SKLEP------ DSPODJETJA: O družbeni prehrani Delavski svet podjetja je na svoji seji dne 7. 10. 1975 sprejel predlog e ureditvi družbene prehrane v našem podjetju, kot mu ga je predložil Splošni sektor. Tu ga v celoti objavljamo. : Savskemu svetu podje . predlagamo, da s svojii nr!E0m odobri nasledn ^edlagani način organizac družbene prehrane v d< l0vni organizaciji: » . ^ delovni organizaciji j na h° >n enotno organizin družbena prehrana zapc s ®n'h delavcev. nrh0 in DSSS regresiraj nem?rano delavcev na delo’ l, , mestu v skladu s sind r®"10 'isto SR Slovenije 'egresom v višini 200 din n 4aPoslenega delavca. c/tegres za prehrano dela’ iz'! na delovnem mestu s Pmčuje mesečno v obliki b< d y Za malico za posamezn I 0Vne dni in z veljavnos ’ °mejeno na tekoči mi sec. družbena prehrana di & TOZD in DSSS, zap< tah1^ v organizacijskih eni II v Ljubljani, je zagoto’ na v okviru internih biti inV13 Titovi 36, Celovški 2J 'n Celovški 175. cev^*13603 Prehrana dela’ jz v organizacijskih enota smiili Liut)ljane je urejer na ano enak0 kot Prehri ^ delavcev v Ljubljani tem, da se organizira v sodelovanju s samostojnimi obrati družbene prehrane v kraju sedežev teh organizacijskih enot. Za organizacijo družbene prehrane je zadolžen in pristojen obrat družbene prehrane v DSSS. 3. V okviru organizirane družbene prehrane delavcev organizacijskih enot TOZD in DSSS s sedežem v Ljubljani se zagotavlja naslednji način in obseg poslovanja internih bifejev: Interni bifeji strežejo lahko s toplo in hladno malico ter brezalkoholnimi pijačami. Cene jedil in pijač se formirajo na osnovi nabavnih cen. Cene v bifejih formira oz. ugotavlja obrat družbene prehrane samostojno in jih objavlja na cenikih, ki so na vpogled v vsakem bifeju. Delavci plačujejo v bifejih z boni za malico in z denarjem. Obrat družbene prehrane na cenikih objavi informativno vrednost bonov za malico, ki služi za orientacijo delavcem in za obračun obratu družbene prehrane. Bifeji strežejo s toplo in hladno malico ter brezalkoholnimi pijačami delavcem posameznih organizacijskih enot po urnikih, ki se določijo za vsak posamezni bife, upoštevaje njihov določeni obratovalni čas. Obratovalni čas bifejev je od 9. do 12. ure dnevno ob delavnikih, razen na Titovi 36, kjer je obratovalni čas ob torkih od 9. do 13. ure. Razen tega je bife na Celovški 228 odprt tudi ob sobotah od 8.30 do 9.30. V okviru predvidenega obratovalnega časa je urnik za koriščenje malice v bifeju poslovne stavbe na Titovi 36 naslednji: TERMIN ZAPOSLENI V 9.00—9.30 klet, medpritličje, pritličje in Titova 25 9.30—10.00 prvo, četrto in polovica petega nadstropja po dogovoru zaposlenih delavcev 10.00—10.30 drugo, tretje ter polovica petega nadstropja 10.30—12.00 zamudniki Zaposleni na Celovški 228 koristijo storitve internega bifeja po naslednjem razporedu: TERMIN ZAPOSLENI V 9.00—9.30 konsignacija OM 9.30—10.00 servis OM 10.00—10.30 servis Opel 10.30—11.00 konsignacija GM in Notranja trgovina 11.00—12.00 zamudniki Izven dogovorjenega urni-Urnik fifeja na Celovški 175 ka interni bifeji delavcem ne se določi naknadno. strežejo. 10 let OM servisa ši -.ffPtembru mesecu je bi\ knrvT^ servis, sedanji Servi 'herciainih vozil, prazne Val , vozu, prazne čg !°- obletnico obstoja. Ze i»!! !?• kot mnogo drugih d« IOvnik’ KOt mnogo drugih d« n|h organizacij, pravzapra '‘nič. v skromnih delovni srv!!lerah' v barakah za Gc težL-^urskinrl razstaviščem, m»i H delovnih pogojih s k< dar dvema zaposlenima. Ver Pa je OM servis sčasc m-.? Ustnimi silami in s .r ■tunini suami m s p< k-3J° Avtotehne ter Sektorj rPercialnih vozil prerasti te 'v'laln|n vozu se . etne težave. Povečal tnH *e števi|o zaposlenih, ‘bdi delovne razširili. prostore rplomnico v del Dr2is? komercialnih fe nS,^vlja let0 1969’ Je Prfšjp namreč do pi J/ ve v nove delovne prostore, na novo lokacijo na Celovški cesti 228. Pa ne samo to, to leto je tudi leto naraščanja naše poslovne uspešnosti, saj naši statistični podatki kažejo od takrat neprestani porast tudi v finančnem smislu. Število zaposlenih pa se je povečalo tako, da je danes v našem servisu 65 redno zaposlenih, v uku pa je trenutno tudi 17 vajencev. V okviru našega servisnega delovanja smo se uspešno vključili v dosedanjo gospodarsko politiko, oziroma uspešno izvršujemo zastavljena načela samoupravljanja. Naš namen pa je, da bomo tudi v prihodnje tako kot vse ostale delovne organiza- (Nadaljevanje na 8. strani) Prostori servisa na Celovški 228 O naši mladini Morda bi uvodnik s takim naslovom moral napisati nekdo iz mladinske organizacije Avtotehne. Pravim »morda« zato, ker smo v dosedanjih številkah dovolj pozivali k sodelovanju vse in razume se tudi mladino. To smo storili tudi zaradi večje preglednosti o dejavnosti mladincev v podjetju. No, kakor koli že je, za tak uvodnik se nisem odločil čisto slučajno. Mislim, da je danes stabilizacija naloga mladinske organizacije. Dozdeva se mi, da delo naše mladine premalo čutimo, mogoče ga nehote puščamo na drugem tiru, ne vem. Mogoče pa sem premalo, da ne rečem napačno informiran. Če sem, potem je to le mladini in nam vsem v korist. Kako sem sploh prišel na idejo, da pišem o mladini. Z malo pozornosti. Vsi faktorji, ki pogojujejo izvedbo stabilizacije (storilnost, ekonomičnost, disciplina, varčevanje itd.), so v končni liniji vezani na čim višjo šolsko izobrazbo — se pravi strokovnost. No, in ko sem zbiral podatke, koliko mladincev se evetualno dopolnilno izobražuje (upoštevajoč tiste, ki svoj poklic že imajo), sem prišel do rezultata — minimalno. Težko je celo izračunati procent, če vemo, da je v našem podjetju 174 mladincev, od tega samo 36 v organizaciji soc. mladine Jugoslavije). Toliko, sicer na kratko, o stanju izobraževanja. In ker je temu tako, nam mora biti jasno, da je aktivno sodelovanje mladincev v vseh samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah našega podjetja minimalno, razen v športni aktivnosti. Ali mogoče bolje povedano, oceno razmerja med številom mladincev 174 (kolona 9) in številom sodelujočih (kolona 4 ali 5 ali 8) mora nekdo dati. Prepričan sem, da vemo kdo. Za moje osebno opažanje je zanimiv podatek iz TOZD II, kjer je od 32 mladincev samo eden aktiven. Res pa je, da se marsikateri naš mladinec tako ali drugače udejstvuje izven podjetja — se pravi na svojem terenu. Zadovoljiv je podatek samo v koloni 8 »šport« 68 mladincev ali 31 %. Zadovoljiv predvsem, če upoštevamo, da so porabljena sredstva za to dejavnost pri nas minimalna. Človek pač razmišlja, da bi taki ljudje lahko bolj številčno sodelovali tudi v drugih dejavnostih, če upoštevamo izrek Rimlja-iov: »MENS SANA IN CORPORE SANO«, zdrav duh v zdravem telesu. Savo Žigon POJASNILO NA ČLANEK »CELOVŠKA CESTA 175 ali BOSCH SE SELI« Pobudo za ta članek mi je dal prispevek TOZD III v drugi številki »Glasila« z naslovom »Celovška cesta 175 ali Bosch se seli«. Prepričan sem, da vsi člani kolektiva ne vedo, kam so šla tako ogromna sredstva, ki so jih ustvarile posamezne TOZD, oziroma bivši sektorji podjetja. Zastopstvo Bosch, kot je v članku navedeno, je v devetih letih zaslužilo provizijo 6.730.000 DM. Ce od te vsote odštejemo ca. 60 %> za njihove plače in za vse režijske stroške, je ostalo za sklade ca. 3.100.000 DM ali pa po današnjem kurzu preračunano v dinarje ca. din 21.300.000. —. Iz tega sledi, da je znašal poprečni letni zaslužek ca. din 2.370.000.