Osnovna šola Dušana Flisa Hoče Sedmo čudo 2022/23 Uvodnik Mladi likovni ustvarjalci Ekošola Ustvarjalni kotiček Dogodki, zanimivosti UN Glasb ESC Oš ola eni k otiče k rugače d o l a m Pouk Uvodnik Drage bralke, dragi bralci … Poletje se bliža, ocena se niža. Odštevamo dneve, ko se šola zaklene. Trud in volja popeljali sta nas vse do konca, da telo poleti grelo bo moč sonca. Čeprav pogrešali bomo vse naloge, bomo rajši namakali v vodo noge, plesali do ure pozne, plavali v globine grozne. Smejali se našim nerodnim prijateljem, kaj pa veš, morda srečamo se celo z ravnateljem. Seveda ne bomo pozabili na to leto, ki je bilo tako lepo, da nam iz spomina ne bo vzeto. Hvala vam vsem, ne bomo vas pozabili, ampak drugim ljudem se bomo z našo šolo hvalili. Naj bodo vaše počitnice nepozabne! »Ne po zabi, d a je bil največ tudi ji hras t neko majhe č n želo d, ki je pa del na tla in vztraja l.« (nezn an avt or) Maja Vočanec, 8. a (šolsko novinarstvo) Učenci izbirnega predmeta šolsko novinarstvo: Od leve proti desni (zgoraj): Alina Tajhman, Eva Loredana Knez, Nina Kovač, Miha Muhič, Rok Ferš, Maj Draganič, Matija Bračko, Matic Krajnc, Robin Hodl Matijašec Od leve proti desni (spodaj): Zarja Novak, Nika Ozvatič, Nina Brkić, Tinkara Hojnik, Nika Dudek, Maja Vočanec, Nuša Volk, Zara Batljan, Ajna Bešić, Hanna Koren 1 Uvodnik ravnatelja Drage bralke, dragi bralci! Zaključuje se še eno šolsko leto, ki nam je prineslo kar nekaj novosti. Že septembra smo se razveselili novih šolskih prostorov, predvsem večje in modernejše jedilnice s kuhinjo. Celo leto smo imeli »normalen« pouk za šolskimi klopmi in ne na daljavo, kot nekaj prejšnjih let. Po opravljenih skoraj vseh obveznostih pa vas sedaj čakajo dolge poletne počitnice. Da pa ne boste pozabili na svoje sošolke in sošolce, prijateljice in prijatelje, s katerimi ste med šolskim letom delili mnoge pisane trenutke, so pred vami še bolj pisane strani, ki prikazujejo življenje in delo v naši šoli. V pesmih, pripovedih, slikah in fotografijah boste morda prepoznali skrite zaljubljene poglede, prijateljske besede ali trenutke, ki so ustvarili nove šolske spomine. Naj vam branje in gledanje naslednjih strani polepša počitniške dni, naj otroška razigranost popestri prosti čas, naj avanture s prijatelji zaživijo v poletnih dneh; a uživajte tako, da se boste vsi zdravi in veseli septembra vrnili med šolske klopi. Do takrat pa čudovitim dogodivščinam naproti! 22 Alojz Velički, ravnatelj UNESCO šola Tudi to šolsko leto smo se z različnimi učenci in mentorji vključevali v UNESCO projekte: Učenec poučuje (mentorica Andreja Krajnc), Dediščina v rokah mladih (mentorica Danijela Pećanac), Moder stol (mentorica Lidija Šoštarić), Pošljimo sapico prijateljstva (mentorica Natalija Rob), Ko bi jaz vedela! (mentorja Sanja Obaha in Borut Merčnik), Arhitekturna dediščina v fotografiji (mentorica Petra Urek), HolzWOODdrvoLES (mentor Borut Merčnik), Z odra na oder (mentorica Andreja Kranjc), Moje pravice (mentorica Maja Debeljak), Skupaj z nami (mentor Borut Merčnik). DEDIŠČINA V ROKAH MLADIH - Hoška kripta V Občini Hoče - Slivnica stoji ena izmed največjih znamenitosti – kripta iz 10. stoletja. Nekoč je bila svetišče, molilni prostor in grobnica pod zemljo, skoraj nespremenjena se je ohranila celih 1000 let, spregledali so jo celo Turki. Danes jo lahko občudujejo radovedni popotniki. Kripta leži pod prezbiterijem in pod južno kapelo ter deloma pod ladjo obstoječe cerkve sv. Jurija v Hočah. Sedanji vhod v kripto skozi južni zid prezbiterija pod zakristijo je novejši in so ga napravili v drugi polovici 18. stoletja, ko so v kripti pokopovali. Opečni obok ima prostor pod zakristijo, ki je verjetno služil tudi za grobnico. Iz baročne dobe je tudi hodnik, ki vodi v vzhodni del prvega prostora kripte. Učenci OŠ Dušana Flisa Hoče so pod okriljem projekta Kulturna dediščina v rokah mladih posvojili ta spomenik, da bi z raznimi dejavnostmi približali to posebnost ljudem bližnje in daljne okolice. Izvedli so literarni dopoldan z nadarjenimi učenci, mnoge vodene oglede in fotografiranje znamenitosti kripte. V četrtek, 20. 4. 2023, pa smo učenci in mentorji v kripti izvedli posebno prireditev Zgodbe preteklosti v mozaiku prihodnosti, na kateri so učenci povabljene goste skozi kulturni program seznanili s preteklostjo kripte in nas skozi pomembne dogodke popeljali v sedanjost ter zaključili z razmišljanjem o prihodnosti. Prireditev so popestrile glasbene točke z različnimi glasbili, in sicer s flavto, harmoniko, saksofonom in z violino, ter doživeto deklamiranje znanih pesmi in tudi lastnih ustvarjalnosti. 3 Šolska glasbena skupina je posebej navdušila s pesmimi, ki so povezane z dvema praznikoma v tem obdobju – z dnevom upora proti okupatorju in praznikom dela. Posebno mističnost prostora pa je naredila barvna osvetlitev kripte. Program se je zaključil z mislijo Skozi preteklost živimo sedanjost in si pot tlakujemo v prihodnost; ohranimo spomine, živimo tukaj in zdaj, upajmo si uresničiti sanje! Po kulturni prireditvi je sledil vodeni ogled kripte, kjer so si gosti in učenci ogledali še zelo dobro ohranjene znamenitosti kripte, kot je rimski žrtvenik, ki je izklesan iz marmorja in je žrtvenik Mitri – bogu sonca in dobrih sil. V sosednjem prostoru so si ogledali oltar Marije Device in rimski nagrobni kamen. Na koncu so se gosti in nastopajoči posladkali z domačo potico in jabolčnim sokom. Vsi prisotni so bili mnenja, da je treba takšne spomenike ohranjati tudi skozi dejavnosti, ne samo pisati in brati o njih, saj na ta način preteklost bolj živo približamo vsem generacijam. In mi, učenci in mentorji naše šole, bomo izvajali različne dejavnosti še naprej in tako povezovali ljudi ter skrbeli za naš zaklad sredi Hoč – Hoško kripto. Kulturna dediščin a je drag bogastv oceno o prejšn jih gene zato se r a cij, bomo tr udili to b ohraniti o gastvo in ga pre dati naš nasledn im ikom. Sanja Obaha in Danijela Pećanac 4 MODER STOL – NEKDO MISLI NATE Na šolskem podstrešju so učenci razmišljali, kaj bi staro šolsko pohištvo lahko povedalo, če bi znalo govoriti. Izbrali so stol in odnesli so ga v učilnico. Morda je v preteklosti na njem sedel kdo od njihovih staršev, starih staršev … kdo ve, koliko je star ta stol! Pobarvali smo ga v modro in mu dali novo priložnost. Predstavili smo ga učencem iz ostalih razredov. Postavili smo ga na hodnik in nanj obesili torbo, v katero so šolarji odlagali pošto za sošolce. Nekaj časa je bil v garderobi, da bi se ga morda spomnil kdo od starejših obiskovalcev. Kmalu smo nanj pozabili in ponovno je sameval. V dneh, ko smo potrebovali zagon in energijo za preostanek dni do prvomajskih počitnic, smo stol prinesli v naš razredni krog in nanj izmenično posedali. Sošolci so sedečemu povedali prijazne besede, lepe misli in pohvale. Stol smo še polepšali. Pobarvali smo noge z zeleno, rumeno, rdečo in modro barvo. Tako je moder stol na štirih pisanih nogah postal v naši učilnici simbol učenja, ki temelji na štirih stebrih: da bi vedeli, da bi znali delati, da bi znali sobivati in da bi znali biti. Lidija Šoštarić Kaj so o izkušnji z modrim stolom povedali tretješolci? Ko sem sedel na stolu, so mi govorili, da sem najboljši matematik in drugi najboljši pri angleščini, da sem srčen, prijazen in učiteljica mi je rekla, da sem se hitro vživel in spoznal z novimi sošolci … Luka Danes smo sedli na moder stol. Ta moder stol pomeni nekaj lepega in danes sem o sebi slišala prečudovite stvari. Ta stol smo jeseni našli na podstrešju. Na podstrešju je bilo veliko drugih stolov, a ta je bil najboljši. S podstrešja smo ga odnesli in pri likovni pobarvali. In tako je nastal prečudoviti moder stol. Gloria Danes, 24. 4. 