom in dokončno zgradili •vodovodno omrežje v Villes-jsu in Zagraju. { Za slovenski občini Dober-jdob in Sovodnje, kjer ,ie problem tekoče Vode eden riajbblj perečih, bo tehnični urad konzorcija v tem letu zaključil vodovoda, kar bo znašalo skupno 130 milijonov lir stroškov, 'ki jih bo. krila država. Po daljši diskusiji, v kateri je biki med dTUgim rečeno, naj bi upravni odbor poskrbel, da bodo uresničeni vsi sprejeti načrti, so udeleženci skupščine poročilo predsednika soglasno odobrili. dežurna lekarna Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ulica Rabatta 18, tel. 21-24; 'do 12. ure pa je ouprta lekarna Kuei-ner, Korzo Italia 4, tel. 25-76 .-------------«»—— - KINO ~ .COltSO. 14.00, 17.30,-21.00: «Ve likah«, E. Taylor, J. Dean m R. Hudson, v cinemascopu in v barvah. Film, v katerem poslednjič nastopa J. Dean VERDI. 14.30: «Parižan'ka», B. Bardjot, C. Bayer, v techni cdloijju, VITTORIA. 15.00: ((Povračilo Indijancev«. L. Baxter, d Moreno, v cinemascopu in v technicolorju. CENTRALE. 15.00: «Rdeči petrolej«, ,L‘. M. Crea, v cioe-mascbpu >n v barvah. MODERNO. 15.00: «Moloh bog maščevanja« kakor so bili to Šolski dom, Mali dom, Novi dom itd. Zal so fašisti po prvi svetov ni vojni uničili vse in omenjene zgradbe so postale privatna last, a vendar so in ostanejo živa priča močne zavednosti in požrtvovalnosti tukajšnjih Slovencev. Kljub hudemu obdobju fašizma, ki se je razbesnel kot vseuničujoč vihar po Primorski, je seme, ki so ga sejala kulturna društva na teh tleh, pognalo bujno rast in obrodilo bogate sadove. Strnjen nastop tukajšnjih Slovencev narodnoosvobodilni vojni je in ostane zopet živa priča narodne zavednosti in strnjenosti tukajšnjih Slovencev, ki so se pognali v boj za svoje in človečanske pravice. Po drugi -svetovni vojni so prosvetna društva na novo o-živela in povsod, v mestu in po vaseh, je kipelo od slovenskega navdušenja. Mladina se je z veseljem zbirala v prosvetnih dvoranah kot bi hotela nadomestiti vse za-piujeno. Dramski, telovadni in 'pevski nastopi so se vrstili in naše šole so postale zopet žarišča slovenske kulture in materine besede. Do tu gre preteklost. V, minulem letu, od katerega se pravkar poslavljamo, ne moremo zaznamovati posebnega vzpona kulturne prizadevnosti tukajšnjih Slovencev. Pri mnogih so žal zmagali osebni interesi in čista 'slovenska zavednost se je zgubila v zmedi tujih, vplivov in dozdevnih koristi. Ce je kje, je prav tu med zamejskimi Slovenci potrebna društvena in prosvetna vzajemnost. Zanimanje za slovenske šole in slovenske nastope mora biti živo in naša prosvetna društva morajo trdno vezati vse, zlasti pa še mladino, ker posameznik se v tujem morju zgubi, skupnost pa se ohrani kljub najtežjim preizkušnjam in viharjem. Zavedajmo se, da smo prevzeli slavno dediščino naših prednikov in naša skrb in dolžnost je, da jo ohranimo za' bodoča pokolenja. V tej želji vsem prosvetnim društvom v zamejstvu srečno, veselo in uspehov polno novo leto! VILJEM NAMJT ~V "PONEDELJEK «.'TAft V/\iRjA "'BO V GORICI GGHTOVALO SNG-4/, TRKTa A DRAMO CEHOV A « ■.J5 iu ob 20. uri v Prosvetni dvorani, bedeži so po JoO in 150 lir. Stojišče 100 lir. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD in v kavarni Bratuš, Opozarjamo goriško publiko na stoto premiero (SNG. klije v Trstu doživirt* izreden uspeh Hajboljši športniki v I. 1957 (Izid mednarodne ankete športnih listov iz 25 držav) STUTTGART, 31. — Mednarodna športna zveza je letos izvedla svojo enajsto anketo za izbiro najboljšega športnika leta. Razen 1. 1947, ko je zmagal plavalec Alex Jany (Francija) in 1. 1953, ko je zavzel prvo mesto kolesar Fausto Coppi (Italija), so v vseh preostalih letih zmagali atleti. In tudi letos je bilo tako- Z veliko prednostjo točk je zmagal sovjetski atlet Vladimir Kuc, ki je zbral 89 točk — ali 47 več kot njegov najnevarnejši konkurent Amerikanec Bob Gutowski, svetovni rekorder v skoku s palico. V anketi so sodelovali dnevni in športni listi iz 25 držav. Italijo je zastopal Tuttosportj, iz Turina, Jugoslavijo pa «Narodni šport» iz Zagreba. Trinajst listov je postavilo na prvo mesto Vladimira Kuca, svetovnega prvaka v teku na 5000 m s časom 13’35”0, katerega je dosegel letos na olimpijskem stadionu v Rimu, in svetovni rekorder v teku na 10.000 m s časom 28’30”4. Na tretjem mestu je petkratni svetovni rekorder v avtomobilizmu Argentinec Juan Manuel Fangio, četrti pa je angleški rekorder na 1 miljo Derek Ibbotson, katerega angleški list «.World Sports« sploh ni uvrstil med prvo petorico. Najboljši nogometaš Di Ste-fano je šele na 9. mestu, najboljši plavalec Takahashi Ishi-moto pa na desetem mestu. V anketi mednarodne športne zveze sta doslej samo dva atleta dvakrat zaporedoma bila na prvem mestu. Najprej je bil to v letih 1951 in 1952 češkoslovaška «lokomotiva» E-mil Zatopek, sedaj pa morda Vladimir Kuc iz Leningrada. Tako pa so glasovali posamezni listi: Argentina »MUNDO DEPORTIVO«, BUENOS AIRES 1. Juan Manuel Fangio — Argentina, 2. Adhemar da Silva — Brazilija, 3. Alfredo di Stefano — Španija. Brazilija »O GLOBO«, RIO DE JANEIRO 1. Jacques Anquetil — Francija, 2. Bob Gutovvski — ZDA, 3. Juan Manuel Fangio — Argentina, 4. Vladimir Kuc '— SZ, 5. Althea Gibson — ZDA. Kitajska «WAH KIU YAT PO», HONGKONG 1. Derek Ibbotson — Anglija, 2. T. Ishimoto — Japonska. 3. Enriques Stvori — I. talija, 4. Alain Mimoun Francija, 9. Manfred Germar -— Zap. Nemčija. Anglija «WORLD SPORTS)), LONDON 1. Donald Camphell — Anglija, 2. Bob Gutovvski ~ ZDA, 3. Vladimir Kuc — SL, 4. Dawn F rase r — Avstralija, 5. Juan Manuel Fangio — Argentina. Finska kUUSI SUOMI», HELSINKI 1 L Vladimir Kuc — S'Z 2. Takahashi Ishimoto — Japonska. 