—. To pa še ni vse, zastopstvo je vzporedno tudi z dinarsko prodajo ustvarjalo dohodek. Po podatkih analitsko planskega oddelka so znašali njihovi skladi letno ca. 2.000.000 do 3.000.000.— din, seveda preračunano na današnjo vrednost. Zanimiva pa je realizacija plana investicij Avtotehne v preteklih letih. Vzemimo primer zadnjih dveh let, ko je investicijska dejavnost pri nas precej stagnirala, in sicer: Povečanje osnovnih sredstev, oziroma aktivirane investicije v letu 1973 znašajo 8.429.301,95 din, v letu 1974 pa 14.046.165,40. Za leto 1975 je po planu predvidenih din 19.000. 000. Z ozirom na stabilizacijske ukrepe pa se bo ta vsota verjetno zmanjšala. V primerjavi s temi dvemi leti bi Bosch investiral ca. 25%, če bi vse sklade vložil v investicije in če ne bi angažiral sredstev še za druge namene. Najbolj nas zanima, kaj je v glavnem Av-totehna v zadnjih 9 letih investirala, v katere objekte in opremo. Tako bomo tudi videli, ali je katerakoli TOZD prikrajšana z ozirom na ustvarjena sredstva in kar je zelo važno, z ozirom na njen perspektivni razvoj, ker z zasluženim lavorikam se ne moremo in ne smemo preživljati. DSSS upravlja sorazmerno z ogromnimi osnovnimi sredstvi. Pri tem so všteta tudi vsa predstavništva. Ta sredstva bi se tehnično morala razdeliti procentualno na osnovna sredstva vseh TOZD. Če izločimo osnovna sredstva DSSS, vidimo, da ima TOZD lil v posesti ca. 20% vseh osnovnih sredstev. Pri vsem tem se čudim, da firma Bosch postavlja zastopstvo na kocko, kot je to v članku »Glasilo dve« navedeno. Prav tako bo izguba sedanjih prostorov nadomeščena z lepšimi in večjimi. Organizacija razmestitve in ekonomični izkoristek prostorov pa je zadeva sposobnosti vsake posamezne TOZD. Objekt na Celovški cesti je bil takoj, ko se je OPEL servis preselil, dodeljen TOZD III oziroma bivšemu sektorju za Elektroproizvode. Ni pa bil nekaj let najmanj 60—70 % izkoriščen. Prostore v Zagrebu, Petrinj-ska 51, je skupščina občine prepovedala uporabljati za konsignacijsko skladišče in pisarne. Zahtevala je, da mora biti tam samo trgovinski lokal z ugledno izložbo. V TOZD III so to uvedli in je Avtotehna na njen predlog takoj kupila nove, večje in bolj praktične prostore v ulici Proleterskih brigad v skupni izmeri 240 mT še več, TOZD III je dobila še celoten poslovni prostor v Iliči 13, kjer obstaja tudi izložbeni prostor. Dalje je v Beogradu v zameno za prostore v Gals-worthyjevi isti TOZD dobil prostore v medetaži v Kosov-ski-Kondini ul., ki so neprimerno boljši. Ni pa mi jasno zakaj so prostori v Galsvvor-thyjevi ul. ostali nekaj let prazni. Ali ni škoda? Da se povrnemo na »Boschevo hišo« na Celovški 175. Ta objekt še ni popolnoma gotov, ker je imela komisija za tehnični prevzem pripombe na napake, ki obstajajo v starem delu zgradbe in jih moramo odpraviti. Tudi re- klamni napisi še niso gotovi, zato prosim še malo potrpljenja. Sicer napis Bosch in Blaupunkt še obstaja in je na sliki v članku Glasila 2. dobro viden. Kljub temu bomo napravili bolj ugledno in vidno reklamo, da bodo stranke že od daleč videle, kaj Avtotehna nudi v teh prostorih. Povsod imamo reklamne napise, pa da jih na tem objektu ne bi bilo! Kako važna je reklama, je kolektiv Avtotehne sam uvidel zato ima posebnega strokovnjaka, ki je zadolžen samo za to. Pripombe v članku Glasilo 2., da kolektiv TOZD III ni bil informiran pravočasno o funkcionalnosti prostorov ter da ni uspel priti do generalnega direktorja, kateremu bi v prisotnosti vodje investicij povedal svoje pripombe, me čudi. Kakšno samoupravljanje je to? Ali res ni nihče iz TOZD III znal organizirati takega sestanka? Vrnimo se malo nazaj na pripravo dokumentacije za gradnjo na Celovški 175. DS podjetja je na svoji 18. redni seji 13. 6. 1972 odobril gradnjo na Celovški 175 z namenom, da se bo sektor Elektroproizvodi preselil tja z vsemi pisarnami, servisom in konsignacijskim skladiščem. Se pravi, skoncentriral bo vso svojo dejavnost na enem mestu. Zato smo pripravili vse načrte, izvršila se je licitacija za gradnjo, vendar do realizacije ni prišlo, ker ni bilo na razpolago dovolj finančnih sredstev. 24. 4. 1973, je na podlagi finančno ekonomskega izračuna službe za organizacijo in plan in posebne utemeljitve takratnega sektorja za Elektroproizvode in Elektroniko DS podjetja ponovno odobril gradnjo na Celovški cesti 175, seveda s pogojem, da se bo gradnja začela, čim bodo zbrana potrebna finančna sredstva. Tako se je izgradnja začela po planu šele leta 1974. Dne 13. 5. 1974 je direkcija imenovala komisijo za dokončno izdelavo elaborata za to gradnjo. V tej komisiji so bili tovariši Čuk, Griinfeld, Tominec, Lovše in Erzin. Ta komisija je predlagala dve varianti. Po prvi bi se preselil kompleten sektor Elektroproizvo-dov (komerciala in konsigna-cija) iz Titove 36. Tako bi ta sektor zasedel celotni objekt brez vsakega partnerja in perspektivni razvoj tega sektorja bi bil zagotovljen, saj bi dobil 50 m2 več. S tem pa ne bi bil rešen sektor Elektronike. Po drugi pa naj bi sektor za Elektroproizvode preselil samo konsignacijo in trgovino iz Titove 36, Elektronika pa naj bi zasedla na Celovški 175 eno etažo v skupni izmeri 322 m2. Seveda s pogojem, da organizira svoj servis, konsignacijo in začetek lastne proizvodnje. Tako bi skoncentrirali vse na enem mestu in problem Elektronike bi bil rešen za dobo petih let. Ostalo pa bi dejstvo, da vprašanja prostorov Notranje trgovine ne bi bilo rešeno. Ker pa sta imeli obe TOZD