2023, smo prinesli moder stol v učilnico. Učiteljica je vlekla lističe z imeni in smo prihajali na ta moder stol. Tam smo sošolcem in sošolkam govorili lepe misli in tudi meni so govorili lepo. Ko sem sedla na ta stol, mi je bilo malo smešno in malo nerodno. Na stolu sem se počutila fajn. Emma Ko sedem na moder stol, sem zelo srečna. Sošolci mi povejo lepe misli. Takrat so sončki. Ta projekt je že potekal jeseni. Moji sošolci se tudi kdaj usedejo na stol. Lana Ha. V jeseni smo pobarvali stol na modro barvo. Nato je učiteljica Lidija izvlekla ime učenke/-ca. Tisti je bil poštar. Stol je danes sameval pred učilnico. A je bil ponovno uporabljen. Tina 5 Nekega dne smo s sošolci šli v staro učilnico na podstrešju. Tam je bil star stol. Stol smo prinesli v učilnico 3. c. in ga pobarvali z modro barvo. Učiteljica je poiskala torbico, ki je bila rumene barve, obesili smo jo na stol. Na tak način je nastal MODER STOL. Nino Ko sem sedel na modrem stolu, so mi sošolci in sošolke govorili lepe besede. Da sem dober golman, da dobro znam matematiko in nogomet, da lepo rišem. Tine Ž. Danes, ko sem sedel na modrem stolu, sem bil dobre volje, ker so o vsakem, ki je prišel na ta stol, drugi učenci povedali nekaj dobrega. Tudi o meni. Jan V ponedeljek smo sedli v naš kotiček. Ko je učiteljica izvlekla lističe z imeni, je prišel učenec ali učenka in je vsak povedal nekaj lepega o njej. O meni so povedali veliko. Bilo mi je zelo všeč. Lana Hr. Moder stol je s podstrešja. Takrat še ni bil moder, ampak smo ga mi pobarvali. Na stol smo obesili torbo s pošto. Postavili smo ga v garderobo, da je šolski pismonoša lahko že zjutraj razdelil pošto. Danes sem se na stolu počutil veselo. Zato ker so mi sošolci povedali, da sem prijazen in skrben do svojega bratca, da imam dober spomin in lepo ime, da dobro igram igrice, sem dober gasilec in dober prijatelj. Maj Tale stol smo pred kratkim pobarvali na modro barvo. Nekaj časa je bil na hodniku. Danes sem sedel na njem in sošolci so o meni povedali, da sem dober nogometaš, da zelo hitro tečem, da sem prijazen, srčen, da sem dober sošolec, da sem najboljši prijatelj. Jure Danes smo vsi sedli na moder stol. Učiteljica je izvlekla lističe z imeni. Ko je izvlekla listič z mojim imenom, sem sedla na stol. Sošolci so mi povedali nekaj lepega o meni. Povedali so, da lepo rišem, znam potolažiti, sem zelo srčna, mila in dobra športnica. Zelo sem se Eva počutila dobro. Hvala vsem sošolcem! Bil sem presenečen, kaj vse so povedali sošolci o meni. Da sem prijazen, prijatelj, srčen … Aljaž Vesel sem bil. Moji sošolci so do mene zelo prijazni. Danes smo sedli vsi učenci in učiteljica na moder stol. Ko sem sedel na stol, so začeli sošolci dvigovati roke. Bil sem zelo presenečen. Potem so začeli govoriti zelo lepe besede o meni. Počutil sem se zelo dobro. Tine K. Ko sedim na modrem stolu, pomislim, na kaj sem ponosen/ponosna … Ko se dotaknem modre noge: Dobro znam poštevanko. Dobro igram odbojko. Uspešna sem v športu. Dobro berem. Moje znanje poštevanke je odlično. Sem najboljši pri poštevanki. Znam opisati osebo. Rada berem in se igram s Timom. Odlično plešem balet. Znam brati in pisati s pisanimi črkami. Igram klarinet. Dobro znam matematiko. Dobro vodim žogo. Ponosen sem na svoje judo znanje. Sem dober gasilec. Lepo rišem. Lepo pripovedujem. 6 Ko se dotaknem zelene noge: Ko se dotaknem rdeče noge: Sodelujem z drugimi. Sem prijazna. Pomagam sošolcem, če ne znajo kakšne naloge. Imam urejeno peresnico. Domačo nalogo vedno napišem. Sem dobra rediteljica. Ko se dotaknem rumene noge: Se ne razjezim takoj. Ne tožarim za vsako stvar. Sem prijazna sestra svojemu bratu. POŠLJIMO SAPICO PRIJATELJSTVA Tudi v tem šolskem letu je naša šola sodelovala v Unesco projektu Pošljimo sapico prijateljstva, ki poudarja, da je pomembno znati živeti skupaj, kljub naši različnosti. Otroke spodbuja h kulturi nenasilja in miru ter spoštovanju kulturne raznolikosti. V 7. c razredu smo se pogovarjali o tem, kako pomembno je pomagati drugim, ob tem pa so se tudi sami postavili v vlogo tistega, ki potrebuje pomoč. Spoznali so, da se počutijo zelo dobro, kadar kdo njim ponudi pomoč, ko jo potrebujejo. Letos nas je pri delu prav tako vodila misel Anite Ogulin, dolgoletne prostovoljke in predsednice Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje: »Vsako dobro delo je vselej dvosmerno. Pomaga tistemu, ki pomoč potrebuje in osreči vsakega, ki pomoč nudi.« Natalija Rob Učenci so na različne načine beležili, kaj so dobrega naredili za sošolko/sošolca, starše, stare starše, sorojence … 7 ARHITEKTURNA DEDIŠČINA V FOTOGRAFIJI V okviru projekta Arhitekturna dediščina v fotografiji sta učenki Osnovne šole Dušana Flisa Hoče, pod mentorstvom učiteljice zgodovine in umetnostne zgodovine, obiskali nekaj znamenitih arhitekturnih objektov v občini HočeSlivnica. S fotoaparati in mobilnimi telefoni sta poskušali ujeti različne vidike, detajle in vzdušje teh stavb, ki so del naše kulturne dediščine. Učenki sta bili navdušeni nad raznolikostjo arhitekturnih slogov, od baroka do moderne, in nad možnostmi, ki jih ponuja fotografija kot umetniški izraz. Naučili sta se osnovnih pravil kompozicije, osvetlitve, perspektive in barvne harmonije. Prav tako sta spoznali zgodovino in pomen teh objektov za našo identiteto. Njune fotografije so bile poslane na tekmovanje, razstavo in objavljene so na spletni strani šole. Njihov cilj je pokazati lepoto in vrednost arhitekture našega kraja ter spodbuditi zanimanje in spoštovanje do te umetnosti med vrstniki in širšo javnostjo. Petra Urek, mentorica 8 Agata Glavan Čander, 7. b, Eva Loredana Knez, 8. a HOLZwoodDRVOles Sodelovali smo v mednarodnem projektu HOLZwoodDRVOles, ki ga vodi OŠ Selnica ob Dravi. Učenke in učenci 9. razredov (Nina, Marija, Daša in Vid) so v Botaničnem vrtu fotografirali drevesa. Njihove fotografije so bile razstavljene tudi v Nürnbergu v Nemčiji, kjer je bil ta projekt predstavljen evropskim koordinatorjem UNESCO šol. Cilj projekta je otrokom in mladim ponuditi priložnosti raziskovanja, igre in poljubnega ustvarjanja z lesom ali o lesu, ob tem pa graditi miren in boljši svet z medsebojnim povezovanjem, razumevanjem in sodelovanjem. Borut 9 Merč nik Z ODRA NA ODER Tudi letos, kot že vrsto let poprej, so na OŠ Leona Štuklja v Mariboru izvajali Unescov projekt Z odra na oder, ki je namenjen vsem mladim nadobudnim gledališkim skupinam. Ker tudi na naši šoli ustvarja gledališko-dramska skupina, so se učenci skupaj z mentorico in spremljajočo učiteljico udeležili srečanja, kjer so se predstavili s svojo igro o nagajivi Piki, hkrati pa so si ogledali tudi igre, ki so jih pripravili učenci iz drugih šol. Organizacija na gostujoči šoli je bila več kot odlična, saj so za mlade igralce pripravili čisto pravi oder, kjer so jim bili v pomoč tudi tehniki, da je igra res potekala tako, kot mora. Učenci, ki so se srečanja udeležili s svojo igro, so našo šolo več kot odlično zastopali, saj so s svojo igro očarali tudi najmlajše občinstvo in ob koncu so prejeli bučen aplavz. Je pa to srečanje poučno tudi zato, ker so si učenci lahko ogledali še ostale predstave in se spoznali tudi s svojimi vrstniki, ki so prav tako kot oni ljubitelji Skratka dan je bil odličen in amaterskega gledališča in jim ni nikoli težko zagotovo se bo gledališkostopiti na oder. dramska skupina tudi v naslednjem letu udeležila srečanja Z odra na oder. Andreja Krajnc, mentorica 10 NE DRŽI JEZIKA ZA ZOBMI! Po nekaj letih sodelovanja v Unescovih projektih smo se odločili za svoj projekt, ki smo ga poimenovali Ne drži jezika za zobmi! Učenci različnih slovenskih šol so spoznavali jezikovno raznolikost Evropske unije, jezike, ki se jih učimo v šolah, in jezike, ki jih v naš učni prostor prinašajo učenci različnih kultur in narodnosti ter narečnih skupin. Sodelujoči so ustvarjali razglednice, katere so na eni strani ilustrirali, kako bi se sami in v okviru šole, svojega kraja ali mesta povezovali s prijatelji drugih kultur, na drugi strani pa so prijatelja nagovorili/povabili v svoj kraj, mesto ali državo, in sicer v izbranem jeziku ali narečju. Izdelki so razstavljeni na razstavi v naši šoli, najboljši izdelki pa so bili nagrajeni. 