3. Riik v. Steenbergen — Belgija, 4. Eloyd Patterson — ZDA,. 5. Knut Johannesen — Norveška. Francija «L’EQUIPEv), PARIZ 1. Vladimir Kuc — SZ, 2. Manfred Qermar — Zap. Nemčija 3. Roger Riviere — Francija, 4. Derek Ibbotson — Anglija, 5. Bob Gutovvski — ZDA. Holandska »(ŠPORT EN SPORTW£-RELDd, AMSTERDAM 1. Roger Riviere — Francija, 2. D.erelc Ibbotson — Anglija, 3. Knut Johannesen — Norveška, 4. Juan Manuel Fangio -— Argentina, 5. A r i e van Vliet — Holandija. Jugoslavija ((NARODNI SPORTn, ZAGREB 1. Juan Manuel Fangio — Argentina, 2. Vladimir Kuc — SZ, 3. Roger Riviere — Francija, 4. Jacques Anquetil — Francija, 5. Donald Campbell — Anglija. Italija ((TUTTOSPORT)), TORINO 1. Juan Manuel Fangio — Argentina, 2. Vladimir Kuc — SZ, 3. Toni Sailer — Avstrija, 4. Jacques Anquetil — Francija, 5. Manfred Germar — Zap. Nemčija. Luxemburg f(DE LETZEBURGER ŠPORT«, LUXEMBURG 1. Derek Ibbotson •— Anglija, 2. Stanislav Jungvvirth — CSR, 3. Roger Riviere — Francija, 4. Bob Gutovvski — ZDA, o. Manfred Germar — Z. Nemčija. Mehika «LA PRENSA«. MEXICO 1. Derek Ibibotson — Anglija, 2. Bob Richards — ZDA, 3. Elins Gilbert — ZDA, 4. San-dor Iharos — Madžarkka, Alfredo di Stefano — Španija. Nova Zelandija ((SPORTS POST« WELLINGTON L Vladimir Kuc — SZ, 2. Derek Ibbotson — Anglija, 3. Stanislav Jungvvirth — CSR, 4. Bob Gutovvski — ZDA, 5. Donald Campbell — Anglija. Norveška (iSPORTSMANDEN#, OSLO 1. Vladimir Kuc — SZ, 2. Bob Gutovvski — ZDA, 3. Manfred Germar — Z. Nenjčija, 4. Egil Danielsen — Norveška, 5. Knut Johannesen •— Norveška. Vzhodna Nemčija iiiiiiiiiiiffiuiMMiiiiiiitiiiiiiititiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiniiiiiiiii Po dveh dneh mrzličnega iskanja Vlomilcev v Ktamlo še niso izsledili »DEUTSCHES SPORT-ECHO«, IST. BERLIN 1. Vladimir Kuc — SZ. 2. Stanislav Jungvvirth — ČSR, 3. Helmut Rfccknagel — Vzh. Nemčija, 4. Bob Gutovvski — ZDA. 5. Tschen FenrYung — Kitajska. Poljska «SPORTOWIEC», VARŠAVA 1. Vladimir Kuc — SZ, 2. Derak Ibbotson — Anglija, Juan Manuel Fangio •— Argentina, 4. Bob Gutovvski — ZDA, 5. Rik v. Steenbergen — Belgija. Romunija »SPORTUL POPULAR*, BUKAREST 1. Vladimir Kuc — SZ. 2. 2. Alfredo di Stefano — Španija. 3. Bob Gutovvski — ZDA 4. Floyd Patterson — ZDA, 5. Jacques Anquetil — Francija. Švedska «STOCKHOLM-TIDNINGEN» 1. Vladimir Kuc — SZ, 2. Juan Manuel Fangio. 1— Argentina, 3. Bob Gutovvski — ZDA, 4. Jacques Anquetil — Francija, 5. — Alfredo di Stefano — Španija. Švica ((ŠPORT«. ZUERICH 1. Roger Riviere — Francija, 2. Vladimir Kuc — SZ, 3. Jacques Anquetil — Francija, 4. Bob Gutovvski — ZDA, 5.. Joachim Biume -— Španija. Španija «EL MUNDO DEPORTIVO«, BARCELONA 1. Vladimir Kuc — SZ, 2. Roger Riviere — Francija, 3. Joachim Blume — Španija, 4. Derek Ibbotson — Anglija, 5. Juan Manuel Fangio 1— Argentina. «CESKOSLOVENSKY ŠPORT«, PRAGA 1. Vladimir Kuc — SZ, 2. Bob Gutowski — ZDA, 3. Dr. Arkadij Worobjew •— SZ, 4. Tafcahashi-Ishrmoto — Japonska, 5. Althea Gibson •— ZDA. Turčija kGUNLUK SPOR GAZETESI«, ISTANBUL 1. Mustafa Dagistanli — Turčija, 2. Manfred Germar — Nemčija, 3. Vladimir Kuc — SZ, 4., Bob Gutovvski — ZDA, 5. Althea Gibson — ZDA. Madžarska ((NEPSPORT)), BUDAPEST 1. Stanislav Jungvvirth -ČSR, 2. Vladimir Kuc — SZ, 3. M. Fueioep •— Madžarska, 4. Jacques Ariquetil — Francija, 5. Manfred Germar Z. Nemčija. Sovjetska zveza #SOWJETSKIJ ŠPORT«, MOSKVA 1. Vladimir Kuc — SZ. 2. Jurij Stepanovv —• SZ, 3. Bob Gutovvslki — ZDA, 4. Dr. Arkadi] Worobjevv — SZ, 5. Teh en Fen-Yung —- Kitajska. ZDA »STARS AND STRIPES«, NEW YORK 1. Vladimir Kuc —■ SZ, 2. Bob Gutovvski — ZDA, 3. Juan Manuel Fangio — Argentina, 4. Derek Ibbotson — Anglija, 5. Alfredo di Stefano — Španija. ZahGdna Nemčija »SPORT-ILLU STRIERTE«, STUTTGART 1. Vladimir Kuc — SZ, 2. Manfred Germar — Z. Nemčija, 3. Juan Manuel Fangio — Argentina, 4. Jacques An-quetil — Francija, 5. Alfredo di Stefano — Španija. KOŠARKA TURIN, 31. — z zmago Crvene zvezde iz Beograda se je včeraj zvečer zaključil v Turinu mednarodni ženski košarkarski turnir za pokal mesta Turina. y odločilni borbi so Jugoslovanke premagale ekipo Fiat iz Turina s 74:31. IZID ANK 1. Vladimir Kuc (SZ) atlet 89 točk 2. Bob Gutovvski (ZDA) atlet 42 t. 3. Juan Manuel Fangio (Arg.) avtomobilist 35 t. 4. Derek Ibbotson (Angl.) atlet 33 t. 5. Roger Riviere (Francija) kolesar 20 t. 6. Manfred Germar (Nemčija) atlet 19 t. 7. Jacques Anquetil (Francija) kolesar 17 t. 8. Stanislav Jungvvirth (CSR) atlet 16 t. 9. Alfredo di Stefano (Španija) nogometaš 11 t. 10. Takahashi Ishimoto (Jap.) plavalec 10 t. Sledijo: Donald Campbell (Angl.) dirkač z motornimi čolm 7, 12.—14. Knut Jchanssen (Norveška) drsalec, dr. Arkadeij Worobjevv (SZ) dvigalec uteži in Mustafa Dagistanli (Turčija) rokoborec po 5 točk, 15.-20. Joachim Blume (Španija) telovadec, Jurij Stepanov (SZ) atlet, Rik Van Steenbergen (Belgija) kolesar, Bob Richards (ZDA) atlet, A. F. da Silva (Brazilija) atlet, Floyd Patterson (ZDA) boksar po 4 točke, 21.—26. Emriques Sivori (Italija) nogometaš, Althea Gibson (ZDA) teni-sarka, M. Fulop (Madžarska) sabljač, Toni Sailer (Avstrija) smučar, Helmut Reocnagel (Vzh. Nem.) smučarski skakalec, Elias Gilbert (ZDA) atlet, vsi po 3 točke, 27.