prevelike zahteve, je direkcija dala nalog, naj se izdela točna analiza potreb po prostorih. Vsaka TOZD je tško potrebo po skladiščnih prostorih izdelala na osnovi odobrenega limita zalog, za pisarniške prostore pa po primerjavi z obstoječim stanjem, čeprav so ti večji od običajnih normativov. Tako je TOZD III izkazala potrebo 526 m2 za konsignacijsko skladišče, temu pa smo dodali že 50 m2 za manipulativni prostor, torej skupno 576 m2. Na Celovški 175 pa bo na razpolago 608 m2, torej za 32 m2 več kot je potreba. Ista TOZD je za pisarniške prostore nakazala potrebo po 377 m2, dodeljeno pa ji bo 410 m2, računajoč, da je 36 m2 pisarn v pritličju izložbeni prostor. TOZD IV bo zasedla za servis 83 m2, za priročno skladišče 18 m2, ostane pa ji še prostor, mišljen za pisarne konsignacije. Svoj pro- stor za konsignacijo pa bodo dobili na Titovi 36. Pisec članka omenja, da bo dobil »Storno« za skladišče in servis na Celovški 175 63 m2. Kje je dobil številke? »Storno« bo zasedel skupno 124 m2 (upoštevajoč prej omenjenih 23 m2). Ali ni za njihovo delo in razvoj več kot dovolj, če sedaj zaseda na Celovški 228 le 64,8 m2, kjer ima tudi pisarno konsignacije s štirimi ljudmi. Torej je za Elektroniko dobro preskrbljeno in vprašanje prostorov zanjo že zelo ugodno rešeno. O pravočasni informiranosti kolektiva TOZD III o razdelitvi prostorov na Celovški 175 ne morem veliko govoriti, ker mi to ni znano. To je nezaupanje, očitek, ki ga mora kolektiv TOZD III rešiti sam, ker je sicer kršen način samoupravljanja. Znano pa mi je, da je bivši direktor TOZD III konzultiral v moji prisotnosti nekatere referente in postavil program izdelave načrta za interier. Ta načrt je omenjeni direktor podpisal, razen za drugo nadstropje, ker se ni strinjal, da bi tam imela Elektronika svoje prostore. Zato je ta del načrta podpisal bivši generalni direktor. Glede prostorov in razdelitve istih (na Celovški 175) pa danes še ni prepozno. Je pa to stvar TOZD III same-Vse dodeljene prostore lahko po svoje funkcionalno razdeli, kot misli, da je najbolj pravilno. Organizacija lastne notranje trgovine pa zahteva dodatne investicije, še več, verjetno delno rušenje nove opreme v lokalu. Pisec članka TOZD lil navaja, da je kljub večji kvadraturi na Celovški 175 premalo prostora, predvsem zaradi nefunkcionalne in neracionalne razdelitve. Veliko je nekoristnih površin (veliko prehodnih prostorov). Škoda, da pisec ni bolj konkreten. Prizidek z nadzidavo, za katerega je bila gradnja odobrena, ni mogel biti bolj ekonomsko in racionalno postavljen, kajti površina hodnikov je minimalna napram koristnim površinam, saj odpade nanje (na hodnike) samo 6% skupne neto uporabne površine. Ali ni to malo? Dostopi v prostor pač morajo biti! Problem prostorov za razne dodatne referate, ki jih TOZD III po programu predvideva, bo pač moral reševati v duhu programa stabilizacije z obstoječim stanjem. Za te pa je dovolj prostora. Verjemite mi, nisem hotel biti oster. Vesel pa sem, da se je razvila kritika. Nič ni še prepozno, vse se da rešiti na osnovi zdrave in konstruktivne kritike. Le tako bomo dosegli prave rezultate, kajti star pregovor pravi »več ljudi več ve«! Franc čuk, dipl. gradb. Ing. vodja investicij GRADNJA OBJEKTOV Z OPREMO ZADNJIH 9 LET Ljubljana din Celovška cesta 228 62.320.000.— Titova 36 in 40 36.560.000.— Celovška cesta 175 (dograditev) 6.500.000.— Titova 25 (ureditev) 500.000.— Zagreb Predstavništvo Jurišičeva 1.260.000.— Trg. lokal Petrinjska 940.000.— Servis Bosch Leningrajska 300.000.— Konsig. Bosch Proleterskih brigad 990.000 — Beograd Poslovalnica Kosovska 5.840.000.— Nakup zemljišča 6.270.000,— Oprema FIAT konsignacije 210.000,— Oprema GM konsignacije 710.000,— Sarajevo Predstavništvo z lokalom 1.160.000.— Split Predstavništvo z lokalom 880.000.— Rijeka Predstavništvo z lokalom 3.990.000.— Skopje Predstavništvo z opremo 930.000.— Skupaj torej 129.360.000.— din. Razdelitev teh sred- štev po TOZD pa izgleda takole: din TOZD 1. 27.160.000.— TOZD II. 27.180.000,— TOZD III. 20.240.000,— TOZD IV. 10.900.000,— TOZD IV. 17.180.000.— DSSS 26.700.000.— SKUPAJ 129.360.000.—din naša predstavništva nm redstavništvo Zagreb u novo kupljenim pro-rijama u Jurišičevoi 2 a. I0 T to9a predstavništvo je n i!rano sa svojim službama nii ICI 13. Petrinjskoj 51, Le-skih9ruadsk°i 109 ' Proleter- sklh brigada 66. nilHkuPno zaposleno 27 rad- rišitev°ad 2°a9a ^ i?kaCT JuU" Iliči VrT 2a' ~ 11 radnlka' oran , ~~ 6 radnika, Lenjin-9radakoj 109 _ 4 radnika i petrinjskoj 51—6 radnika. liurii J.urišičev°i 2a’ radi 11 teUkd': ^j' rade u OZD Avto-1 to u Upravi predstav- ZAGREB ništva, u poslovnici TOZD I, u poslovnici TOZD II i u poslovnici TOZD IV. U Mici 13, radi poslovnica TOZD lil, u Petrinjskoj 51, radi poslovnica TOZD V, dok su Leninjgradska i Proletarskih brigada bb, servis i kon-signaciono skladište TOZD III. U ovoj godini sve poslovni-ce rade prema predvidenem planu, samo pojedine neče plan ispuniti u potpunosti zbog nastalih restrikcionih mjera kot uvoza široke potrošnje i rezervnih dijelova. Predstavništvo Zagreb radi uglavnom na obradi tržišta za prodaju principalovih proizvoda, koji su na njegovem poslovnem teritoriju dobro uvedeni zbog jakog industrijsko ekonomskog potencijala naše regije. Da bi predstavništvo efikas-no djelovalo bilo bi potrebno da se nalazi na jednom mjestu, kako bi se izvršava-la bolja raspodjela rada i kadrovska ušteda. Za ostva-renje takvog predstavništva, potrebna su veča novčana sredstva, a osim toga morali bi sa smještajem otiči izvan centra grada, što bi za sada štetilo poslovanju. Zbor radnih ljudi predstavništvo Zagreb je na svojoj sjednici osnovao sindikalnu podružnicu sa izabranim odborom, preko kjeg se vrši sva društvena i politička aktivnost predstavništva. Del našega predstavništva v Zagrebu Idejna razsežnost glasil delovnih organizacij Ko razpravljamo o tem ali onem vidiku problematike občil, gre največkrat za televizijo, radio in velike središčne časopise ter revije. Manj se ukvarjamo z vprašanji pokrajinskih, lokalnih listov, medtem ko glasila delovnih organizacij skoraj vedno ostajajo v senci. Za to območje tiskane besede je vse premalo zanimanja in zato tudi problematika idejnopolitične in nazorske funkcije glasil ni bila deležna tiste pozornosti, ki jo zasluži; številni njeni vidiki so ostali nedomišljeni. Pomen teh občil ni velik le zaradi njihove številčnosti (saj skoraj ni večje