11 M ljak in S aja Debe anja Obah a Ekošola EKODAN – Ne zavrzi oblek, ohrani planet! 15. 4. 2023 smo na šoli izvedli že tradicionalni ekodan z naslovom Ne zavrzi oblek, ohrani planet! Rdeča nit dneva so bila odslužena oblačila. Učenci so se najprej seznanili s problemom odpadnega tekstila, hitre mode in vplivom celotne modne industrije na okolje. Na začetku dneva so si učenci ogledali predstavitev in se tako seznanili s problemom. Ogledali so si tudi filmček Gora tekstila, ki je nazorno prikazal problem zavrženih oblačil. V nadaljevanju so sledile delavnice po razredih, v katerih so učenci reciklirali odpadna oblačila in drug tekstil, ki so ga prinesli od doma. Učenci in učitelji so ideje za ustvarjanje našli na Padletu (spletni oglasni deski) in si samostojno izbrali aktivnosti med ponujenimi vsebinami. Na razredni stopnji so učenci izdelovali šale in druge modne dodatke, lutke, okraske, igrače in nakupovalne vreče. Učenci predmetne stopnje pa so si izdelali trakove za v lase, šale, torbe, ustvarili so tudi izvirne modne kreacije. Ob tem so razvijali tudi ročne spretnosti, se naučili kaj zašiti in ponovno uporabiti zavržen kos oblačila. Nastali so kreativni in uporabni izdelki, ki si jih lahko ogledate na fotografijah. Veseli in ponosni smo, da se učenci vedno bolj zavedajo problema tekstilne industrije in njenega vpliva na okolje. Maja Petrović Kos Nataša Nikolić 12 MENJALNICA OBLAČIL NA PODRUŽNIČNI ŠOLI V soboto, 15. aprila 2023, smo izvedli tehniški dan z naslovom ekodan tekstil (Ne zavrzi oblek, ohrani planet). V šolo smo prinesli svoja oblačila za menjavo, ki so bila v dobrem stanju ter jih oddali učiteljicam. Našo šolsko jedilnico smo spremenili v pravo mini trgovino. Četrtošolci smo pomagali razvrstiti prinesena oblačila. Skupaj smo zložili majice s kratkimi rokavi, majice z dolgimi rokavi, puloverje, jopice, hlače, krila, kopalke in kape. K oblačilom smo postavili še kartice z imeni oblačil. Po eko delavnicah v učilnicah in malici smo si lahko pomerili izbrana oblačila, za vsakega izmed nas se je našel kakšen kos. Učenci smo bili zelo veseli te izkušnje. Upam, da bomo v prihodnosti še izpeljali kakšen podoben projekt. ŠOLSKO TEKMOVANJE: EKOKVIZ 2022/23 Za nami je leto 2022 in že smo skočili v prečudovito leto Z novim letom so prišli novi izzivi in seveda tudi tekmovanja. 2023. Eno od tekmovanj, ki je potekalo 12. januarja, je bil Ekokviz. Letos so sodelovali 7., 8. in 9. razredi osnovnih šol. Naša osnovna šola se je na omenjeno tekmovanje vključila s tremi ekipami, ki so reševale letošnji kviz, teme pa so bile za vsak razred posebej, prav tako pa posamezna tema za vse tri razrede. Trenutno še ne vemo, katera od treh ekip se bo uvrstila na državno tekmovanje, vemo pa, da ne glede na rezultat smo lahko ponosni na naše učence/učenke, ki so sodelovali v letošnjem tekmovanju. Ekokviz kot tekmovanje nam ne vsiljuje tem, ki jih moramo vedeti za tekmovanje, temveč je namen predvsem ta, da se učenci zavzamejo za naš ljubi planet, saj iz dneva v dan bolj onesnažujemo in uničujemo naravne habitate našega planeta. Še enkrat čestitke vsem tekmovalcem iz naše šole, ki so se odločili za tekmovanje v Ekokvizu, obenem pa želimo tudi vzpodbuditi ostale, da se zavzamejo in previdno ravnajo z naravo, ker je možno, da bo svet začel umirati – zato kar pot pod noge in naredite nekaj za svoj planet! Robin Hödl Matijašec, 8. c 13 Glasbeni kotiček ŠOLSKA GLASBENA SKUPINA VIOLETS Zvok in z njim glasba dokazano vplivata na razvoj in počutje otroka, saj imata izredno terapevtsko moč. Prav zato je zelo pomembno, da se otroci ukvarjajo z glasbo, saj jih pomirja, spodbuja, tolaži. Ob navdušenju nad njo se sprošča hormon sreče, ukvarjanje z glasbo pa pozitivno vpliva na sposobnost prilagajanja, dela v skupini, na samodisciplino in tudi na ustvarjalnost. Z zagotovostjo lahko zatrdimo, da imajo člani naše šolske glasbene skupine Violets vse zgoraj omenjene lastnosti. Vijolice, kot jim ljubkovalno rečemo, so sestavljene iz štirih prav posebnih cvetov … BOR TRPIN je star 14 let in ima v skupini vlogo kitarista. Igra klasično, akustično, bas in električno kitaro. Pred tremi leti je začel igrati akustično, septembra lani pa še električno kitaro. Sodelovanje z drugimi člani benda ga je spodbudilo k dnevnemu igranju. Med tednom kitaro igra 5 ur, med vikendom pa 6–7 ur. Čez počitnicami pa se zgodi, da jo igra od jutra do večera. Kot del glasbene skupine se počuti kot pravi rocker in upa, da bo v prihodnosti igral na veliko koncertih ter nastopih. Predvsem ga navdihuje igranje pred veliko množico ljudi. V času spoznavanja inštrumenta je imel veliko vzornikov, sprva so bili to pop zvezdniki, ko pa je videl video posnetek Slasha, si je kupil električno kitaro. Zraven njega sta mu vzornika še Bor Zuljan in Steve Vai. Vsem, ki želijo igrati v bendu, pa priporoča, naj bodo potrpežljivi in vztrajni, saj sam zase nikoli ni mislil, da bo član glasbene skupine. Sprva tudi želje ni imel, saj je bil bolj posvečen narodnozabavni in pop glasbi. Zaradi povabila v glasbeno skupino je mnenje hitro spremenil ter se zaljubil v močnejše ritme. 14 MAJ DRAGANIČ je star 14 let in je bobnar. Bobne igra že 5 let. V šolski glasbeni skupini se počuti odlično – predvsem zaradi ljudi, ki ga obdajajo. Imeti band so njegove sanje, že odkar je bil majhen, zato ceni vsak trenutek, ki ga lahko preživi s člani. Počuti se super, ker se ogromno dogaja, kaj vse, pa naj ostane skrivnost. 😊 Igral je že na veliko nastopih, na koncertu pa šele, ko so Violets imeli predstavitev svojega celoletnega dela. Zaradi izkušenj ni bil preveč živčen, prizna pa, da se je nervoza pojavila tik pred nastopom, kar je zdrava mera treme. Ko se je koncert končal, je želel še igrati, ker je bilo vzdušje popolno. Pravi, da tega trenutka ne bo pozabil nikoli. Včasih se zamisli in se sprašuje, kam vse ga bo življenje poneslo, a čez 10 let se še zmeraj vidi v šoli oz. na fakulteti. Na začetku mu je bil vzor bratranec, ki mu je bobne tudi predstavil. Zelo mu je hvaležen, saj se je v bobne zaljubil. Mnenja je, da bi bilo smešno, če kot bobnar ne bi poslušal rock glasbe. Njegov najljubši bend so Red hot chilli pepers. Poudarja pa, da ima pa srečo, ker ima starša, ki ga predobro poznata, zato sta mu kupila karto za njihov koncert. Vsem bralcem, ki želijo igrati v bendu, pa svetuje: »NIKOLI NI PREPOZNO!« LUCIJA ROMIH zaključuje osnovnošolsko izobraževanje in je stara 15 let. V šolskem bendu igra harmoniko, klavir ali električno kitaro. Klaviature igra že 6 let, električno kitaro pa eno leto. Zase pravi, da je vedno imela rada glasbo in prav zato je še posebej hvaležna, da ima možnost igrati v šolski glasbeni skupini. Pravi, da je v skupini manj stresno, kot če si na odru sam, in je mnenja, da šele v skupini glasba resnično zaživi. Njeno mnenje je, da je biti del glasbene skupine zelo velika pohvala. Ne glede na to, da je samo šolski band, so vsi člani zelo talentirani – vsak na svojem področju. Z mesečnimi nastopi lahko vsi pokažejo svoje sposobnosti in vsak nastop jim je zaradi tega zelo pomemben. Pravi, da se prav zmeraj zelo natančno pripravijo za nastop, posebne priprave pa so potekale zaradi prvega koncerta. Pred koncertom je bila pod velikim stresom, vendar so tedenske vaje z bendom in zelo veliko vaj s kitaro doma pomagale odstraniti stres in nervozo. 