—31. Egil Danielsen (Norveška) atlet, Alain Mimoun (Francija) atlet, Tshen Fen Yung (Kitajska) atletinja, Sandor Iharos (Madžarska) atlet, Dav/n Fraser (Avstralija) plavalka vsi po 2 točki, 32. Arie Van Vliet (Holandska) kolesar 1 točka. Lorger - najboljši Jugoslovan najboljši Slovenec Kot drugod po svetu, tako so tudi v Jugoslaviji izvedli anketo o najboljših športnikih leta in sicer za vso državo ter še za posamezne republike posebej. Prav gotovo ni presenečenja za nikogar, da je bil za najboljšega jugoslovanskega športnika 1. 1957, že drugič zaporedoma izbran maratonec — sre- STANKO LORGER Vlomilci jo verjetno iz Vidma ali Trsta 2je nekaj časa v Gorici ni slišati o tatvinah večjega ob-sega. Zadnja je bila tatvina v goriški stolnici, če se ji ne bi prav pred nastopom novega leta pridružila še ena. ki je bila dobro zamišljena in izpeljana. Tokrat je prišla na vrsto veleblagovnica Standa. ^lomilci so jo obiskali v noči od nedelje na ponedeljek. S ponarejenimi ključi so se vtihotapili v urade v prvem nadstropju Da se njihovi koraki ne bi slišali so stopali po predpasnikih snažilk, ki so jih našli v neki omari. Zastrli so tudi šipe na oknih. S svedrom so preluknjali železno blagajno in iz nje odnesli en milijon 230.000 lir. Verjetno so upali, da bodo v blagajni našli še večjo vsoto, ker so bili prazniki, ko imajo po vseh trgovinah več denarja. Razočarali pa so se. ko so opazili, da je bila blagajna skoraj prazna. Direktor Gap-pelletti je namreč tudi v soboto dopoldne odnesel na banko skoraj ves denar (okoli dva milijona) in pustil v blagajni drobiž, ki ga ima 40 prodajalk podjetja shranjenega v platnenih vrečicah, in bankovce v vrednosti po tisoč lir. Ves denar so spravili v večjo vrečo, ki so jo našli v bližnjih prostorih, v katero so aranžerji izložb spravljali svoje stvari. Kot so neopaženo prišli, tako so tudi odšli. Nočni čuvaj, ki je med 20. in 6. uro pregledal vhodna vrata v urade v prvem nadstropju, ni ugotovil nobenega znaka, po katerem bi se moglo sklepati, da se za vrati dogaja kaj nenavadnega. Ko je uradnik Standa v ponedeljek zjutraj ugotovil vlom, je takoj poklical oddelek kriminalne policije, ki je odvzela prstne odtise na blagajni; vendar domnevajo, da teh odtisov niso napravili vlomilci, ker so najbrž delali z rokavicami. Predvidevajo tudi, da so tatvino izvršile tri osebe, dve sta »delali«, tretja pa je oprezala pri oknih in vratih, da bi sodelavca opozoril na morebitno nevarnost. Vse okolnosti uspele tatvine nas prepričujejo, da so tatovi izsili iz visoke šole vlo-milstva, ki je naša pokrajina k sreči še ne premore. Najbolj verjetno so iz Vidma ali iz Trsta. Temu primemo je vsklajena tudi zasledovalna akcija kriminalističnega oddelka goriške, videmske in tržaške kvesture, ki pa po dveh dnevih še ni dovedla do zaželenega uspeha. KONFEKCIJA » GORICA Korzo Italija 7 Nadaljuje z veliko razprodajo blaga po izredno nizkih cenah Plašči in dežni plašči Dežni plašči iz makoja in nylona Volneni jopiči Volnene hlače itd. Na/boIjša prilika za nakupovanje r _ ___ fFITZROV macleanT VOJNA... - ha BALKANU Nekaj izbranih poglavij Znova so se usule krogle na nas, tokrat z večjo natančnostjo. Vprašal sem se, ali nismo morda prispeli na napačen kraj in dajemo znamenja ustašem. Vendar smo še vnaprej pluli v določeni smeri, dokler se nismo priblizalj obali tako, da smo lahko zavpili. «PartmuuJ> smo klicali z optimizmom. ■halsttTlJat]. «si ti, si,, da si. Todu čemu si mi pričel se je prepir, ki se je krenili na morje. Spet sem vzhajalo jjonee izza planin. napačno znamenje?« ha »toku ' pr rl, T, g»oki na Komuli »o silili proti nebu. •tmo zaVin 4cflo*dg rta' ih zapluli V pristanišče, so se prvi 80ricul žarki dotaknili starih pristaniških hiš. Prebili smo —pisaiu vrvež ribiških ladij in pristali ob stebričkih, * ^ spuščali tja do morja od, vznožja starega, okroglega stolpa, okrašenega z levom sv. Marka — simbolom nekdanjega beneškega gospostva! Prispeli smo na cilj! Na moji uri je bilo šele pet (po kairskem, greenwichkem ali srednjeevropskem času?), vendar se je urno zbrala skupina ljudi in nas opazovala. Z veseljem sem ugotovil, da je med njimi tudi nenavadno čedno dekle, če si otočane primerjal z izmučenimi in raztrganimi kmeti na kopnem, se ti je takoj zazdelo, da žive v izobilju in da so lepo, celo elegantno oblečeni. Njihove hiše z belimi, rumenimi in rdečkastimi zidovi ter zelenimi oknicami na oknih niso bile poškodovane. Bile so videti vedre in privlačne v zgodnjem jutranjem soncu. Morje je bilo modro in bistro kakor solza. Vse mesto je bilo nekam praznično in je nenavadno ugodno vplivalo na nas po napornem in samotarskem življenju med partizani. Zaspani smo skočili z ladje, se povzpeli ob stebričkih in vprašali, kje je partizansko poveljstvo. Prav vsi so vedeli, kje je. šli so z nami, da nam pokažejo pot. Ob tem so veselo kramljali. Kakor ponavadi, so nas naravnost obsuli z neštetimi vprašanji; Kaj se dogaja na kopnem? Ali bodo Nemoi napadli otoke? Kako naj ,se branijo, če'bo prišlo tako daleč? Ali smo se seznanili s Titom? Kakšen je? Ali smo Angleži ali Američani? Smo bili kdaj koli v Kaliforniji, kjer živi njihova teta? (Dalmatinci se namreč zelo sele). Morda v Avstraliji, kjer imajo tudi sorodnike? Ali bi hoteli vzeti s seboj pismo za strica, ki živi v Novi Zelandiji? Ali vemo, koliko je otok trpel pod italijansko okupacijo? Zakaj smo pnsli? Kako dolgo bomo ostali? Ali smo poročeni? Ali ljubimo ples? Na nekatera vprašanya smo odgovorili, na druga se izmikali. Krenili smo po krivuljastih ulicah in prispeli do stare beneške palače, v kateri so se nastanili novi gospodarji mesta. Za nami je korakala vse večja množica in