delovne organizacije, ki ne bi imela vsaj skromnega informativnega biltena), pač pa je njihova glavna teža v dejstvu, da so delovnim ljudem od vseh občil najbliža. Kaj mislimo v tem primeru z »bližino«? Predvsem takšno ali drugačno emotivno obeležje navezanosti delavca na njegovo delovno organizacijo, na kolektiv, na svoje lastno delo in na dosežke te dejavnosti. Mladim je delovni kolektiv zelo pogosto odločilno področje uveljavljanja in zadovoljevanja njihovih socialnih potreb, posebno potrebe po afirmaciji. Starejšim, na delovno organizacijo navezanim delavcem, nudi te predvsem občutje gotovosti in neredko jo doživljajo kot dosežek lastnih naporov. Skratka, z bližino mislimo na neposrednost ter specifično čustveno komponento v komuniciranju. Tako ni nič nenavadnega, če list, ki pojasnjuje dogajanja v lastni delovni organizaciji, ki piše o sodelavcih in znancih, o veliki in drobni problematiki kolektiva, o dejavnosti in strokovnih vprašanjih, ljudje radi bero. Doma posegajo po njem otroci, ker jim lahko pomeni nekaj otipljivega v zvezi z veljavo njihovih staršev. Upokojencem pomenijo glasila dragoceno vez z nekdanjimi sodelavci in z delovnim procesom, ki vre iz njihovih stvaritev. Dogaja se, da ljudje hranijo te liste več let ali celo desetletja. Nobenega dvoma torej ni, da je vpliv teh občil velik in da zasegajo celo vrsto kategorij bralcev, še zdaleč ne le zaposlene delavce. Ko razmišljamo o njihovem idejnopolitičnem delovanju, pomislimo najprej na čisto informativno funkcijo; ta je pri nas še najbolj poudarjena in dognana. Ta glasila — nekatera bolj, nekatera manj opravljajo vrsto informativnih in komunikacijskih nalog v zvezi s samoupravljalsko in drugo družbenopolitično dejavnostjo delovnih ljudi. Družbenopolitične organizacije stalno uporabljajo ta občila za posredovanje različnih obvestil. V tem zapisu nas ta vidik funkcioniranja ne zanima, pač pa opozarjamo na nekatera vprašanja idejnih nazorskih razsežnosti njihove dejavnosti. Med številnimi vprašanji, ki zadevajo idejne, nazorske komponente publicistike in založništva, smo postali tudi pozorni na to posebno problematiko. Idejno politično in nazorsko poslanstvo občil v organizacijah združenega dela bi kazalo sistematično, načrtno proučevati in na osnovi teh dogajanj naprej razvijati ter vsebinsko in oblikovno bogatiti. Izkušnje preteklih let, ki niso bile majhne, bi kazalo oceniti in se seznaniti z izjemnimi dosežki nekaterih glasil na idejnopolitičnem področju; zbrati bi kazalo tudi rezultate nekaterih preučevanj v preteklih letih. Načrtovati bi morali posvet z uredniki in sodelavci teh glasil, na katerem bi pretresli predvsem vprašanje prisotnosti marksistične misli v njih. Doslej so še največ pozornosti posvečale tem listom pa tudi njihovi idejni naravnanosti ter vlogi sindikalne organizacije; kazalo bi ugotoviti, kako bi okrepili in konkretizirali pomoč pri razvijanju idejne vloge teh občil. Bržkone je najpomembnejša razsežnost marksistične misli v teh listih stalno ter raznoliko, pa nevsiljivo os-mišljanje samoupravne prakse. Vanje gotovo ne sodijo daljši in težavni teoretični članki, pač pa takšno aktualno pisanje — ob vsakdanji samoupravni aktivnosti ljudi. Seveda to nikakor ne pomeni, da morajo biti ta občila teorij zaprta. Prav narobe; konkretni boj za uveljavitev progresivnih stališč v praksi zahteva teoretične utemeljitve, ne pa abstraktno, suhoparno teoretiziranje. Marsikje o možnosti uporabe svojega glasila za idejnopolitično delo ter usposabljanje sploh niso razmišljali. Pa bi vendarle kazalo globlje premisliti, v kateri obliki in kolikšnem obsegu bi v teh občilih lahko posredovali gradiva, namenjena idejnemu izgrajevanju samoupravljalcev, posebno mladih delavcev. V delovnih organizacijah ni nobenih sistematičnih prizadevanj za širjenje marksistične literature in publicistike; prav tako ni akcij za popularno seznanjanje delavcev z osnovnimi nazorskimi prvinami maksizma. (še posebej sedaj, v okviru proslavljanja 50. obletnice Komunista, bi lahko na različne načine poskušali izboljšati situacijo, pomagati s pobudami in s publikacijami.) In vendar bi bilo mogoče marsikaj napraviti. Glasila bi lahko objavljala informativne zapise o pomembnih knjigah ali pa krajše odlomke iz njih. Krogi sodelavcev listov delovnih organizacij bi lahko bili pobudniki založniških, prodajnih ali izposojevalcih akcij. Čeprav so ta občila v prvi vrsti namenjena obravnavanju zadev iz neposrednega življenjskega delovnega okolja in iz območja neposrednih interesov delavcev pa vendarle tematsko ne smejo ostajati v azilu drob- nih vsakdanjih novic. Skrivnost dobrega novinarstva, tudi tovrstnega, je v tem, da se v mikrokozmosu zrcali ali izraža makrokozmos. V navidezno nepomembnem pojavu zaživi pomembna, karakteristična težnja; dogajanje v tej konkretni delovni organizaciji izraža na specifičen način proces, ki ima družbene razsežnosti. In ne samo to. Če posega list tematsko tako ali drugače »navzven«, mora biti vendarle ohranjena tista nevidna nit, ki povezuje predmet obravnavanja z neposrednim zanimanjem bralcev. Toda tudi zanimanja ne gre pojmovati statično: Občila so bila in bodo dejavnik širjenja polja interesov; progresivna občila se zavzemajo za preseganje včerajšnjega in današnjega področja zanimanja in znanja (vedenja) ljudi. Preprosta resnica: bralci ne marajo, česar sploh ne poznajo, kar jim je najbolj tuje. Dinamičnost in spremenljivost interesov in potreb pomeni stalno možnost napredovanja... To mnogo pomeni tudi za nazorske vidike komuniciranja. Samoupravljalec gotovo ne more in ne sme biti človek zoženega družbenega interesa in skromnih družbenopolitičnih ambicij. Občila so boljše in slabše sredstvo njegove družbene uveljavitve. Če so tovarniška glasila v kapitalistični družbi predvsem bružujevo demagoško sredstvo, ki poskuša predstaviti kapitalistično podjetje kot srečno družino delavcev delodajalcev, pa morajo biti pri nas jasno razredno opredeljena v tem pomenu, da aktivirajo neposrednega proizvajalca pri uresničevanju njegovih samoupravnih pravic in dolžnosti. Razmišljati kaže o tem, kako povezovati glasila med seboj, da bi laže skupno reševala različna vprašanja v zvezi s svojim idejnim poslanstvom. Dejstvo je tudi, da pri nas ni več tako skromna kadrovska »baza«, da bi se lahko z njo opravičevali, češ, za tako zahtevno delo ni nikogar. Seveda ni mogoče sestaviti nekakšnega idealnega dokončnega