15 Sam koncert ji je minil zelo hitro in med samim potekom se je zelo zabavala in se počutila odlično. Po končanem koncertu pa si je lahko oddahnila in se malo sprostila od vseh glasbil. Zaveda se, da bo v prihodnosti še veliko igrala in se ukvarjala z glasbo do konca življenja. Prav tako upa in ve, da se bo naučila še veliko drugih glasbenih inštrumentov. Njena motivacija v glasbi je strast po znanju. Zelo jo motivirajo vzorniki, predvsem glasbena skupina Queen, še posebej pa njihov pevec Freddie Mercury, saj je bil poznan po ogromnem talentu ter velja za enega najboljših pevcev rock glasbe. Zelo rada pa ima tudi skupino ABBA, saj ima odlične in čudovite pesmi. Sama je zelo vesela, da je lahko v glasbeni skupini in vsem bralcem svetuje, če imajo željo biti v glasbeni skupini, naj se pozanimajo, kdo vse okoli njih je še glasbenik in jo ustvarijo čim prej, saj je ena najboljših stvari, ki se ti lahko zgodi v življenju. ALINA TAJHMAN je vokalistka skupine Violets in je stara 14 let. Violino se je učila 6 let in v tem času osvojila nekaj zlatih priznanj na državnih tekmovanjih. Sedaj jo igra še za lastno dušo ter si izbor pesmi priredi sama. V glasbenem svetu deluje praktično že od rojstva, saj so po mamini strani v družini sami glasbeniki. Že od malih nog je rada pela, posnela pa je veliko otroških pesmic za šolske učbenike. Vesela je, da je lahko del šolske glasbene skupine, saj počne to, kar jo veseli. Pred koncertom je ni bilo strah, saj je vedela, da bend to zmore. Zelo jo je osrečilo, ker so po nastopu s člani skupine prejeli same pohvale. Tudi sama je z njim zelo zadovoljna, predvsem zato, ker so za ta rezultat veliko vadili in se zelo trudili. Omeni, da delo v glasbeni skupini poteka zelo hitro, saj se s člani razumejo, zabavajo in držijo dogovorov. Vesela je, da se hitro uskladijo in če se pojavi kakšna težava pri določeni pesmi, jo malce priredijo. Tudi če so vaje kdaj naporne, jih naredijo v zabavne. Veliko znanih bendov je začelo z manjšimi koncerti, zato je mnenja, da so na zelo dobri poti. Bralcem svetuje, naj nikoli ne sledijo sanjam drugih, ampak zgolj in samo svojim sanjam. Poudarja, da ne smete dovoliti, da vam jih kdorkoli prepreči sanjati in živeti vaše sanje. Naše vijolice so prav posebna cvetlica, na katero smo neizmerno ponosni. Zavzetost, odgovornost in predvsem spoštovanje drug do drugega ter do same glasbe jih bo popeljala v višave … Ponosni smo, da ste naši! Danijela Pećanac, mentorica 16 ZLATO PRIZNANJE IN POSEBNA NAGRADA ZA PETJE Na Glasbeni akademiji v Ljubljani je 4. marca 2023 potekalo državno tekmovanje Glasbena olimpijada, kjer so se mladi glasbeniki preizkusili v štirih različnih glasbenih disciplinah (avtorska skladba na inštrumentu, petje, teorija glasbe in melodičnoritmične vaje). Nanjo se je že drugo leto zaporedoma uvrstil učenec 9. razreda, Vito Bejat Krajnc, ki je osvojil ZLATO priznanje in 2. mesto v državi. Vito je v dveh tekmovalnih disciplinah dosegel maksimalno število točk ter prejel POSEBNO NAGRADO za petje, in sicer z avtorsko skladbo Potovanje, kjer je raziskoval tradicionalno glasbo Kitajske, Irske in Balkana ter se lotil njihovih glasbenih prvin in značilnosti. Na zaključni slovesnosti in podelitvi nagrad je zapel pesem Jožeta Privška Vrača se pomlad. Brez učiteljev in mentorjev bi Vito težje dosegel odlične rezultate, zato se zahvaljuje učiteljici petja, gospe Sanji Poljšak Pesan, učiteljici violine, gospe Sausan Hussein, ter učiteljici glasbe, gospe Maji Paulič. Vitu čestitamo za vse uspehe in mu želimo še ogromno dosežkov. Danijela Pećanac 17 GLASBENI OKUS NAŠIH UČENCEV Učenci izbirnega predmeta šolsko novinarstvo smo opravili raziskavo o glasbenem okusu naših učencev, saj smo se zmeraj spraševali, katero zvrst glasbe najraje poslušajo. V raziskavi je sodelovalo 576 učencev od 4. do 9. razreda. Naša raziskava je ponudila 5 zvrsti glasbe: pop, rock, elektronska, balkanska ter slovenska glasba. 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred POP 18 34 4 1 3 16 ROCK 17 32 16 12 11 11 ELEKTRONSKA 9 29 11 7 1 6 BALKANSKA / 23 19 31 17 50 SLOVENSKA 33 32 13 27 30 63 18 Raziskava je pokazala, da pop glasbo najraje poslušajo petošolci. Na drugem mestu so četrtošolci in na tretjem devetošolci. 6., 7. in 8. razredom pa pop ni najbolj priljubljena zvrst. Pri rock glasbi so rezultati podobni, saj ponovno prednjačijo petošolci. Na drugem mestu so četrti razredi, tesno za petami pa jim na tretjem mestu sledijo šestošolci. Rock je najmanj priljubljen v 7., 8. in 9. razredih. Elektronsko glasbo ponovno najraje poslušajo petošolci, med ostalimi razredi pa ni najbolj priljubljena – najmanj jo imajo radi v 8. razredu, saj jo posluša zgolj en učenec. Devetošolci prednjačijo pri balkanski glasbi, na drugem mestu je priljubljena med sedmimi razredi, nato med petimi ter nazadnje med šestimi in osmimi razredi. V četrtem razredu je ne posluša nihče. Tudi slovenska glasba je priljubljena najbolj med devetošolci, sledijo jim učenci 4., 5., 8. in 7. razreda. Najmanj priljubljena je med šestošolci. Lotili smo se še raziskave med samimi zvrstmi in ugotovili, da je slovenska glasba najbolj priljubljena, sledi ji balkanska, na tretjem mestu je rock, na predzadnjem pop ter na zadnjem mestu elektronska glasba. Veseli smo, da so rezultati naše raziskave pokazali, da je slovenska glasba med učenci naše šole najbolj priljubljena. Upamo, da bo tudi v prihodnjih letih tako. Nika Dudek, Nina Kovač, Maj Draganič in Alina Tajhman 19 VIJOLICE SO CVETELE TUDI NA ODRU Pravo rockersko vzdušje so pričarali učenci šolske glasbene skupine Violets 23. 5. 2023 ob 18.00 v Kulturnem domu Hoče. Ob pravem 'light showu' so se slišale uspešnice skupin Aerosmith, Gun's'roses, Big foot mama, AC/DC, Joker out, Betles, Pink Floyd … Še himna je drugače zvenela ob žaganju kitar in odmevu bobnov. Naši Bor Trpin (električna in akustična kitara), Maj Draganič (bobnar), Lucija Romih (klaviature, električna kitara) in Alina (vokal, violina) so vse obiskovalce pustili odprtih ust. S preigravanjem rockerskih uspešnic so publiko zasrbele pete, glasilke se niso mogle upreti prepevanju, solze ponosa se niso sramežljivo vpijale v robčke, ampak so se pozitivno iskrile iz navdušenih oči naše drage publike in dlani so večkrat hrupno pokazale svoje navdušenje. Našim cvetlicam je na pomoč priskočil Luka Franc, šestošolec, ki je na humorističen način povezoval vse skrbno pripravljene točke. Gost naših vijolic pa je bil Jani Frešer iz 6. a, ki je s harmoniko popestril ozračje v dvorani. Pravo presenečenje večera pa so bile učiteljice OŠ Dušana Flisa Hoče, ki ne samo, da so pri nekaterih pesmih pele back vokale, tudi pripravile so odštekano točko in pokazale, da smo lahko učitelji zelo zabavni in predvsem pripravljeni pomagati otrokom – vedno in povsod. Vzdušje je bilo fantastično. Besede ga ne morejo opisati, to se da le začutiti. Tako da upamo, da se jeseni vidimo v prepolnem kulturnem domu. 20 Danijela Pećanac, mentorica Športni kotiček DRŽAVNI PRVAK V JUDU Naša šola je zelo znana po odličnih športnikih, ki dosegajo neverjetne rezultate na raznoraznih tekmovanjih. Zelo smo ponosni na njihove dosežke in želeli bi si, da je še več učencev vključenih v športne dejavnosti, saj je šport tisti, ki oblikuje našo osebnost, navade in nas ohranja zdrave. Eden od najbolj priljubljenih športov je vsekakor judo, v katerem učenci dosegajo zavidljive rezultate. Vsekakor gre zahvala Judo klubu Apolon Hoče, ki otroke neumorno motivira ter pripravlja na raznorazna tekmovanja. Naši športniki uživajo na druženjih, tekmovanjih, prvenstvih … Videti je, da so resnično ena velika Apolon družina. Tokrat smo se šolski novinarji pogovarjali Janijem Černetom, ki obiskuje 8. c razred. Umirjen deček, ki dosega vrhunske rezultate in ne preneha presenečati, nas je navdušil s svojimi odgovori. Koliko časa že treniraš? Jani: Judo treniram 7 let. Pred tem sem treniral nogomet. Kako pogosti so tvoji treningi? Jani: Treniram vsak dan (od ponedeljka do petka). Ob torkih in četrtkih pa tudi dvakrat na dan. Koliko časa trajajo treningi? Jani: Treningi trajajo 2 uri. Kdo pa je tvoj trener? Jani: Moja trenerja sta Mario Rudl in Mitja Jenuš. Moraš paziti na prehrano? Jani: Na prehrano moram redno paziti, saj smo razvršečni v kategorije po starosti in po teži. Ali sploh najdeš čas za družbo? Jani: Za družbo najdem pogosto čas, ko nisem preveč obremenjen s šolo in treningi, sicer pa imam veliko prijateljev na judu, s katerimi se družimo tudi v prostem času. 21 Kako pa kombiniraš treninge in tekmovanja s šolskimi obveznostmi? Jani: Imam status športnika. Treninge in tekmovanja kombiniram s šolskimi obveznostmi tako, da se z učitelji dogovorim za spraševanja vnaprej. Kdo te je navdihnil za ta šport? Jani: Za ta šport so me navdihnili prijatelji. Na kateri dosežek si najbolj ponosen? Jani: Najbolj sem ponosen na letošnje državno prvenstvo, kjer sem bil najmlajši v kategoriji -50kg (U16) in dosegel 1. mesto. Prav tako sem ponosen na dosežke domačega turnirja Apolon open, kjer je bilo 1200 tekmovalcev iz 19 držav, dosegel sem pa odlično 3. mesto. Kje vse po svetu si bil na tekmovanjih? Jani: Na tekmovanjih sem bil na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni Gori, Avstriji, Bolgariji, Poljski in pa v Sloveniji. Kaj si želiš v športu doseči? Jani: V športu si želim priti na Olimpijske igre, v prihodnjih letih pa doseči medaljo na Evropskem prvenstvu. Katere besede te opisujejo? Jani: Besede, ki me najbolje opisujejo, so: vztrajen, deloven, zavzet, komunikativen … Na kaj pomisliš, preden se spopadeš z nasprotnikom? Jani: Preden se spopadem z nasprotnikom, pomislim na dobre borbe, ki sem jih zmagal in se skoncentriram na borbo ter poslušam trenerjeva navodila. Kaj bi želel sporočiti bralcem našega glasila? Jani: Ukvarjanje s športom je nekaj, kar te oblikuje v dobro osebo, ki se lažje znajde v vsakdanjem življenju. Spoznaš veliko novih ljudi, krajev in se naučiš vztrajnosti, prenašati poraze in uživati v zmagah. Vsekakor sta za odlične rezultate potrebna red in disciplina, a brez odličnih trenerjev, celotne ekipe ter podpore staršev ne bi šlo. Strinjamo se z našim Janijem in svetujemo, da se posvetite športu, saj vas čaka mnogo lepega. Učenci izbirnega predmeta šolsko novinarstvo 22 DVORANSKI DRŽAVNI PRVAK Lukas Dovnik, učenec 8. c razreda, tudi letos navdušuje z nadpovprečnimi rezultati. Po lanskoletnem izjemno uspešnem letu je letos postal še: državni prvak v krosu, državni šolski prvak v krosu, prvak na 1000 m na prostem s časom 2:44, področni prvak na 1000 m s časom 2:38:57. Pridobil je še dodaten laskav naslov – postal je dvoranski državni prvak na 1000 m, prav tako pa državni prvak v štafeti. Prvenstvo Slovenije je potekalo 5. 2. 2023 v Zagrebu v dvorani za pionirje in pionirke U16. Novo sezono je Lukas začel več kot odlično, saj je postal državni prvak na 1000 m s časom 2:47:89, čeprav se je letos znašel v starejši kategoriji. Prav tako je bil udeležen v štafeti 4 x 200 m v postavi z Rokom Godičem, Patrikom Murkom ter Vidom Černcem (AD Štajerska), kjer so suvereno zmagali in postavili nov državni rekord, ki zdaj znaša 1:37:86. Do konca sezone bo še kar nekaj tekem in verjamemo, da nas bo Lukas z rezultati ponovno navdušil. Danijela Pećanac 23 HIP HOP, FREE STYLE, STREET SHOW Začelo se je v šestem razredu, ko so starši obupano dejali: »Ne, Vito, nimamo te časa peljati še na ples! Preveč obveznosti imaš.« Čez čas pa zaradi vztrajnosti našega devetošolca popustili: »No, prav, ampak samo enkrat na teden!« En trening na teden v plesni šoli Pingi se je počasi spremenil v vsakodnevne, večurne treninge, tekmovalno obarvane vikende doma in v tujini. Vito trenutno tekmuje v treh plesnih disciplinah in s svojo skupino ter individualno dosega najvišja mednarodna in državna priznanja: • 1. mesto na svetovnem prvenstvu na Poljskem 2022 v kategoriji Street dance show formacija mladinci, • 1. mesto International dance open Zagreb 2023 (kategorija Urban junior) • 1. mesto Libero dance fest 2023 (kategorija Urban junior), • 1. mesto na državnem tekmovanju 2023 – Street dance show mala skupina mladinci, • 2. mesto na državnem tekmovanju 2023 – Street dance show formacija mladinci, • 1. mesto Rolly dance open (kategorija Urban junior), • 8. mesto HIP HOP solo na državnem tekmovanju 2023. K takšnim uspehom poleg trdega dela in odrekanj pripomore tudi razumevanje ter velika podpora staršev in učiteljev. Hvaležni smo, da lahko naše nadarjene učence podpremo ter jih vzpodbudimo za nadaljnje uspehe. Se že veselimo novih uspehov. 😊 Danijela Pećanac 24 CESTNO KOLESARSTVO Sem učenka 6. razreda in treniram cestno kolesarstvo. Kolesarim že od tretjega leta, treniram pa dobro leto. Na leto prevozim od 4000 do 5000 km. Treniram štiri do petkrat na teden pri Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj. Moji treningi potekajo na Ptuju, večinoma v Halozah. Velikokrat se odpravim tudi do Areha. Letos sem se udeležila že sedmih dirk in na vseh osvojila 2. mesto; postala sem tudi državna podprvakinja. Moja želja in cilj za letošnjo sezono sta, da se na preostalih dirkah uvrstim na TOP 3 lestvico in da bi osvojila 1. ali 2. mesto v Pogi pokalu in pokalu Slovenije. Pogi pokal je skupni seštevek petih najtežjih dirk v sezoni, v pokal Slovenije pa se šteje skupni seštevek točk iz celotnega leta. Verjamem, da mi bo s trudom in vztrajnostjo uspelo Lep športen pozdrav Vivi Oblak LINA JAVORNIK Marsikdo ne ve, da imamo v naši šoli profesionalno šahistko Lino Javornik, ki je učenika 8. b razreda. Nad šahom jo je navdušil starejši brat in to navdušenje traja že od prvega razreda. Zaradi vztrajnosti in treniranja je dosegla te odlične dosežke: 2. mesto posamično DP v standardnem šahu D16, 2. mesto posamično DP v pospešenem šahu D16, 2. mesto ekipno DP v pospešenem šahu U16, 1. mesto ekipno člansko DP ženske v hitropoteznem šahu, 2. mesto ekipno člansko DP ženske v pospešenem šahu, 1. mesto ekipno DP U20 v hitropoteznem šahu, 1. mesto ekipno Mariborska liga, 4. mesto posamično DP mladink U16 v pospešenem šahu, 4. mesto posamično DP mladink U20 v hitropoteznem šahu. Zelo uspešno pa je igrala tudi na svetovnem mladinskem prvenstvu U16 v Romuniji. Naši Lini še naprej želimo obilo dosežkov in ji ob tej priložnosti sporočamo, da smo ponosni nanjo. Tinkara Hojnik, 8. b 25 PODROČNE PRVAKINJE V četrtek 18. 5. 2023, je na naši šoli potekal področni finalni turnir v mali odbojki za mlajše učenke. Turnirja so se udeležile naslednje šole: OŠ L. Pliberšek, OŠ Tabor I, OŠ Lenart in OŠ Dušana Flisa. Naše učenke so premagale vse gostujoče ekipe s prepričljivim rezultatom 2:0 in osvojile 1. mesto in s tem postale področne prvakinje. Na tej stopnji se je tekmovanje zaključilo. Končni vrstni red je bil: 1. OŠ Dušana Flisa 2. OŠ L. Pliberšek 3. OŠ Tabor I 4. OŠ Lenart. Loredana Cristea Čestitamo učenkam za odlično igro in 1. mesto. Te so: 1. Ajda Hiti, 2. Una Mladenovič, 3. Ana Koželj, 4. Leni Lah, 5. Alisa Koren, 6. Gaja Babič, 7. Nina Merkuš, 8. Maja Merkuš, 9. Zala Fekonja, 10. Lia Polak Korošec, 11. Janja Kovačič, 12. Mina Košar. 26 Dogodki, zanimivosti KNJIŽNICA, OAZA MIRU, STRPNOSTI IN MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA Šolska knjižnica je prostor, v katerem lahko učenci najdejo miren kotiček za branje, učenje ali prijetno preživljanje prostega časa. V njej se družijo s prijatelji, gledajo knjige in se o njih pogovarjajo. Z raznimi bralnospodbujevalnimi akcijami učencem še približamo knjige in knjižnico ter jih usmerjamo pri njihovem bralnem razvoju. V mesecu septembru smo jih povabili na medpredmetne učne ure, kjer smo jih spodbudili k branju v novem šolskem letu in povabili k sodelovanju pri Prežihovi bralni znački. Zastavili smo nov projekt Branje je lahko zabavno in nove dejavnosti, da bi učence dodatno spodbudili k branju, ki se je v času karanten in zaprtja knjižnic v zadnjih dveh letih učencem odtujilo. Prvošolci so po novem vsak teden eno uro obiskali knjižnico skupaj z razredničarko. Takrat so poslušali pravljico in zamenjali knjige. Na pot smo med njih poslali knjižni nahrbtnik, ki je krožil med učenci in se bo konec šolskega leta ponovno vrnil v knjižnico poln dogodivščin in zapisov otrok in staršev. Mesec oktober je mesec šolskih knjižnic. Letos je bil podprt s sloganom Branje za globalni mir in življenje v harmoniji. Vsi naj se zavemo povezave med knjigami, branjem, šolskimi knjižnicami in o tem, da lahko skupaj soustvarjamo mir in življenje v harmoniji. Šolska knjižnica naj bo oaza miru, strpnosti in razumevanja med vsemi. Dejavnosti smo povezali s tednom otroka pod sloganom Skupaj se imamo dobro! 