vznemirjeno mahala z rokami. Ob vratih sem opazil brezglavi kip sv. Marka. Glavo mu je bržkone odsekal kak pretirano hud partizan, vsekakor v želji, da bi proslavil konec Mussolinijeve vladavine: uničil je simbol prejšnjega obdobja italijanskega gospostva. Vstopili smo v hišo, šli mimo prekrasnih stebrov ter se povzpeli ob finem renesančnem stebrišču. Na njegovem vrhu so bila vrata. Potrkali smo in vstopili. Hipoma smo se znašli nasproti frančiškanu, ki je vstal in nas pozdravil s stisnjeno pestjo. Dejal je, da je predsednik krajevnega ljudskega odbora. Pojasnili smo mu, kdo smo in kaj nas je privedlo k njemu. Dejal je, da je srečen, ko nas vidi, in pristavil, da nam bodo dali na razpolago vse, kar otok premore. Ali bi morda kaj popili, dokler za nas ne pripravijo hišo, v kateri bomo stanovati? Odgovorili smo mu, da bi. Pozvonil je. Prinesli so nam steklenico vina. V sobo je takoj zatem vstopil mladenič s kodrastimi lasmi, star približno dvajset let. Predstavil se je kot poveljnik garnizije. Za njim je vstopil visok eleganten mož s spuščenimi brki, podoben ljudem, ki so živeli v edwardski dobi. Bil je politični komisar garnizije. Kot tretji je vstopil okreten mož nizke rasti v beli srajci in z zelenimi naočniki, po poklicu ladijski kapitan. Iz omare so potegnili čaše. Vino — sončna dalmatinska domača vrsta, ki jo nazi-vajo kratko in jedrnato grk — je bilo izvrstno in opojno. Kma.li] smo se živahno menili. (Nadaljevanje sledi). brna kolajna iz Melbourna - • Franjo Mihalič. Bolj pa prav gotovo preseneča, da so na drugo mesto postavili vaterpolista Hrvoja Kačiča in šele na tretje atleta Stanka Lorgerja, iki sodi med najboljše zapreka-še v Evropi. Na ostali dve častni mesti sta se uvrstila šahi>;t Gligorič in metalec kladiva Zvonko Bezjak. Med republiškimi anketami Silvestrov tek v San Paolu $ nas zanima seveda anketa o najboljšem slovenskem športniku, ki jo je izvedel športni tednik Polet. Prvo mesto je tudi letos pripadlo Stanku Lorgerju iz Celja. Če hočemo našteti samo njegove največje uspehe, potem moramo začeti z zmago na mladinskem festivalu v Moskvi, na memorialu Rošickega v Pragi, na študentskih igrah v Parizu, v dvoboju Balkan - Skandinavija, na Balkanskih igrah in na velikem tekmovanju v Rimu. Le v začetku sezone se iz Varšave ni vrnil z lovoriko zmagovalca. V svojo bilanco je letos vpisal nov državni rekord 14.2, ki ga je večkrat potrdil. Na tekmovanjih širom Evrope je opravil z vsemi najboljšimi tekači čez visoke ovire v Evropi, z izjemo Nemca Lauerja. Lestvica prve desetorice pa je naslednja: 1. atlet Stanko Lorger 197, 2. plavač Vlado Brinovec 170. 3. atletinja Draga Stamejčič 108, 4. košarkar Boris Kristančič 99, 5. telovadec Miro Cerar 82, 6. atlet Roman Lešek 76, 7. atlet Simo Važič 54, 8. atletinja Milena Usenik 49, 9. smučarka Slavica Zupančič 42, 10. kolesar Alojz Bajc 41. Totocaleio št. 18 Ko so se danes zjutraj pozni silvestrovale'! vračali domov, se je odvijala na ulicah San Paola v Braziliji velika borba med najboljšimi dolgoprogaši sveta v okviru tradicionalnega »Silvestrovega teka«. V tej borbi je sodeloval tudi Jugoslovan Mihalič, ki je že enkrat vpisal svoje ime v častno knjigo zmagovalcev tega teka. V času ko to poročamo nam izid teka še ni znan, znano pa je, da je bila tokrat konkurenca mnogo hujša kot v preteklih letih, saj so nastopili med drugimi tudi svetovni prvak Vladimir Kuc, odlični Finec Ilannu Posti, Portugalec Manuel Faria, Nemec Heinz Laufer, Anglež Edvvig Heatley, Italijan Francesco Perrone. RIM, 31. — Urad Totocalcia sporoča, da v stavnem stolpcu za 3. jan. 1958 ne bodo veljavne naslednje tekme: st. 3 Fio-rentina - Atalanta; št. 7. Spai-Milan; št. 12 Legnano - Car-bosarda, ker bodo odigrane 6. januarja. V poštev prideta zaradi tega rezervni tekmi No-vara - Brescia in Siracusa -Messina. Dobitki za prvo kategorijo bodo podeljeni zmagovalcem z 12 točkami, za dru. go kategorijo pa zmagovalcem z 11 točkami. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst KINO PROSEK-KONTOVEl predvaja danes 1. jan. ob 16. uri Universal barvni film: «Državljan vsemirja» Vsem' svojim obiskovalcem želi srečno novo leto! predvaja danes 1. januarja 1958 z začetkom ob 14. uri barvni film: u/ras CiNemaScOPE fASTHAM COLOR' v/r/rm BRIGITTE BARDOT JEAN BRETONNlERE , FRANCOISE FABIAN MISHA AUER- MICHEL BOISROND V četrtek 2. jan. ob 18. uri predvaja barvni Columbia film: «GUSAR» Igrajo: LOUIS HAYWARD in PATRICIA MEDINA Zeli vsem svojim obiskovalcem srečno novo leto! TRST, sreda 1. januarja 1958 Leto XIV. . Št. 1 (3846) Cena 30 lir Tel. 94.638, 93.8(18, 37.338 Poštnina plačana v gotovini tl 37 338 — Podruz' GORICA- m k p m' 1'iT N * ~ *'°Slr“ btedzl 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 21 — Tel. l. Tiirinn in^™ ^ »n ’ , “«C0 ‘'1J" Tel' ^ ~ OGLASI 00 *-»*•»> 15.-1«. . Telefon 37-338 - CENE OGLASOV: Za vlak mm i »toipca. trgovski 80. finančno-upravni 120 osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60,din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. • NAROČNINA: mesečna 4bU, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, ceiolet... 