modela, vzorca za uveljavitev marksistične idejnosti v takšni ali drugačni sredini. Za list delovne organizacije prav tako ni nobene šablone. Slejkoprej si je potrebno le stalno prizadevati za adekvatno nazorsko kvaliteto, ki seveda ni predvsem v načelnih proklamacijah, temveč v konkretnem, izkustvenem zavzemanju za progresivne razrešitve. Tudi malenkosti niso povsem nepomembne, če gre za nazorska obeležja nekega občila; zapis ob pomembni obletnici, komentar na rob nekega dogodka ipd. Slejkoprej bo marksizem ustrezno prisoten v naših občilih takrat, ko se bomo za to trudili vsak dan, ob vsaki priložnosti posebej. Priložnosti pa so zmeraj. Iz »Komunista« Kakšne so naše dolžnosti, če se zgodi nesreča pri delu Po določbah zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu odgovarja temeljna organizacija združenega dela po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo pretrpi delavec na delu ali v zvezi z delom. Prav tako so pri temeljnem zakonu o zdravstvenem zavarovanju določene družbene obveznosti za nadomestila osebnih dohodkov delavcev, ki so se ponesrečili pri delu. Skupno predstavljajo te obveznosti in materialne odgovornosti precejšnjo družbeno izgubo in so zato te zadeve s ciljem, da bi preprečevali primere nesreč pri delu, zakonsko urejene. Dolžnosti odgovornih oseb v primerih nesreč pri delu, kakor tudi dolžnosti tistih, ki se poškodujejo, smo določili v samoupravnem sporazumu o varstvu pri delu in pri tem upoštevali določila temeljnega zakona o varstvu pri delu. Kljub težnji, da bi z vestno analizo nesreče pri delu lahko tudi takoj in učinkovito ukrepali ter s tem preprečili ponavljanje nesreč, se še vedno dogaja, da iz varstva pri delu izpuščamo glavni in osnovni element ter nesreče prepuščamo zgolj admini- strativni obravnavi. Iz nerazumljivih razlogov in obnašanja odgovornih tovarišev ter ponesrečencev samih se pa često zatakne tudi že pri administrativni obdelavi nesreč. Da bi stvar stekla v okviru zakonskih določil in samega namena varstva pri delu, ponovno pojasnjujem nekatere pojme in opozarjam odgovorne tovariše na zadolžitve, ki izvirajo iz njihovega delokroga. KAJ JE NESREČA PRI DELU? Na to vprašanje odgovarja zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po katerem se šteje za nesrečo pri delu vsaka poškodba zavarovanca, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, kot tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadna obremenitev telesa ali kakšne druge nenadne spremembe fiziološkega stanja organizma, če je taka poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenem delovnem mestu ali z delom oziroma dejavnostjo, na podlagi ODGOVOR NA »Kdaj tudi pri nas tako?« V zvezi z Vašim vprašanjem, objavljenim v 2. številki našega »Glasila«, Vam sporočam naslednje: Ne glede na Vaše vprašanje si je gospodarsko računski sektor Avtotehne zastavil nalogo, da v zvezi z boljšim informiranjem in v zvezi s predpisi obvešča delavce Avtotehne o izplačilu osebnih dohodkov z natančnim obračunom vseh prispevkov, o katerih delovni ljudje odločajo kot delegati pri samoupravnih interesnih skupnosti. Pri iskanju možnosti za tako obveščanje (računalniška obdelava) smo imeli velike težave, ki izvirajo iz zasedenosti tovrstnih kapacitet računalnikov in to zlasti zaradi neustreznega časa, ker pretežni del podjetij izplačuje osebne dohodke v prvi polovici meseca za pretekli mesec. Sedaj lahko obvestimo delavce Avtotehne, da smo se dogovorili o ustrezni obdelavi izplačilne liste in sicer smo se dogovorili s podjetjem »Intertrade«, ki nam bo obdelal plačilne sezname na sodoben in ustrezen način. To delo zahteva temeljite predpriprave ter bo potekalo tako, da bodo predpriprave končane predvidoma do konca meseca oktobra 1975, izplačili za mesec november in december 1975 pa bosta že računalniško obdelani, vendar ob spremljavi sedanjega »peš« načina. Menimo, da bodo izplačevanje za leto 1976 že spremljali ustrezni obrazci, iz katerih bo vsak delavec razvidel svoj neto dohodek, svoj samoprispevek ter vse prispevke samoupravnim skupnostim, ki jih plačuje iz svojega bruto osebnega dohodka. Finančni direktor Rudolf Cajič katere ima poškodovani lastnost zavarovanca v smislu tega zakona. Za nesrečo pri delu po tem zakonu se šteje tudi poškodba, ki jo pretrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega kraja in nazaj, na poti, ukazani za izvrševanje službenih nalog — na poti, da nastopi delo, ki mu je odrejeno. KAJ JE TEŽKA NESREČA PRI DELU? Kot težko nesrečo pri delu smatramo tisto nesrečo, za katere posledicami bo trajala odsotnost z dela več kot 60 dni. Ker pa ima naša organizacija tudi nekatera delovna mesta s povečano nevarnostjo za nesreče pri delu — obolenja, je zaradi tega za vse nesreče vedno objektivno odškodninsko odgovorna. Po sodni praksi se odškodninski zahtevek lahko zmanjša le, če se dokažejo okoliščine, ki izključujejo krivdo podjetja. Prav zaradi tega je temeljita raziskava nesreče, četudi bo terjala odsotnost z dela krajšo kot 60 dni, za morebitno sodno obravnavo izredno pomembna in potrebna. V to vrsto nesreč spadajo vsi kostolomi okončin, ki imajo za posledico invalidnost. Glede na to, da zdravniška praksa za nekatere primere ugotavlja težko nesrečo šele po preteku 60 dni, ker je pač nujno, da za naše potrebe zaradi določevanja težkih nesreč jemljemo v dvomljivih primerih drug kriterij, ki temelji na domnevi ali ugotovitvi, da bo poškodba imela za posledico zmanjšano delovno sposobnost. Za težko nesrečo bomo torej šteli: — nesreče, za katere bo zdravnik predvidel zdravljenje nad 60 dni; — vse kostolome udov (razen prstov); — vse poškodbe, za katere domnevamo, da bodo povzročile invalidnost; — vse poškodbe (tudi lahke), ki bi sicer lahko imele težje posledice ali smrtni izid. Dolžnosti delavcev v primeru nesreče: — ponesrečenec mora sam ali preko sodelavca javiti poškodbo do konca izmene; — neposredni vodja ali njegov namestnik je dolžan raziskati vzrok poškodbe ter napisati ustrezen zapisnik; — enako velja tudi za nesrečo, ki se pripeti na redni poti na delo ali z dela; — če je poškodba posledica prometne nesreče na poti na delo ali z dela, se prizna le, če je prijavljena milici. Na osnovi zapisnika in ostalih podatkov služba varstva pri delu prijavi nesrečo z obrazcem ER-8. Še enkrat poudarjam, da se to lahko izvede samo tedaj, če je nesreča zapisniško obdelana in pravočasno prijavljena. Ostalih dolžnosti in