Temu so se protivili mnogi spoštovatelji starih prostih običajev in pri-prostega mestnega življenja. Med nasprotniki te novotarije je bil tudi Pestalozzi. V zasineh tej novotariji spiše — moral je pač dobre volje biti — šaljiv spis z naslovom: ,,Die Umgestaltung der krummen, staubigen und ungekaemmten Stadtwaeehter unter unseren Thoren in gerade, gekaemmte und geputzte." Ta spis odda knjigotržcu Plissliju, ki je takoj spoznal namen, da se to tiče stare straže.	(Dalje prih.)
Narodopisna češko-slovanska razstava v Pragi 1.1895.
zlati Pragi, ob bregovih srebrnopenn Veltave, razprostira se
obširen prostor, na katerem je kipelo letošnjo pomlad in poletje
bujno življenje in vrvenje. To je prostor narodopisne razstave češko-slovanske. Šest mesecev je bila zlata Praga praznično oblečena ter kazala svetu napredek in razvoj češkega naroda, kajti z narodopisno razstavo so dosegli Cehi velikansk triumf pred vsem naobraženim svetom in so danes prvi slovanski kulturni narod. Na narodopisni razstavi češko-slovanski se nam je razodeval v vsej svoji veličini češkega naroda genij, ki je čuval stoletja in stoletja nad narodom ter mu zagotovil obstoj. Ni čuda torej, da je romalo nad 2 milijona Slovanov iz raznili dežel v zlato Prago, da so na narodopisni razstavi češki občudovali delo, napredek in veliko kulturo naroda češkega. Tudi mene je vleklo v Prago in s pomočjo podpore, katero je meni in še dvema drugima mestnima učiteljema naklonil slavni mestni zbor naše prestolnice, se mi je res uresničila ta želja.
2. Potovanje
Predno pridem na razstavo samo, bodi mi dovoljeno, da opišem poprej prav v kratkih potezali potovanje v Prago in potem pa znamenitosti mesta Prage.
Dne BO. vel. srpana ob 7. uri zjutraj sem se podal v spremstvu svoje boljše polovice na pot in sicer po državni železnici. Na V r b i izstopim ter se peljem dalje proti Celovcu, mesto po železnici, s par-nikom po Vrbskem jezeru ter pridem v Celovec okoli štirih popoludne. Tu sem prenočil, a čas do večera sem pa porabil za ogled mesta. Drugo jutro se peljem naprej po Koroškej, Štajerskej, deloma po Dolenji Avstriji preko Sv. Valentina, in po Gorenji Avstriji do Linea.
(Jakol) Dimnik.)
1. Uvod.
V Lincu sem prenočil dvakrat. Prvi dan sem si ogledal mesto in bližnjo okolico. Peljal sem se tudi s parnikom po Donavi kake dve uri (daleč v vas „Withering" ter si tam ogledal tamošnji velikanski samostan.
Drugi dan sem napravil izlet, v „Salzkammergut" do Ebensee, kjer se izteka deroča Travna v Travensko jezero. Od tu sem se peljal s parnikom po Travenskem jezeru do Gmundna. To Vam je res tako lep svet, da kaj tacega nikjer nisem videl na svojem potovanji. Iz Gmundna sem se odpeljal v Wels, zvečer sem se vrnil zopet v Line in drugo jutro ob 8. uri sem pa odrinil v Prago, kamor sem dospel ob ß'/ä uri zvečer.
Prva skrb mi je bila, da dobim prenočišče, in sicer sem se zatekel v hotel „Angleški dvor". Ko se po dolgi vožnji nekoliko okrepčam in odpočijem, se vsedem na tramvaj ter se peljem takoj v razstavo. Predno pa pričnem z opisovanjem razstave, bodem opisal najprej prav na kratko posebnosti in znamenitosti, katere sem videl v Pragi in deloma tudi Prago samo.	(Dalje prih.)
Listek.
Novoletno modrovanje.
||||Sospod urednik! Da, t,ako, prav tako se mora začeti listek, in jaz
P moram to vedeti, saj mi je priznal to prednost celo oni sitnež, ki se je nazival lani Gorjanca. Torej: gospod urednik! Resni so časi, posebno ob novem letu, zato moram začeti z ,maniro". Pa: prej ko vzamem pero v svojo desno roko, da vam napišem — prav za prav mi ne manjka tvarine — listek, vam in ne samo vam, vsem tovarišicam in vsem onim tovarišem, ki mi niso nevoščljivi, da se kedaj razkoračim po tem le popirju, voščim srečno in veselo novo leto. Seveda, si mislim v srcu: Bog dal, da bi bilo vsaj srečno; zakaj srečno in pa še veselo zraven, to bi bilo za nas, ki nismo rojeni baš pod godno zvezdo, menda nekoliko preveč. Lahko bi dostavil tudi še besedico: zadovoljno, a vi, gospod urednik, veste, da nisem prijatelj praznega prerekanja, zato jo raje prihranim za-se, ker zadovoljno slovensko učiteljstvo ne bode še tako hitro.
Ko bi hotel biti uljuden, kar trde ženske, da nisem in ne bodem nikoli, bi se moral danes baviti v listku sam s seboj in pa z gospodom Gorjancem, ki mi je oni dan tako toplo podkadil Ali tega smo učitelji že vajeni. Ko nam treba kaj zboljšati — recimo plače — nam pokade celo z blagodišečim tymianom, da bi le več ne raztresali sitnosti, največkrat in najraje nam pokade z ajdovco, ker je škoda kaj