4900 lir FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din. PoStni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 , KB . I - Z . .1/3 • izdata založništvo tržaškega tiska »i. ZOZ • Trst Priprava britanskega odgovora Bulganina Mac Millan še zadnji dan leta na važnih sejah z ministri Terjetno se je razpravljalo tudi o vprašanju Malte ■ Foreign Office v načelu ne nasprotuje konferenci na najvišji ravni LONDON, 31. — Za danes je Mac Millan sklical na Dovra ing Street 10 dva vazna sestanka ministrov. Prvemu sestanku, ki je bil posvečen problemom obrambe in ki je trajal dve uri in pol, so danes dopoldne prisostvovali tudi vsi šefi glavnih štabov. Zdi se, da želi ministrski predsednik, ki bo 7. januarja odpotoval v razne dežele Commonwealtha, rešiti nekatere probleme s sodelovanjem strokovn jakov o-brambe ter tudi razpravljati o odgovoru na pismo maršala Bulganina- V tej zvezi se poudarja, da pismo Mac Millana ne bo odposlano pred njegovim odhodom. Potrebno je prej posvetovati se z vladami držav članic NATO, ki so prejele podobne predloge Bulganina. Na seji so bili zbrani šef generalnega štaba maršal RAF William Dickson. prvi lord mornarice admiral Mount-batten. šef imperialnega štaba maršal Templer ter šef letalskega glavnega štaba maršal Boyle, Od ministrov so bili na seji navzoči Duncan Sandys, obrambni minister, John Hare, vojni minister, Peter Thorneykroft. zakladni minister, ter Richard Butler. notranji minister. Popoldne je sledila še ena seja, na kateri so zopet razpravljali o odgovoru Mac Millana maršalu Rulganinu. Glasnik Foreign Officea je davi na vprašanje o angleškem stališču glede konference na najvišji ravni, ki jo je omenil francoski ministrski predsednik Gaillard v svojem znanem intervjuju, izrazil britansko stališče s tremi točkam 1. Konferenca na najvisji ravni je lahko koristna samo, če je kar najbolj skrbno pripravljena. 2. Sovjetski zvezi smo že ponudil’ konferenco na rav ni zunanjih ministrov v poročilu NATO. 3. Ne izključujemo konference na najvišji ravni, toda pod pogojem, da se konferenca zunanjih ministrov zaključi z uspehom, tako da potem lahko tudi konferenca na najvišji ravni da koristne rezultate. KI------ Nafta v Sahari Alžir, 31. — Iz petrolejskih vrelcov v Hasi-Mesaudu v Južni Alžiriji, v Sahari, je zečelo teči danes »črno zlato«. Včeraj so tehniki odprli zapornice tega novega 180 km dolgega naftovoda, ki vodi preko puščave do železniške postaje Tugurt od kjer bodo nafto prevažali v sredozemsko pristanišče Philippevjlle. Od vrelca do Tugurta bo tekla nafta ves teden. Prve količine nafte bodo torej pritekle v Tugurt šele 6. januarja 1958. «»------ bo v preteklem letu (še preden ga je dal potrditi kongresu), potem pa da je on osebno sklenil, da se loči načrt «Vanguard» od programa vojske glede vodenih izstrelkov. VVilson dostavlja, da ni mogel zadržati svoje nevolje ko je zvedel za proračun obrambe (38 in pol milijarde dolarjev), ki ga je v januarju mesecu predložil kongresu državni predsednik. Pri tem Wilson očita E.senhower-ju, da ni posvečal dovolj važnosti priporočilom nekaterih osebnosti iz Pentagona. Kar zadeva sklep o ločitvi načrta »Vanguard« od vojaškega programa, ki se tiče vodenih izstrelkov, je Wilson mnenja, da je Eisenhower ta sklep sprejel na nasvet ravnatelja proračuna Percivala Brunda- gea po diskusiji v državnem varnostnem svetu. ČSR ponuja Indiji tehnično pomoč NEW DELHI, 31. — Češkoslovaški ministrski predsedms Siroky bo na ,obisku v Indiji od 3. do 15. jafiuarja. Češkoslovaškega ministrske-ga predsednika bo spremljal-) še več drugih osebnosti, med katerimi bo tudi zunanji minister Vaclav David. Siroky se bo razgovarjal z Nehrujem predvsem o mednarodnem položaju. o Visečih problemih med Vzhodom in Zahodom, o kulturnih in predvsem o gospodarskih odnosih. Ti odnosi so sicer med obema državama že precej razviti, pa jih nameravata še povečati. CSR na. merava baje Indiji ponuditi tehnično pomoč ter dolgoročno posojilo 140 milijonov rupij (okrog dvajset milijard lir). A o vole t na in poslanice (Nadaljevanje s 1. strani) poslali novoletna voščila posameznim državnim voditeljem. V voščilih izražajo sovjetski voditelji upanje, da bo novo leto pomenilo utr-ditev prijateljstva in miru med narodi na podlagi načel miroljubnega sožitja, tako da bodo lahko vsi živeli in delali brez strahu za svojo bodočnost, za bodočnost svojih otrok in svojih dragih, Svoja voščila zaključujejo trije sovjetski voditelji želeč narodom srečo in u-speh, da dosežejo ta odlični cilj, BEOGRAD, 31 — Predsednik republike maršal Tito opozarja v novoletni čestitki narodom Jugoslavije na nevarnost koncepcije, da se mednarodna vprašanja lahko rešijo s pozicije sile. Poudarja, da je edini izhod iz današnjega položaja miroljubna aktivna koeksistenca in predlaga sestanek zastopnikov velikih jn malih držav na najvišji ravni, na katerem bi se proučile mož-noksti za postopno rešitev spornih mednarodnih vprašanj. WiIson obtožuje Eisenhowerja NEW YORK, 31. — Bivši obrambni minister ZDA Charles WiIson pripisuje v izjavi, ki jo je dal listu *New York Herald Tribune«, predsedniku Eisenhowerju odgovornost, da umiiuiiiiiimminiiinniimmiiiiifniiiiiiii >«iitiiiiiMmimmiiiitiiiiitiiiiitiiiiiiinHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiititnni Gospodarska stiska v Franciji Strah pred brezposelnostjo Od danes dalje bodo morali Francozi plačevati povišani dodatni davek na hišne predmete, na radijske aparate, motoskuterje PARIZ, 31. — Novo lato prav gotovo ne bo osrečilo Francoze: jutri začnejo veljati predpisi o plačevanju povišanega dodatnega davka na celo vrsto hišnih električnih naprav, na fotografske, radijske in televizijske aparate, motoskuterje, aperitive, razna je- dila itd. S 6. januarjem pa bodo začele veljati povišane železniške tarife; podražili se bodo tudi vozni listki v pari. ški podzemeljski železnici in na avtobusih. Sicer