27 Na šoli smo praznovali ta dogodek z naslednjimi dejavnostmi, ki so povabile učence v knjižnico: Pričeli smo z udeležbo na Bralnem maratonu, ki jo pripravlja ZPM Maribor. Naše tri učenke Vivi, Maja in Nina iz 6. razreda so napisale svojo lastno pesem, ki je objavljena v zborniku Skupaj se imamo dobro! Lahko si ga ogledate in preberete na FB strani Bralne značke. V Tednu otroka smo pripravili pravljične ure za najmlajše, namizno igro Knjižničarka ne jezi se! in pogovorne ure ob knjigah za starejše učence. Največji odziv je bil za pravljično uro, zato smo jo izvedli dvakrat. Prvič smo v knjižnici pripravili Knjižno menjalnico. Vsak izmed učencev je imel možnost, da zamenja kakšno svojo lastno knjigo. Zamenjali smo 141 knjig. Nekaj knjig je bilo v Knjižno menjalnico podarjenih in tako smo jih lahko ponovno ponudili v Knjižni menjalnici v mesecu aprilu, ki je bila ponovno odlično obiskana. Pripravili ali uredili smo bralne kotičke, ob sredah uvedli bralni odmor ter branje zastavili tedensko v urniku. V sklopu šolske knjižnice smo v novembru izvedli pilotni projekt ministrstva za šolstvo in založbe Beletrina, s katerim smo učencem od 7. do 9. razreda preko šolske knjižnice omogočili brezplačno izposojo e-knjig za domače branje na sBiblosu. Decembra smo brali pravljice v prazničnem kotičku z lučkami. Januarja in februarja pa nadaljevali z učnimi urami v knjižnici, pri katerih smo se učili navajanja virov, spoznavali postavitve leposlovne in poučne literature, iskali informacije v knjigah in skozi knjigo spoznavali in reševali problem medvrstniškega nasilja. V mesecu marcu smo v 7. razredih izvedli projekt Rastem s knjigo. Sedmošolci so organizirano obiskali Knjižnico Hoče, spoznali projekt in možnosti, ki jih nudi splošna knjižnica ter prejeli vsak svojo knjigo Reformatorji v stripu, ki jim jo je podarila Javna agencija za knjigo v sodelovanju z ministrstvom za kulturo in društvom bralna značka. 28 V mesecu aprilu smo med nas povabili najmlajše iz vrtca, ki so prisluhnili zgodbici in listali knjige ter izvedli tri knjižne kvize za učence od 4. do 6. razreda. Med ekipami četrtošolcev je na temo knjige Ti kanta požrešna! zmagala ekipa 4. b (Tinkara, Maks, Jaka), med petošolci na temo Veliki dobrodušni velikan ekipa 5. c (Pia, Ana, Julijan) in med šestošolci na temo Ronja, razbojniška hči 6. b (Vivi, Nina, Neža). V mesecu maju smo pripravili zaključek bralne značke z gostom Boštjanom Gorencem - Pižamo. Skupina učencev iz 6. razreda je uvodoma pripravila kratko igro po njegovi slikanici Si že kdaj poskusil luno?, šolski band je »zašpilal« svoje komade in navdušil nas je sam avtor in prevajalec številnih stripov, med drugim Pasjega moža in Kapitana Gatnika. Knjižnica je bila v tem šolskem letu res središče šole. Učenci so se postopoma spet navajali na prijeten prostor, na knjige in branje. Lidija Mazgan, knjižničarka TEDEN OTROKA Med 3. in 9. oktobrom 2022 je potekal vsakoletni Teden otroka. Letošnja tema je bila SKUPAJ SE IMAMO DOBRO, saj prijateljstvo za mlade predstavlja nekaj najpomembnejšega. V naši šoli (OŠ Dušana Flisa Hoče) smo ob tej priložnosti za otroke pripravili razne aktivnosti. V današnjih časih otroci veliko časa preživijo pred zasloni in tkejo virtualne vezi, ki pa nikakor ne morejo nadomestiti druženj v živo. Ko se sprehajamo po ulicah ali parkih, vidimo otroke, ki sedijo drug poleg drugega in zrejo v svoje elektronske naprave. Postavlja se vprašanje, kako kvaliteten je ta čas in ali se imajo dobro. Ravno zato smo se v letošnjem Tednu otroka osredotočili na pomen povezanosti, druženja, prijateljstva, pogovarjanja v živo, skupnih dogodivščin, sproščenosti in zabave. 29 Otroci so se lahko v času pouka in po pouku, v oddelku podaljšanega bivanja, povezovali skozi razne socialne in družabne igre. Razne družabne igre so otrokom na voljo skozi vse leto, saj smo lansko leto obogatili naš inventar in jih s pridom koristimo, še posebej v času po pouku ali v jutranjem varstvu. Ker pa nas je letošnja jesen presenetila s čudovitim vremenom, smo veliko časa preživeli tudi na prostem, kjer so se otroci sproščali ob raznih gibalnih igrah. Ob igri so krepili socialne vezi, se učili reševanja konfliktov in sprejemanja kompromisov ter nasploh preživeli skupaj veliko kvalitetnega časa. Otroci v šoli urijo tudi socialne veščine in širijo krog poznanstev ter prijateljstev. Dobri medosebni odnosi vplivajo na otrokovo dobro počutje v šoli. Ravno zato smo se v tem tednu veliko pogovarjali o odnosih in prijateljstvih. Pri razrednih urah in urah slovenskega jezika so brali knjige s to tematiko. Svoje vtise in misli pa so strnili skozi likovno ustvarjanje. Nastala so Drevesa prijateljstva, ki so jih dopolnili z zapisi o tem, kaj za njih pomeni prijateljstvo in dobro preživljanje skupnega časa. Svoje najlepše trenutke s prijatelji so prikazali tudi s slikanjem slik. Nekateri pa so svoje prijatelje ali druge ljube osebe presenetili z zapestnicami prijateljstva, ki so jih sami spletli. Dodano vrednost je v Tednu otroka prinesel Knjižničarski kotiček. Gospa knjižničarka Lidija je otrokom v tem tednu ponudila razne knjižničarske delavnice. Učenci od 1. do 3. razreda so lahko zjutraj pred poukom prisluhnili pravljicam na Pravljični urici. 4. in 5. razredi so se pomerili v igri knjižničarka, ne jezi se. 6. in 7. razredi pa so se družili pri pogovoru ob knjigi. Ingrid Zupančič (koordinatorica Tedna otroka) Mislim, da smo letos otrokom v Tednu otroka res omogočili obilo zabave in dogodivščin, ki jih ne bodo pozabili. Zagotovo pa so se veliko družili in pogovarjali. Teden je bil sproščen, družaben, poln novih izkušenj, tako da smo na koncu tedna res lahko rekli: »Skupaj se imamo dobro«. 30 OTVORITEV PRIZIDKA NA OŠ DUŠANA FLISA HOČE V sredo, 5. oktobra 2022, ko učitelji praznujejo svoj praznik, je v OŠ Dušana Flisa potekala otvoritev prizidka. V zadnjem letu so bile dograjene 4 sodobno opremljene učilnice, v katerih že od začetka šolskega leta poteka pouk, v tem delu prizidka sta tudi kabineta ter sanitarije za deklice in dečke. Z dograditvijo je povečana šolska jedilnica, ki sprejme do 140 oseb, in jo bomo lahko uporabljali tudi za različne kulturne prireditve. Zraven jedilnice je velika sodobna kuhinja, v kateri se vsak dan že pripravlja dobra hrana. Otvoritveno slovesnost je pričel pevski zbor OŠ, nastopili pa so tudi učenci prvega in vseh petih razredov, ki imajo pouk v novih učilnicah, ter harmonikar Jani Frešer, saksofonistka Zoja Soršak in violinist Vito Bejat Krajnc. Vse zbrane so nagovorili g. župan dr. Marko Soršak, g. ravnatelj Alojz Velički in predstavnik Zavoda RS za šolstvo g. Radovan Krajnc. Po prerezu traku in spustu golobov so bili vsi zbrani povabljeni na ogled novih prostorov in pogostitev v novi jedilnici. Sanja Obaha Vsi se strinjamo, da nove pridobitve prinašajo veliko veselja tako učencem kot učiteljem, saj se v novih prostorih zelo dobro počutimo, medtem ko izvajamo vsakodnevne naloge in izpolnjujemo svoje cilje. 15. 2. – Mednarodni dan boja proti otroškemu raku Vsako leto 15. 