odgovornosti ne bom navajala, ker so opisane oziroma obdelane v samoupravnem sporazumu o varstvu pri delu. Sonja Krznar NAŠ KLEPET Poklepetajmo danes o naši družbeni prehrani in sicer zato, ker je, kot izgleda, to velik problem. Seveda, če upoštevamo dejstvo, s katerega kota to gledamo. Res je, da smo dvignili vik in krik, prehitro drastično reagirali, pomislili samo na sebe, nič pa na težave, ki stoje na poti reševanju takega problema, kot je družbena prehrana. Lahko pa z nedoslednostjo spravimo sebe in druge v neroden položaj. Rekli smo, da klepetamo o družbeni prehrani, (ne)or-ganizirani pri nas. Ne spuščamo se v zgodovino razvoja, ki nam je znana. Moramo pa biti toliko uvidevni, da priznamo vsa pozitivna hotenja tistih, ki so problem prehrane reševali tako ali drugače. Po mojem stojimo trenutno pred dvema problemoma (če izvzamemo potrebo po novih prostorih za družbeno prehrano, ker poznamo sklepe akcijskega programa), in sicer: Boni in Kvaliteta hrane. Glede bonov na kratko. Prepričan sem, da nam je sindikalna lista št. 1/25. 1. 75 znana. Drugače povedano moramo opustiti bone, ki omogočajo kakršnekoli mahinacije. Glede kvalitete hrane pa nekoliko daljši klepet. Najprej dejstvo, da ena kuharica nikoli ne more zadovoljiti vse in vsem okusom. Se razumemo, kajne. Vse do sedaj so tisti, ki odgovarjajo za našo prehrano, zares iskali vse možnosti za njeno izboljšavo. Tako so organizirali poizkušnjo iz UNIONA in ŠTUDENTSKE MENZE, istočasno pa z anketo želeli dobiti mnenje o kvaliteti. Moram vam povedati, da je 11 odst. anketnih listov od 96 prejetih nezadovoljivih ali bolje povedano, če lahko tako rečem, nekulturnih (niso za objavo v taken1 časopisu kot je naš. Najboljši primer... »osli«, napisano preko anketnega listka). Mimogrede rezultat ankete: prejetih je bilo 96 anketnih listkov. Na prvo vprašanje: »ali vam ustreza hrana pred poizkušnjo«? sta odgovorili dve osebi z »DA«, 81 oseb pa je odgovorilo Z »NE«. Na drugo vprašanje: »ali vam ustreza hrana, ki je trenutno na poizkušnji?«, je odgovorilo z »DA« 22 oseb, z »NE« pa 74 oseb. Enostaven zaključek — hrana na ustreza! Da, samo upoštevati moramo, da nas ja v Ljubljani zaposlenih 586 ih je torej 96. anketirancem bolj ustrezala hrana na poizkušnji (22 oseb) kot pred njo (2 osebi). Kaj hočemo: sto ljudi, sto čudi. V uvodu sem dejal, da 1 nepravilno ali hitro reakcijo škodujemo sebi ali drugim Zato si ne morem kaj, da ne objavim faksimila dokumenta zavoda za zdravstveno varstvo SRS. ZAVOD. 8 8 SLOVBN1JB ZDRAVSTVENO VARSTVO l. )UMt. JAMA. Y*U»A*faVA I »OSfUl PKBOAt. 1*0— TBLBHON ■tcviBui, 1176-2 m/ž j «9.1975. 3A70D z k ZTRAViir/SSO VARIiTTC 1 ,T U 3 L A n A., Parmova 32 Pri ‘oaVt.srioloSlci prsiekavi živilt oOvzstih ?9.'!.V975. v Vif-sju AvlotahTi*, Titovi 3^> «aO ugotovili* 1. Hrenovka iz Jote in 2« Jota 9 fižolom in kiolim-V itVllftioi Vzorca uotreaafc* JploSi.lom,Pravilnika, o ainlmalTiih pogoji gled bakfcerloiogke naopOr>Sncmti, ki jim morajo ustrezati živila v prometu (Vr.l»3PRJ, St.55/73) in Mglen«fco asoporuSna. Cen** Din 3,65.- : 142 - • &•* ,1 c.- <• , , .. . ‘ >' . -.iJCI t I [ t I I I t \ I I I I I I ( I J ’ I I I I ( I I I I I I I I I I I I ' 1 I I 1 I To je odgovor na prijavo člana Avtotehne z dne 29. 8. 1975, da hrana ni užitna. Verjemite mi, da ne želim načeti vprašanja, kdo naj bi, ali je plačal 165.— din, še manj pa kogarkoli med nami pobiti v njegovih željah in pravicah, da se oglasi, da zahteva, kar mu gre, da konstruktivno sodeluje itd. Prepričan sem, da mi verjamete, saj me poznate. V tem primeru gre za to, da je rezultat znan, posledica pa je zamera dobavitelju tople malice, ki nam je pogodbo odpovedal (11. 9. 1975) (in smo bili nekaj časa brez topi® malice)? Je pa še kakšn0 vprašanje, vredno premisle' ka: Cenik in sestava obrO' kov (poleg tople malice) z® vrednost enega bona. Popol' danska malica. Čas, porab' Ijen za malico. Knjigovodstvi bifejev (občasna poročila z® »Informacije«). In še k®l morda. Da končam z odg0' vorom tovarišem iz TOZD 7 ki predlagajo sklic zbora d°' lovnih ljudi po tem vpraš®' nju: »DA!« vendar na zb°r z izdelanimi predlogi, sic°f škoda časa. Pa brez zamer®1 Savo Žigon "ekoč, v nekem mestu, je bilo neko podjetje. Veliko to Podjetje sicer ni bilo, imelo Pa je svoj lastni bife. In v L blfeju 30 se vrtela tri brhka dekleta. dan, že navsezgodaj I 'raj, so v bifeju ropotali ione' m pjSkri ter skode|jcej Pa tud, voda na kuhalniku je vrela. Zofka in Spela sta estno m skrbno pripravlja-a vse potrebno, da bo ob-hn = 8 Jutrania kavica, ki je nr„. 2.adnji člen v proceduri Prebujanja, pravočasno na- nafh ,Pred Po1 sedmo so se aalbolj neučakani nagnetli PPhom; nepoučen opa-alec bi utegnil pomisliti, a Prisostvuje odkupu skode-ve rSeh vr?b Opojni duh kašo n Je ^'r'1 po Prostoru, da vali^3 de'avci slastno vdiha-mj z razširjenimi nosnica- nru6 en^rat so se hrupno od- Pihaia^jH v bife Priso~ nn a. .^atra s sveže ureje-no Pričesko. "Kje pa si spet hodila?«, deli6 1raziez'la Spela in izve-nn J kako nemogoč je jutra-busjbrevoz z mestnimi avto- ste nehaj!«, se je iz vr-Zar, Plasil Dolfe, ko je Spela, la Pvoljna z opravičilom, vsu-lonJ! osmo žlico sladkorja v m ® 3 Petimi kavami. »Na-kaw«° cul>Upajmo na b0>iše i na«°^akali smo j'b. saj ijn a ekipa v nadaljeva izni^tubentskem nase 'zguhUa Samo dve sreča ®st pa jih je dobi|a Xo seKakor razveseljiva ugo neka, Vedeti moramo’ da Prekih6 ■ eklpe nast°P Pfekaijeni košarkarji, ki k|,|hPa ,še igrajo za zne va^ 7 ^0t so 0limPiia' s ■ Zelena jama itd. in terih imena vsakdo, ki se zanima za košarko, dobro pozna. Ob koncu tekmovanja, Naša košarkarska ekipa to je v naslednji številki GLASILA, bodo objavljeni rezultati in končna lestvica, za zdaj pa samo podatek, da naša ekipa trenutno zaseda med šestnajstimi ekipami pe- to mesto. Ne morem si kaj, da ne bi ob tej priložnosti opisal še problema, ki tare igralce naše ekipe, zadeva pa tudi igralce drugih ekip, ki nastopajo za Avtotehno, v okviru Trim lige in vse člane kolektiva, ki imajo željo po rekreaciji. Lani smo imeli v najemu telovadnico na VŠTK, ki je bila celo sezono polno zasedena. Tu so se vsak petek zbirali člani našega kolektiva in igrali košarko, nogomet ali pa so telovadili na orodjih. Igralci, o katerih danes pišem, so bili vedno stalni gostje telovadnice. In ravno ti igralci, da ne govorim še o vseh ostalih, letos zelo pogrešajo prostor, kjer bi se vsaj enkrat tedensko zbrali, trenirali in se rekreirali, kajti če lahko naši ekpi kaj očitamo, potem je to samo neuigranost. Na koncu lahko napišem samo še željo, da bi ta članek ne naletel na gluha ušesa pri naši sindikalni organizaciji, kajti le-ta je merodajna in zmožna rešiti ta problem v prid vsem članom našega kolektiva. Roman Dobrila Planinsko društvo v Avtotehni? »Planinstvo je de-‘?,st b/ez prisile in sa rtr?' K°t odnos človi narave in seveda «n«:be se po duho predstai mLeden najhumanej Vfedsebojnih, odnoso onrJSl,?tju’ ki Oa še n rL. ?Z^1 materialni it Potrošniške dru Tni.S0^alne razlike člmUJ6 P^instvo n°ve*ka dejavnost fon?