se bodo z novim letom zvišale tudi mezde, kar pa se ne bo zgodilo sorazmerno s povišanjem izdatkov. Najmanjša osnovna mezda bo odslej 139,2 frankov na uro v primeri z doseda- njimi 133 franki, kar pomeni zvišanje za 5,5 odst. Ukrep bo veljal za okrog 80.000 delavcev, t, j. za 7 odst, vseh francoskih mezdnih delavcev, ki bodo odslej prejemali 1000 do 1500 frankov več mesečne plače. Tudi iz New Yorka poročajo da si vsi Američani niso edini v tem, da bo novo leto prineslo nadaljnje blagostanje. Dejstvo je namreč, da se je v zadnjih mesecih zvišalo število llliaMIIIIMIIIIIIMIIIItllllllllllllllfllllllllllllimtlirflllllllllllllllllllHlllIiilllilliiiiMlltllllllllllinil Gospodarski problem SI v 1958 Dohiteti in prehiteti kapitalistične države V L 1958 poleti z letali brez težnosti? MOSKVA, 31. — V svojem pregledu ob koncu leta javlja »Pravda«, da bo leto 1958 v SZ posvečeno notranjemu gospodarskemu razvoju, kgkor je bilo leto 1957 posvečeno velikim svetovnim zgodovinskim ustvaritvam. To leto bo ostalo za vedno v spominu zaradi izstrelitve prvih umetnih sa- je najprej na lastno pobudo I telitov Zemlje, zaradi novih zmanjšal proračun za obram | uspehov na področju miro- llllimilUIIIIIMIIIIIIIHMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMtlllllllllHIMIIIIIMItllllt Kardelj o nalogah v prihodnjem letu O zboljšanju političnega in gospodarskega sistemu v FLRJ BEOGRAD, 31, — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je napisal za novoletno številno »Borbe« članek, v katerem obravnava naloge, ki čakajo jugoslovansko ljudstvo na političnem in gospodarskem področju v prihodnjem letu Najprej poudarja, de. so izvršni sveti in ljudski odbori še vtdno preobremenjeni z nalogami upravnega značaja in se na morejo posvetiti glavni nalogi, ki je poetavljanje politike in usmerjanja njenega izvajanja. Ko se bodo sve-t' osvobodili teh upravnih nalog. ki jih lahko samostojno rešujejo državna tajništva in tajništva izvršnih svetov, se bodo v večji meri obrnili k ljudski skuičini. Potrebno bo tudi oklepiti osrednje upravne organe, modernizirati u-pravne metode m izboljšati evidenco. Nato poudarja Kardelj, da bo petrebno zboljšati inšpekcije. reorganizirati bančni tistem. ki ga je potrebno prilagoditi izpremenjenim pogojem, tako da bo mogoče nenehna finančna kontrola in inšpekcija. Tudi pri nadaljnji graditvi komunalnega sistema bo treba bolje urediti odnoe med posameznimi organi komune. razbremeniti ljudske odbore in svete ter utrditi u-pravni aparat ljudskih odborov pri reševanju vprašanj vsakodnevne prakse, pri čemer pa ne gre za povečanje aparata, temveč za način po- stavljanja nalog in učinkovitost uprave. Posebna pažnja bo posvečena svetom proizvajalcev, ki se bodo morali bolj povezati z delavskimi sveti. Tudi odnose med komuno, podjetjem in samostojnimi ustanovami bo potrebno dalje graditi. Notranje organizacije podjetij bo treba zboljšati in s tem v zvezi uvesti nekatere sankcije za tiste, ki kršijo notranje odnose in posle. Na področju gospodarskega sistema pa gre v prvi vrsti za dve važni vprašanji; izvajanje novega sistema razdelitve dohodka in za sistem trgovine. Nov način razdeljevanja dohodka bo pomenil velik korak naprej, če se bodo pomanjkljivosti, ki se bodo pokazale, takoj odstranjevale Glede trgovine pa bodo potrebni ukrepi, da se odstranijo tiati elementi, ki ovirajo razvoj trgovine: proučiti bo potrebno sistem grosistične tr- fovine In rešiti vrsto vpra-anj v zvezi s družbeno kontrolo. Pri tem so važni sveti potrošnikov, ki bi se lahko približali metodi dela konzumnih zadrug, toda tako, da lastnina ostane družbena. Ljudski odbori se ne bi smeli zanimati v prvi vrsti za dohodke, ki jim jih trgovina prinaša, temveč bo morala biti njihova naloga vodenje zdrave politike cen, ki pa je mogoča le če je trg načrtno oskrbovan. ljubne uporabe atomske energije ter zaradi razvoja industrije, poljedelstva, znanosti in kulture v SZ. »V 1958 bo naša dežela naredila nov velik korak naprej po poti rešitve enega izmed najbolj važnih gospodarskih problemov: dohiteti in prehiteti najbolj napredne kapitalistične države pri njih proizvodnji«. Vsekakor pa »Pravda« dostavlja, da «ostaja leninistična smer naše partije o prvenstvu težke industrije nespremenjena«. Sovjetski znanstvenik Kiril Stanj ukovič je v nekem intervjuju agenciji Tass povedal, da lahko pride v letu 1958 do nove metode za o-svojitev kozmičnega prostora in sicer do poletov z »gravi-plani«, to se pravi z letali, ki ne bi bila podvržena težnosti. Rešitev tega problema, je zaključil Stanjukovič, bo dala človešstvu silo, ki jo je težko primerjati s katero koli drugo stvarjo. Agencijo Tass je sporočila, da je profesor Konstantin Bučnev z inštituta za veterinarske raziskave Daljnega vzhoda izpopolnil neki novi serum proti steklini, ki se lahko uporabi tudi pri močnem stadiju stekline. Bučnev in njegovi sodelavci so preizkusili nov serum samo na živalih, toda trdijo, da bi u-spešno deloval tudi pri ljudeh, ki bi zboleli za steklino. Iz Brazilije poročajo, da je brazilski finančni minister Jose Mana Alanom izjavil, da je naklonjen trgovinskim izmenjavam s SZ ter drugimi komunističnimi državami. Alk-min je dejal: »Ne moremo odklanjati tržišč v trenutku, ko mora Brazilija razširiti svoj izvoz kave, kakaa, rud in mesa«. Vprašanje trgovinskih izmenjav s komunističnimi državami je sedaj predmet živahnih razprav v Braziliji zaradi sovjetskih pobud za povečanje trgovine z državami Južne Amerike. Nedavno je SZ ponudila brazilskemu