2. obeležujemo mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Za rakom v Sloveniji letno zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna, mnogi pa bitko s to kruto boleznijo žal izgubijo. Rak ne izbira, zboli lahko kdorkoli: otrok iz našega kraja, otrok iz naše ulice, ali pa otrok našega znanca, prijatelja. Učenci 1. a smo z veliko vnemo in veseljem ustvarili barvito drevo življenja z odtisi raznobarvnih rok, ki simbolizira preživetje otrok z rakom, ki je v rokah vseh nas. Učenci in učiteljici 1. a 31 Učenci Osnovne šole Dušana Flisa Hoče navdušili z gledališko igro Pika Nogavička Skoraj ni otroka, ki ne bi vedel, kdo je Pika Nogavička; vsi vedo, da je to tista razigrana in navihana deklica z rdečimi lički, ki rada uganja norčije in ji je šola zadnja skrb. Tako so se zaradi tega prepoznavnega in za otroke posebnega lika tudi učenci dramskogledališkega krožka Osnovne šole Dušana Flisa Hoče skupaj s svojo mentorico odločili, da to razigrano deklico približajo vsem otrokom in uprizorijo gledališko igro o njej. Igro so tako postavili na oder Kulturnega doma v Hočah in jo odigrali za vse zainteresirane gledalce 9. decembra 2022. Učenci so se v svojih vlogah več kot odlično odrezali, posebnost pa je igri dodala še menjava Pik, saj so ta glavni lik uprizorile kar tri deklice, in sicer so se v vlogi Pike izmenjevale Kiara Merzel, Anastasija Stamenkovič in Zoja Ozmec; prav tako pa sta samemu dogajanju dodala svoj posebni čar tudi Tomaž (Mark Dvoršak) in Anica (Nika Mulec). Zgodba o Piki pa seveda ne bi bila popolna brez tipičnih prizorov, ko Pika odide v šolo, ko jo obiščeta tatova in ko se sreča s policajema. Tako so v igri blesteli tudi ostali učenci – Matija Ertl in Aleks Dvoršak v vlogi policajev in tatov, Agata Glavan Čander v vlogi učiteljice, Tai Jakob v vlogi prodajalca ter Alisa Koren v vlogi prodajalke. Mentorica gledališkega krožka, Andreja Krajnc, pa je bila tista, ki je besedilo za igro priredila ter dodala še glasbene vložke ter poskrbela za celotno izvedbo igre. Vsi skupaj so bili tako zelo veseli, da si je igro ogledalo tako številčno občinstvo, najbolj pa so bil navdušeni nad odzivom najmlajše publike, vrtčevskih otrok, ki so se ob gledanju neizmerno zabavali, kar so pokazali tudi s smehom in velikim aplavzom. Pika se je sicer za nekaj časa poslovila, igralci pa se bodo v prihodnjem letu zagotovo vrnili še s kakšno novo igro. Andreja Krajnc, mentorica 32 DAN ŽENA NA NAŠI ŠOLI Dan žena vsako leto praznuje na milijone ljudi po celem svetu. Ta dan ni namenjen le ljubezni do žensk in podarjenim rožicam, ob 8. marcu slavimo pogumne in močne ženske, ki se ne bojijo prizadevati si za spremembe. Prav zato smo se pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo odločili, da bomo razveselili vse dame naše šole. Priprave so bile kar dolgotrajne, saj smo presenečenje za vse delavke šole pripravljali več kot deset ur. Skrbno smo izdelali papirnate rožice ter jih opremili s posebnimi posvetili, ki so marsikateri učiteljici, kuharici in snažilki zvabila nasmeh na obraz. Ko smo v sredo, 8. marca, presenetili nežnejši spol, so nas nagradili bodisi z lepim nasmeškom, srčno zahvalo, objemom ter tudi s čim sladkim. To je bila ena boljših zamisli, zato se že veselimo naslednjega leta, ko bomo ponovno presenetili naše dame, saj je dobro delati dobro. Tinkara Hojnik, 8. b in Nika Dudek, 8. c PROSLAVA OB MATERINSKEM DNEVU UČENCEV Podružnične osnovne šole Dušana Flisa Hoče Materinski dan je neformalen praznik, posvečen materam. Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910. Materinski dan so v Evropi začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marca. »Rekli so nama, napišita nekaj o materinskem prazniku. Pomislila sva − pa ja, saj to vsak zna. Potem beseda ni stekla. Pero je obstalo. V glavi praznina, na listu belina. Kako naj zaobjameva vse žene sveta? Vse babice, mame, tete in sosede, ki dan za dnem stojite z nami z ramo ob rami. Delate, molite, mislite na nas, da nam olajšate naš zemeljski čas. Katere besede so tiste prave zlatice, da vam povemo, da ste prave carice? Da ob tegobah sveta zmorete imeti še toliko srca, da nas poslušate, razvajate, crkljate in se včasih utrujene z otroki igrate? Naj se še tako namučiva, da najdeva primerne besede, ki bi vse, kar dobrega počnete zajela, na koncu nama pride na misel le beseda − HVALA!« 33 S temi besedami sta učenca Podružnične osnovne šole Dušana Flisa Hoče pozdravila in nagovorila starše, stare starše, brate in sestrice, ki so se udeležili naše proslave ob materinskem dnevu v četrtek, 24. 3. 2023, ob 18. 00 v dvorani AMD v Hočah. Učenci od 1. do 4. razreda so se predstavili s pestrim programov v sodelovanju z učiteljicami. Predstavili so se z dramatizacijami, igro, igranjem na inštrumente, petjem in plesom. Kar nekaj solz ponosa in sreče se je zaiskrilo v očeh. Nastop smo zaključili s skupnim plesom. Na koncu so otroci svoje mamice in babice obdarili z unikatnim magnetom v obliki srčka ali rožice. Vsi prisotni so se lahko posladkali s sladkimi dobrotami, ki so jih pripravile prijazne gospe iz krajevne skupnosti Zg. Hoče. Zagotovo nam bo vsem ostal prijeten spomin na ta materinski dan. Tina Žižek, mentorica 34 PRIJATELJI S ČEŠKE Koordinatorka obiska učencev in učiteljev iz osnovne šole Mládežnická iz Havířova s Češke, učiteljica Maja Debeljak, je prijateljico in kolegico učiteljico Gabrijelo s Češke spoznala leta 2005 na izobraževanju učiteljev nemščine v Berlinu. Ves ta čas sta ostali v kontaktu in načrtovali ter upali na sodelovanje med šolama. V letošnjem šolskem letu se je učiteljici s Češke ponudila priložnost, da prvič obišče našo šolo v okviru Erasmus+ projekta, v katerega so vključeni na njihovi šoli. Tako so jo nekateri spoznali že v mesecu novembru. In prav takrat se je porodila tudi ideja o obisku z učenci, ki so bili v preteklih dneh med nami. Z učiteljicami so se aktivno vključevali k posameznim učnim uram, spoznavali našo šolo, naš domači kraj, spoznali gospoda župana, obiskali Maribor in se sprehodili po Ljubljani - naši prestolnici. Pri vodenjih v angleščini nam je prijazno priskočila na pomoč zgodovinarka in umetnostna zgodovinarka učiteljica Petra Urek. Ta teden je bil za vse nas medkulturen, zelo jezikoven in poln zabave ter novih prijateljstev. Zara Batljan, 8. b 35 ALTERMED “Misli z glavo, migaj in živi zdravo!“ S tem sloganom se je na celjskem sejmu Altermed predstavila naša Osnovna šola Dušana Flisa Hoče. Ko smo prispeli na sejem, smo z učiteljema in učenci 6., 8. in 9. razredov pripravili stojnico, na kateri smo postregli veliko domačih dobrot in predstavili našo ekošolo. Naš slogan pa smo predstavili oziroma uprizorili z igro imenovano zadeni tradicionalno slovensko pokrajino. Igro so naredili naši izjemni učenci, ki so izdelali leseno podobo naše države in v vsako pokrajino, ki je bila označena na lesu, naredili luknjo. Igralci so morali misliti z glavo, saj so odgovarjali na vprašanja, katere tradicije so značilne za katero pokrajino. Če je igralec odgovoril pravilno, je moral vreči zamašek v tisto pokrajino, na katero se je navezovalo vprašanje in tako so migali. Živimo pa zdravo, saj so ljudje po končani igri poskusili domače pridelke lokalnih kmetij. Na sejmu smo se v odprti kuhinji predstavili tudi s kuhanjem naših energijskih dobrot, žitnih ploščic, energijskih kroglic in sadnega napitka. V času pripravljanja so tišino popestrili naši odlični pevki Nuša in Vida ter Jani s harmoniko. Ljudje, ki so se sejma udeležili, so z veseljem poskusili domače pridelke lokalnih dobaviteljev, ki našo šolo oskrbujejo z zdravimi živili. Izkušnja je bila lepa in prijetna, saj smo z učitelji in obiskovalci lepo sodelovali. Na stojnici sta se menjavali 2 skupini. Ko je ena skupina končala s predstavljanjem stojnice, je prišla druga in nadaljevala delo, medtem pa so imeli ostali učenci priložnost se razgledati po sejmu. Mimoidoči so konstantno hvalili našo stojnico in prezentacijo naše šole, tako da lahko rečemo, da smo delo odlično opravili. Daša, Marija in Vid, 9. c NOČ BRANJA 2023 Pa smo jo tudi letos dočakali – Noč branja namreč. Tokrat je bila naša gostiteljica OŠ Miklavž na Dravskem polju. Dogodek, ki smo se ga vsi že zelo veselili, se je pričel na zadnji marčevski dan, v petek 31. 