* rezervat soli tPn!Ur.e in humanosti nin<,t]e Poslanstvo ; neTZakot Manja m tudi še jutri.« eini16, Str°Jin. Ob ] e»"iSijo‘‘"lnstva v da?(?l0^ni,. in osebni stan Pove7=Več*a Pfoduktivnst ir zadnhh0, ?rosti čas 50 ' rekreariif u po9°iili razmat Hjimi tuiHiklh deiavn°s'i, m®' 0.tud' Planinstva. prostega šaša se j< lokeoa razPravljalo iz socio 9oškeaamedic.iaske9a’ peda P favn en o psihološkega ir prosti yidika. človeko' mena izredne9a p< dls!.Vai'ja k delV njem člove Skih-smn,^' sJ/0,lh živ|ieni in Psihi^l ’ dose9a hzičn nabiram^i ravn°vesje in s na in 23 nove družbe doseqade, °vne nal°9e- Kak' mnogo**® ravn°vesje, je načirL -T ?dvisno prav o^ ni ob -,l2kor'ššanja časa, k ratorii.f r?.JU’ v 'udniku, labc at°r JU ah ob pisalni mizi. med nam' moramo, da j di >>ŠDo?,L?n090 takih ~ tl sti črr'n,kov<> ki svoj prc aktivno P7ež'v|j° Povsem ne ugledom Z.adovo|iujejo se Pri čemer ŠP°rtnih Prireclite' sotnos? 16 Za nekatere pr ma fowa s,adi°nu že izje Pa Pravilo Pred televizorjer Planinstvo oz. hoja v gore, kot ena od možnosti aktivne izrabe prostega časa, ima med ostalimi zvrstmi športne rekreacije posebno mesto. Težko bi našli katero, ki ima bolj vsestransko vsebino in številnejše učinke, kot je planinstvo. Poleg prevladujoče športno rekreativne vsebine ima še vrsto drugih komponent: fiziološko, vzgojno, narodno obrambno, estetsko, kulturno, mentalno higiensko in še druge. Vse se med seboj dopolnjujejo in prepletajo. Planinstvo v današnjem pomenu je razmeroma mlada aktivnost. Začetki segajo v 18. stoletje, ko so prvim pristopom botrovali znanstveni in raziskovalni interesi ter želje po bogastvu in slavi. O organiziranem planinstvu pa govorimo šele, ko so nastale prve planinske organizacije: 1857 v Angliji, 1862 v Avstriji, 1863 v Švici in v Torinu, 1869 v Nemčiji ter 1893 na Slovenskem. Ob nastanku organiziranega planinstva pri Slovencih ne smemo prezreti, da je Slovensko planinsko društvo (SPD) nastalo v znamenju obrambe pred potujčevanjem slovenske zemlje, ki je bilo v prostoru Jugovzhodnih Alp še posebno močno. Tu je mali narod bil svoj boj za obstanek z dvema močnima sosedoma. Svoj nacionalni in obrambni značaj je slovensko planinstvo obdržalo vse do danes. Pravi razmah je planinstvo doseglo šele po drugi svetovni vojni, ko ni bilo več privilegij bogatejšega sloja in maloštevilnih entuziastov. Začne se razvijati v pravo množično organizacijo in postane slovenski nacionalni šport. 11.134 članov v letu 1939 naraste v letu 1974 na skoraj 90.000 članov v 130 planinskih društvih, ki upravljajo s 165 planinskimi postojankami, v katerih je nekaj manj kot 6.000 ležišč. Omenjeni razvoj planinstva in njegovo množičnost lahko razumemo, če opozorimo na vzroke, ki so dovedli do tega, da postaja hoja v naravo in v gore vsakdanja potreba sodobnega človeka. Standard, stil življenja, vključevanje v potrošniško maso z njeno miselnostjo, psihična in telesna utrujenost, medsebojna odtujenost ter odtujenost od narave so privedli vedno večje število ljudi v osrčje gora. Njim je postala hoja v gore vsakdanja potreba. Človek je kot del organske narave podvržen njenim zakonitostim in zakonitostim življenja. Zaradi odtujevanja od narave rasti njegova potreba po vrnitvi k njej, po bivanju v zdravem in čistem okolju ter psihični sprostitvi, ki ob tem spremlja človeka. Čimbolj je človek v mestu prostorsko in družbeno omejevan in odtujen naravi, bolj jo pogreša. Ustvariti mora psihično in fiziološko ravnotežje. To je temeljni motiv, da se človek spet in spet vrača k naravi. Ugotovili so, da je planinstvo po nekaterih meritvah po pomembnosti za rekreacijo na vrhu lestvice športov. Fiziološka vrednost hoje v gore je v krepitvi organizma, jačanju mišic, izredni prekrvavitvi, pospešenemu dihanju, učinkovanju sončnih žarkov in vetra, znojenju, boljši presnovi itd. Zaradi omenjenih učinkov so hojo navzgor, ki jo ob lepem in zdravem okolju spremlja ugodno psihični počutje, priporočili mnogi medicinski strokovnjaki. V duševnem pogledu je gibanje po zelenih gorskih pašnikih in gozdovih izredno osvežujoče in človeka sprošča od vsakodnevnih napetosti. Ker je hoja človekova osnovna gibalna funkcija, jo kot planinstvo lahko gojimo od otroštva do poznih let. Glede na sposobnosti posameznika jo je možno stopnjevati od najlažjega planinske- ga izletništva do vrhunskega alpinizma. Primerno je tudi za ljudi, ki se zaradi manjše invalidnosti ali drugih telesnih hib ne morejo ukvarjati z drugimi športi. Kot pripravo ali dopolnilo jo v svoje treninge uvajajo mnoge tekmovalne športne discipline. Planinsko izletništvo združi med tednom razdvojene družine, ki se ob modernem stilu življenja marsikdaj komajda utegnejo srečati šele ob večerji. Letom in gorskemu reliefu ustrezno je torej primerno vsem članom družine. Planinstvo ima izrazit individualen značaj. Ni obremenjeno z modernimi atributi mnogih športov. Na njem ni nič teatralnega n amfiteater-skega. Vsak je sebi igralec in gledalec. Nihče ne hodi za to, da bi ga drugi občudovali. Mladi ljudje pogosto prekipevajo od energije in jo hočejo sprostiti na tak ali drugačen način. Zaradi te energije so nagnjeni k akcijam, uveljavljanju, avanturam. Zelo pomembno je pravilno usmerjanje te nakopičene energije, da se — zlasti v prostem času — ne sprevrže v ekscese. Planinstvo z alpinizmom, turnim smučanjem, planinsko fotografijo, varstvom narave in drugimi aktivnostmi nudi izredne možnosti sproščanja energije, uveljavljanja in sa-mopotrditve. Ob zaključku teh vrstic bi kazalo zastaviti vprašanje: se bomo odločili, da ustanovimo svoje planinstvo društvo? Bomo našli dovolj idealistov, ki bi bili voljni amatersko pripraviti in izvesti nekaj izletov za svoje sodelavce? Naloge in napori, ki čakajo kolektiv, niso majhni. Del moči za njihovo uresničitev bi lahko črpali v doživetju gora. Tu bi se morda bolj našli in spoznali. V našem delovnem dnevu se včasih samo srečujemo. Se bomo odločili? J. R. prišli ► ◄ odšli SEPTEMBER PRIŠLI 1. 