državnemu monopolu za petrolej vso potrebno opremo za razvoj petrolejske proizvodnje v državi. «»------- BUKAREŠTA 31, — Radio Bukarešta j f danes sporočil, da je bil romunski minister pravosodja Gheorghe Diaco-nescu razrešen svoje funkcije in da ga je nadomestil A-vram Bunaciu. Diaconescu je postal namestnik ministra. > Glavne misli iz govora predsednika Tita so naslednje: Narodi sveta stopajo v novo leto 1958 s skrbjo in strahom, kaj bo prineslo, kajti nad človeštvom visi nova vojna nevarnost, ki grozi, da ga uniči. Namesto da bi nova znanstvena odkritja prinesla narodom v svetu srečo, jih izpolnjujejo s strahom nove katastrofe. Danes se vodi borba med maloštevilnimi pristaši uporabe sile in ogromno večino človeštva, ki zeli mirno sodelovanje ne glede na razlika v družbenem sistemu. Misel o aktivni koeksistenci kot edini možni rešitvi, prodira vedno bolj v zavest ljudi. Zato je potrebno nadaljevati borbo, da bi ta ideja končno zmagala. Položaj je še veano napet, kajti namesto da se sporna vprašanja rešujejo na realističen način, se ustvarjajo novi in vse težji problemi, zlasti na Srednjem vzhodu, v Afriki in trenutno v Indoneziji. Nekatere kolonialne sile se ne morejo pomiriti z dejstvom, da kolonialna doba pripada preteklosti in da narodi upravičeno zahtevajo svoje pravice. Svet se trenutno boji, da je Indonezija novo nevarno žarišče za mednarodni spopad, ker se skuša z raznimi notranjimi spletkami povzročiti notranji razdor, da bi se preprečilo, da bi ljudstvo Indonezije gradilo svoje življenje tako kot to njemu najbolj odgovarja. Ves hrup okrog Indonezije se vodi pod istim geslom kot okrog Sirije in še prej okrog Egipta, pod geslom nenakš-ne komunistične nevarnosti, ker so komunisti pri volitvah na Javi prejeli največje število glasov in mandatov. Mednarodna sporna vprašanja so zapletena, pa jih je težko rešiti v celoti, zato je potrebno iskati možnost rešitve posameznih vprašani. Potrebno je pokazati dobro voljo in načeti pogajanja vsaj za rešitev manjših vprašanj in zatem pristopiti k reševanju večjih vprašan). To bi odstranilo vojno nevarnost, nastopila bi doba aktivne miroljubne koeksistence, ki je edino realna rešitev za oh.-anitev miru v svetu. Ogromna večina ljudi v svetu sprejema to idejo. Številni odgovorni ljudje, ki začenjajo priznavati vrednost aktivne koeksistence, si zamišljajo *o koeksistenco v senci močne oborožitve. »To je nesmisel,« poudarja marial Tito, »kajti aktivna koeksistenca ne more biti samo začasna rešitev. Ona predvideva razorožitev n prepoved jedrskega orožja in namesto vojne kot sredstva ta obračunavanje, miroljubno 'ekmovanje na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in drugih področjih med državami z raz- llltlMIIMtlllllllllttlinitltMIIIMimilllllllllllHIIItllMHIIIIIIIIIMMHIIIIIIIIHimHIIHIMIIIIIIIIIIItlM brezposelnih, medtem ko je industrijska proizvodnja padla. Zato obstaja bojazen, da bc brezposelnost prihodnje leto naraščala. Medtem pa so nekateri optimisti prav nasprotnega mnenja, ki predvidevajo povečanje prodaje na drobno, višje plače, večjo produkcijo in več prihrankov. Umoril dva otroka in napravil samomor LE MANS, 31. — Do strašne tragedije je prišlo v središču mesta Le Mans včeraj zvečer: neki 36-letni moški je ubil svoji dve hčerkici, triletno Anne - Mari ter 18-mesečno Francoise in potem se je o-besil. Pred osmimi dnevi je lena zapustila zakonsko bivališče. Čeprav mu je bilo poverjeno varstvo otrok, oče ni mogel prenašati misli, da bi lahko hčerkici imeli kakor koli priložnost, da obiščeta mater. Preteklo soboto se je oče odločno uprl želji žene, ki ga je prosila, naj ji prepusti otroka, ter je kazal željo, da napravi konec svojega življenja. Ko ga mati, ki je bila zaskrbljena zaradi njegovega stanja že od sobote ni videla je včeraj telefonirala policiji, naj ugotovi, če je v mestu. Policija je morala vdreti v stanovanje, kjer se ji je nudil grozoten prizor: trupelci obeh hčerkic na isti postelji s prerezanim grlom, v bližnji sobi pa oče obešen. J j (Nadaljevanje s 4. strani) Potem se je neke nedelje prikazala na vratih njene sohe stara ženica. sMama, vi... Cernu ni tukaj?* Glos ji je trepetal od začudenja. »Br-zojav sem dobila.» Mama ni tnala molčati, Ni umrla, kaj lahko takale vest pove, koliko krute gotovosti prinaša. Nebogljeno se je bližala postelji. Večkrat Je že bila tu, a tokrat ji je bilo Vfe tako tuje. Se Aničin glas. *Brzo)av?» je zdaj vzkliknila. »O, potem tem, kaj je. Suj znam ie misliti. Brzoja-ra ne pošljejo kar tako. Prišli ste, da bi odšla. Nikamor ne pojdem.« »Ne, nisem prišla sato.t Stala je ob oznožju postelje vsa tiha in drobna, kakor da se ne ve kam dati, Bile etn* odveč. Čakale smo trenutka. da se umaknemo. Mati je zdaj sedla na rob posteljne stranice. Dolga jv pot ir domačih hribov n. Kras. Morala jo je narediti Ne samo zaradi brzojave, marveč tudi zaradi svoje ve s ti. Dnevi to šteti. Skoraj bv stala njena hči pred pečnim sodnikom. Duhovniku mora odkriti tvojo dušo, vsega sc mora izpovedati, do bo n« onem svetu odgovor lahak *Se ti ne zdi, da bi poslali po duhovnika?* je plahi pričela. Ni ji bilo težko go voriti zaradi duhovnika, tem več zaradi bližine smrti, »Po duhovnika? Mama. kaj vendar mislite, saj nisem nič takega naredila.« Bila je iz sebe Oteklo čelo ji je ie bolj nabreklo, Obrat je spre- minjal barvo. Kako mor« njena mama? »Ce se ne izpoveš in »praviš z bogom, bo padlo name. Jaz bom pri njem dajala odgovor tudi zate,« je mati nadaljevala iz svojega prepričanja. 