9. NEDELJKOVIC Drago-slav, DSSS — Beograd 1.9. ČERNE Ana, TOZD IV 1. 9. STOJNŠEK Metka, DSSS 10. 9. KRIŠTOFIČ Marčel, TOZD V — Rijeka 15. 9. PLEVČAK Anton, DSSS 22. 9. GRAšA Janko, TOZD V, — Ljubljana 22. 9. MURKO Vladimir, TOZD III ODŠLI 15. 9. NOVAK Jože — DSSS 16. 9. ZAJC Vanda — DSSS 28. 9. RADULOVIČ Vojislav, — DSSS Rijeka 30. 9. KAMERNIK Milena __ DSSS 15. 9. SODNIKAR Franc — TOZD I 30. 9. TRDIČ Stanislav — TOZD I 30. 9. GRUNFELD Aleksander — TOZD III 14. 8. ROSULNIK Rafko — TOZD I OMEMBE VREDEN DOGODEK Dne 1. 10. 1975 je prišel v Avtotehno na delo 1.500-ti delavec. Sicer je to število precej visoko, vendar pri 700 zaposlenih in pri 22 letih obstoja Avtotehne ne kaže ravno pretirane fluktuaci-je delovne sile. Če boste obiskali eno izmed trgovin TOZD Notranja trgovina boste izmed mnogih zelo zanimivih in potrebnih predmetov zapazili novost: dve beli steklenici z rdečimi napisi. To je mali polkilogramski spray gasilni aparat in bobineta za polnjenje in vulkanizacijo pnevmatike. Cene obeh se vrtita med 70 in 80 din. Zastopnik Emona Ljubljana je ob sklenitvi pogodbe z izvajalcem in Avtotehno kot ekskluzivnim prodajalcem prikazala delovanje obeh tudi novinarjem in raznim večjim kupcem. Steklenica — Gasilni aparat je izredno priročna in praktična saj je to 1/2 kg embalaža napolnjena z flu-oprenom, ki se je izkazal Prikaz gašenja Kogar zanima kot najučinkovitejše sredstvo za neutralizacijo požarov z mnogo boljšimi lastnostmi kot COj ali pena. Fluopren tudi preprečuje ponovni samovžig, ki nastaja večkrat zaradi visokih temperatur. Steklenico uporabljamo kot spray in sicer lahko tudi za več gašenj. Izredno uporabna je kot sredstvo zaščite v osebnem vozilu, ter seveda v stanovanju in hiši ipd. Velika vrlina omenjenega fluoprena pa je ravno v tem, da gašene objekte in predmete ne poškoduje kot je to pri pe- ni ali CO2, kar je izredno pomembno pri osebnih avtomobilih, dragocenih elek-tronapravah ipd. Prikaz gašenja je bil izredno efekten, isto velja tudi za bobineto za polnjenje in vulkanizacijo pnevmatik. V primeru, da vam na cesti poči guma, nastavite cevko na ventil kolesa, ki je vedno spodaj in Izpustite vsebino v kolo. Takoj ko se kolo dvigne (pnevmatika dobi ca. eno atmosfero) je potrebno narediti 500 do 1000 m, da se vsebina razporedi po kolesu ter da zalije luknjo v kolesu. Kolo je s tem tudi vulkanizirano in ga dodatno ni treba vul-kanizirati, treba je le preveriti pritisk v pnevmatiki. Leon Jerovec POZIV! Uredništvo »Glasila« naproša vsakogar, ki ima morda kakršnokoli fotografijo, film ali tekst, vezan na zgodovino Avtotehne, da nam jih posodi alf odstopi. Znano Je namreč, da v preteklosti ni nihče sistematično shranjeval take dokumentacije. To pomanjkljivost želimo popraviti, ker bomo te vrste slike kmalu potrebovali. Hvala lepa! (Slike lahko predstavljajo zunanjost, notranjost zgradb ali skupine članov Avtotehne). Uredništvo 10 LET OM SERVISA (Nadaljevanje s 1. strani) cije izvrševali načela in zadane naloge naše samoupravne socialistične družbe. Pa na kratko še to, da poskušamo s stvarnimi podatki predstaviti naš servis — servis komercialnih vozil. V lanskem letu, se pravi v letu 1974 smo dosegli realizacijo dva in pol milijarde S dinarjev. Letos pa, kot kažejo dosedanji podatki, bomo to vsoto presegli, saj pričakujemo, da bo letošnja realizacija okrog tri milijarde. To pa je vsekakor zelo velik napredek tako glede na lansko leto kot tudi na deset let nazaj, ko smo začeli kot majhen OM servis. Zavedati pa se moramo vsi skupaj, saj smo enotno in zavestno združeni kot sa-moupravljalci, da lahko v nadaljnjem obdobju našega servisa naredimo prav toliko kot smo dosedaj, če ne še več in še bolje. Prav zato pa je potrebno, da v bodoče naprej intenzivno razvijamo našo delovno zavest in moralo. Kajti samo s povčeano delovno in družbenopolitično aktivnostjo se bomo lahko izognili morebitnim napakam in nedoslednostim, s tem pa bomo dosegli le koristi tako za celotno družbo kot tudi za nas. Zato pa se splača in velja potruditi. Vido Bevc (RekLi &&: Kriz je, da so tepci polni zavesti, pametni ljudje pa tako polni dvomov. BERTRAND RUSSEL, (1872—1970), angl. filozof Sanjal sem, da je življenje le neskončna radost. Pa sem se zbudil in spoznal, da je življenje napor. Potem sem delal in doumel, da je v delu radost. R. TAGORE, indijski pesnik Dobre nasvete navadno najbolj zamerimo. GORE VIDAL, ameriški pisatelj Naša revolucija je zavestna in organizirana bor ba, je ustvarjalnost, ki se ni končala in ki se nebo končala z življenji borcev NOB. DUŠAN ALIMPIČ, predsednik pokrajinskega komiteja ZK Vojvodina Glasilo Avtotehne ureja uredniški odbor: Savo Žigon (glavni urednik), Zvone Ogrinc (odgovorni urednik), Peter Brglez (tehnični urednik), Janez Stana, Milan Rebek, Aleksander Kapus, Ani Smolej, Matjaž Žuraj. Tiska Tiskarna Ljubljana. Glasilo jo po sklepu sekretariata za Informacije oproščeno prometnega davka. Diagnoza št. 10 Je majhen jubilej, deseta diagnoza, prej slaba bolj, kot dobra poezija. In kakšna njena je sedaj prognoza? Če nihče nič ne reče —"j »naj se razvija«! O menzi govora je že veliko. Anketo zbrali so, in rezultat! Al’ juho bomo pil’ al’ | hermeliko, katera bolj za moč je | al’ za scat. Res pa je tudi, da anketa, izpadla je kot slabo spričevalo za tiste, ki kultura jim ni sveta. Bolj anatomija jim je pomagalo. 1 Da predlog kdo bi dal> kako na bolje bi spremenil mineštro v podjetju, Kje pa? Zakaj? Med sabo naj se kolje* le tisti, ki ne vedri in čaka v zavetju. Nekdo se spomnil je 0 GLASILU, da žensko letošnje je leto. Nikjer pa, kakor po pravilu o naših, rekli da besedo bi uneto. Enakopravna je, trdimo vsi, a ona dela, otroke vzgaja. V dejavnostih je drugih ni, verjetno moškim našith to bolj ugaja. Sestankov v Avtotehni je veliko, so nepripravljeni med njimi mnogi in skoraj vedno v drugo se obliko sprevržejo zato, ker smo pretogi. Al’ tisti, ki ga vodi, nd zgubi, al’ diskutanti nismo m višini. Primitivizma je veliko, se mi zdi, bolj ne — kot da — . živimo v zdravi klim'1' Kot zmaj smo brez t0' srednje glave. Kdaj zrasla nova bo, m vemo. Pač, nismo vredni stal6 slave* dobiti glavo novo ne uspemo. Al’ res razžira nas ceroza dvomov, jeze in prepira? Je stroga takšna diagnoza. Boljš prva, kakor drug" je zamera. DIAGNOSTIK-