'lato je bila prišla. Vest ji ni dala miru. Neka) časa sta obedve molčali. Mati in hči. Ne, na tej točki ne bosta prišli skupaj. In vendar. Mora jo prepričati, da si ne bo težila vesti. Ze tako je dovolj hudega. Misli ji naglo snujejo. Vsa nekdanja moč se ji v teh trenutkih vrača. nAko je bog tako krivičen, da boš morala zame odgovarjati, potem ni bog. Se ti ne zdi. da tukaj ni nekaj v redu. Zame ti ne moreš dati odgovora.» Čudila se je svojemu plasu. Jasen je bil in čist, prav kakor včasih. »Ne bo je umrla, ker noče o tem nič slišati,« je pri sebi sklenila starka. (Morda tja do pomladi. Tudi zdravniki vselej ne vedo). Toda Anica je umirala. V-»ihala je potopoma kakor cvet, ki mu prilivaj vode, a so mu koreni ne izpodjedene. Kakor cvet je povesila glavo na kolena. Priila je bolniška sestra in ji jo je položila na blazino. Ob večerih se včasih pogovarjamo o njej, Taki ljudje nikoli v celoti ne umrejo, živijo med prijatelji. Na njeni postelji je neka druga. Po terasi in po vseh sobah kakor da klije novo, mlado u-panje. Sanatorij, decembra 1957. ličnimi družbenimi sistemi. Koeksistenca med blokoma ne bi bila koeksistenca, temveč samo premirje, ki nosi v sebi nevarnost novih spopadov. Zato je razdelitev sveta na bloke nasprotna 1-deji koeksistence.« Maršal Tiw nadalje ugotavlja. da je zelo žalostno, da se danes gleda na vsako znanstveno odkritje z vojaškega aspekta, kar dokazuje tudi primer s sovjetskim u-metnim satelito-m. Mar ni čudno, da se kot v odgovor na tako odkritje, ki so ga vsi pozitivno ocenili, in na predloge Nehruja, Bulganina in poljske vlade, sklicuje sestanek atlantskega pakta na .najvišji ravni, na katerem se govori o razdelitvi jedrskega orožja in izgradnji raketnih oporišč? To po miljenju maršala Tita ni pot za pomiritev, temveč nasprotno. Na sestanku atlantskega pakta so sicer izmenjali tudi nekatere konstruktivne besede, toda one so bile zamračene z vztrajanjem, da se vprašanja rešujejo s pozicije sile. Zato človeštvo na predvečer 1958. leta ni bi'o prijetno presenečeno z neko boljšo perspektivo, temveč s takšnim stališčem še bolj zaskrbljeno. «Po mojem mišljenju,« u* gotavlja predsednik republike, «je skrajni čas, da se skliče mnogo širši sestanek na najvišji ravni, na katerem bi bile zastopane male in velike države in na katerem bi se že končno pričelo razgovarjati se o tem, kako najti izhod iz položaja, ki ogroža mir, kako najti možnost ga postopno rešitev nekaterih spornih vprašanj. O-gromna večina ljudi v svetu meni, da se mora zavreči l-skanje izhoda z vojno, z o-boroženim spopadom. Ko se bo to storilo na najmerodaj-nejšem mestu, na katerem bi bili zastopniki vseh držav na najvišji ravni, tedaj se bo tudi v Združenih narodih laže našla pot za rešitev vprašanja razorožitve, prepovedi jedrskega orožja in drugih vprašanj. Ce bi takšne predloge sprejeli najodgovornejši ljudje na sestanku atlantskega pakta, tn to bilo res lepo, da bi bilo človeštvu za leto 1958 povrnjeno upanje in zmanjšana zaskroljenost za nadaljnjo usodo,« ugotavlja maršal Tito. Izhajajoč s stališča, da je miroljubna koeksistenca e-dini izhod iz današnjega položaja, se bo Jugoslavija, po besedah maršala Tita, kot v preteklosti, tudi v 1. 1958 dosledno borila za zmago ;-deje za miroljubno mednarodno sodelovanje na enakopravni osnovi, za pomoč nerazvitim državam, za likvidacijo kolonialnega sistema, za nevmošavanje v notranje zadeve drugih držav. Maršal, Tito končuje zunanjepolitični del svojega novoletnega govora z ugotovitvijo, da se bo Jugoslavija tudi v bodoče zavzemala za postopno razorožitev, za prepoved jedrskega orožja in uporno izvajala načelo sodelovanja z vsemi državami ne glede na družbeni sistem. Po pregledu notranje-poli-tičnega, posebno gospodarskega razvoja Jugoslavije V letu 1957, je maršal Tito med drugim omenil tudi nekatere slabosti in negativne pojave. »Mogoče bo to,» je poudaril maršal Tito, «v i-nozemstvu izkoriščeno za manevre in propagando, toda ši uspehi v socialistični iz-ši uspehi v socialistični ,z gradnji so tako veliki, da so naši delovni ljudje lahko res ponosni. Dobronamerni ljudje, ki prihajajo k nam. so izrekli priznanje za uspe he, ki so spremenili lik naše nekdaj nerazvite države. Lahko rečem,« končuje predsednik republike maršal Tito svojo novoletno čestitko narodom Jugoslavije, «da stopamo v 1958. leto ne le s velikimi uspehi socialistične izgradnje, temveč z najbolj-šir-i perspektivami za nadalj-rji razvoj za dvig življenjskega standarda in za u-rešničenje srečnejše bodočnosti. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA SALKO SEHIČ SUKNJO IN KONFEKCIJA VELIKA IZBIRA SUKNA - USNJENIH IZDELKOV • KRZNA . SRAJC • PERILA - DEŽNIH PLAŠČEV ZA GOSPODE IN DAME PLAČILNE OLAJŠAVE. T R S T Largo Barriera vecchia štev. 12 • III. nadstropje Telefon «6-501 želi srečio novo leto. ISafič n 1 I I I d? P delavnica trst Ul. F. Crispi 15 Telefon 952 U I I I RIŽANSKI VODOVOD KOPER Srečno in uspeha polno novo leto 1958 zeli RIŽANSKI VODOVOD TOVARNA MOTORNIH KOLES BB BB TqMo$ KOPER ieli mnogo- udueAoo u nooem letu. 195& BO i BB UVOZ IZVOZ LJUBLJANA, Titova 31 zeli vsem poslovnim prijateljem srečno novo leto! PROIZVODIH* ©l BES AVNE CELICNE CIJEVI plinske s« navojem i apojnicom i gl«*** AP1 cijevi — Line Pipe. Čurin* i Tubing btinarske oijevi Segmentne beiavne »tupove BIJELO I SIVO SIROVO 2ELJEZO ČELIK U INGOT1MA KOK1LE ZA CELIČANE VISOKOrECNU TROSKU ŽELJEZARA SISAK SISAK PREDGRADE - TELEFONI: 351. 35%. 355.645 - TELEPRINTER: oz 1#8 Voiii »sefno novo leto t9.ri8