3. ob 18. uri. Udeležilo se ga je 42 šestošolcev in sedmošolcev OŠ Miklavž in OŠ Hoče, od tega 13 učenk naše šole. Učenci so najprej odložili prtljago in sladke dobrote, ki so jih prinesli s seboj ter se namestili po učilnicah, kjer so kasneje prespali. Nato smo se vsi, učenci in mentorji, zbrali v šolski avli, kjer je zbrane prijazno pozdravila in nagovorila knjižničarka OŠ Miklavž Metka Lovišček. Sledila je glasbena popestritev. S prijetnimi glasbenimi ritmi nas je v Noč branja popeljala njihova šolska glasbena skupina. 36 Po uvodnem delu srečanja so učenci sedli v krog in vsak je prejel balon. Le-ti so bili različnih barv. Vsak učenec je moral na balon narisati nekaj, kar ga predstavlja, kar ima rad, s čim se ukvarja. Balone so nato odložili za kasnejšo predstavitev, saj je bila ura že 19.00 in sledil je literarni večer, ki ga je vodila gostja, upokojena učiteljica OŠ Miklavž, gospa Milojka Ozmec. Ker je leto 2023 leto Karla Destovnika Kajuha, nas je z zgodbami o pesniku in s poezijo popeljala v življenje in delo pesnika. Sledila je večerja, ki so se je učenci razveselili, saj so potrebovali energijo za nadaljnje aktivnosti, ki so še sledile. Po večerji so učenci ponovno sedli v krog in vsak izmed njih se je predstavil z opisom tega, kar je narisal na balon. Sledile so delavnice po skupinah na temo Srce v dlaneh. Učenci so bili razdeljeni v 7 skupin. Vsaka skupina je prejela svojo knjigo, ki jo je prebrala in izdelala plakat, na katerem so učenci predstavili ne le vsebino knjige, temveč tudi svoja občutja ob prebiranju zgodbe. Prav tako so morali v povezavi z vsebino knjige okrasiti večji tulec. Po zaključku delavnic so se učenci sprostili in uživali ob igranju različnih družabnih iger. Učiteljica angleščine Jyoti Jöbstl je skrila namige za iskanje skritega zaklada v šoli in v okolici šole. Učenci so dobili besedilo v angleščini, v katerem so morali najti namig, ki jih je pripeljal do skritega novega namiga. Po uspešnem odkritju vseh namigov so prišli do skritega zaklada. Kaj pa je bil skriti zaklad? Vsak učenec je dobil lepo misel v angleščini in paketek piškotkov. Tako so učenci sedli v krog in se posladkali s piškotki, vsak s svojo izbrano knjigo. Knjigo, ki so jo prinesli s seboj, so tudi pokazali in povedali, zakaj so jo izbrali za noč branja. Po navdušenih predstavitvah knjig je sledila osebna higiena in smuk v pižame, potem pa še nekaj časa branje z nočno lučko. Noč je bila kratka in kmalu je sledilo jutro, prebujanje in urejanje učilnic. Slasten zajtrk je učencem omogočil, da so dobili energijo za jutranje razgibavanje, ki ga je vodila sedmošolka OŠ Miklavž, Lana. Sledilo je ponovno ustvarjanje v delavnicah, kjer so učenci pripravili vtise za predstavitev. Predstavitve so bile zelo zanimive, učenci so na kratko predstavili vsebino pravljice, hkrati pa tudi svoja čustva in vtise ob prebiranju. 37 Knjižničarka Metka iz OŠ Miklavž je učencem z vprašanji pomagala, da so predstavitve potekale v sproščenem vzdušju. Preden smo se poslovili, so učenci še povedali, kaj jim je bilo všeč in kaj bi spremenili. Všeč jim je bilo vse, predlagali pa so več časa za branje z nočno lučko. Za nami je še ena uspešno izpeljana Noč branja, mi pa že kujemo načrte za naslednje leto, ko bo gostiteljica OŠ Hoče. Jasna Bohnec in Karmen Srnko SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV SLOVENIJE 2023 V ponedeljek, 15. maja 2023, je v Gimnaziji Murska Sobota in Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota potekalo 57. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije 2023. Živa Soršak, učenka 9. c razreda, je pod mentorstvom razredničarke Petre Urek prejela zlato priznanje na 57. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2023. Živina raziskovalna naloga s področja arhitekture, gradbeništva in prometa ima naslov Vpliv dodatnih sodobnih varnostnih ukrepov na povečano varnost šolarjev. Slavnostna podelitev zlatih odličij bo v Cankarjevem domu v Ljubljani 11. 6. 2023. Petra Urek, mentorica POVEZOVANJE, KREPITEV MEDSEBOJNIH ODNOSOV IN DOBRODELNOST V OŠ HOČE V naši šoli smo se letos ponovno odzvali povabilu prijateljskega projekta Policijske uprave Maribor, ki vsako leto prireja Otroško varnostno olimpijado za četrtošolce in Štengijado za policiste in druge zaposlene v javnih zavodih. V ponedeljek, 15. 5. 2023, se je na šolskem igrišču v Slivnici odvijalo tekmovanje Otroške varnostne olimpijade. Dogodka se je udeležilo 15 ekip četrtošolcev iz območja policijskih postaj Rače in Slovenska Bistrica. V prvi in drugi igri so učenci pokazali svoje teoretično znanje iz poznavanja varnosti prometnih predpisov, poznavanja interventnih služb in varnosti na spletnih omrežjih. V drugi igri so pokazali svoje spretnosti varne vožnje s kolesom in upoštevanje cestno-prometnih pravil. Pri četrti igri (požarna vaja) so se tekmovalci trudili čim hitreje načrpati vodo in »pogasiti požar«. Naša ekipa četrtošolcev OŠ Dušana Flisa Hoče se je uvrstila na 7. mesto. Učenci so dokazali veliko znanja o varnosti in samozaščitnem ravnanju ter veščine skupinskega dela in medsebojnega sodelovanja. Projekt namenjen četrtošolcem osnovnih šol pozitivno vpliva na krepitev medsebojnih odnosov in timskega dela. 38 V torek, 23. 5. 2023, smo se učitelji Nik Lašič, Brigita Pećanac in Mojca Kolarič iz OŠ Dušana Flisa Hoče pomerili v teku na Kalvarijo. Organizatorji Štengijade vsako leto zbrana sredstva namenijo v dobrodelne namene. Letos so zbrana sredstva podarili Kriznemu centru za otroke in mladostnike Palčica. Z ogromno dobre volje smo dokazali spretnosti moči, kondicije, vztrajnosti in medsebojnega sodelovanja. Uspešno smo premagali slavnih 455 “šteng” pod mariborsko Kalvarijo in v svoji kategoriji osvojili 3. mesto. Veselimo se ponovnega sodelovanja na obeh dogodkih v letu 2024. Mojca Kolarič in Brigita Pećanac ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE Z BOŠTJANOM GORENCEM – PIŽAMO V ponedeljek, 29. 5. 2023, smo imeli v naši šoli zaključek bralne značke. Naš gost je bil Boštjan Gorenc - Pižama. Naučil nas je nove besede npr. drn in strn ter pojasnil njihov pomen. Spoznali smo njegove junake iz knjig: Kapitana Gatnika, Pasjega moža in Šnofija. Povedal je, da z ilustratorjem Igorjem Šinkovcem dela že 15 let. Izvedeli smo, kako prevede pesmi iz Pasjega moža; vedno poišče neko znano slovensko pesem, na osnovi katere potem naredi vsebinski prevod angleške pesmi. Tako je v enem delu uporabil pesem Huda mravljica za pesem o hudobnem in strašljivem drevesu. Kaj so o prireditvi in gostu še povedali nastopajoči učenci? Kaj jim je bilo najbolj všeč? Zoja: Za zaključek bralne značke je našo šolo obiskal Boštjan Gorenc - Pižama. Predstavil se je s stand up komedijo in nasmejal vse okrog sebe. Njegov nastop je bil zavzet, zabaven in zanimiv. Najbolj pa občudujem lastnost, da lahko nasmeji vse okoli sebe. Eva: Danes je na našo šolo prišel Boštjan Gorenc - Pižama. Imel je zabaven nastop. Od njega smo marsikaj odnesli. Nastop mi je bil všeč in upam, da še kdaj pride. Najbolj mi je bila všeč igra šestošolcev. Alina: Najbolj všeč mi je bil nastop pred prvošolci in ko nas je Boštjan Gorenc - Pižama pohvalil. Super je bilo tudi, da sem lahko manjkala pri pouku. Urška G.: Priprave na to predstavo so bile velike in zahtevne, a se je na koncu vse izplačalo. Ob naši manjši predstavi so bili bolj navdušeni mlajši učenci. Ker sem bila na obeh predstavah, mi je bila bolj všeč predstava za mlajše, ker je bilo več zabavnih stvari. 39 Nik: Na predstavi mi je bilo všeč to, da je Boštjan Gorenc - Pižama bil zelo zabaven, prijazen in veliko sem se naučil. Vivi: Predstava se mi je zdela zelo zabavna. Najbolj mi je bilo všeč, da smo nastopali v predstavi in nismo imeli pouka. Vesela sem, da smo za nagrado dobili čudovito knjigo z njegovim podpisom. Maja: Na prireditvi mi je bilo všeč, da nismo imeli pouka in smo lahko nastopali v predstavi. Všeč mi je bilo, da je prišel Boštjan Gorenc - Pižama. Zelo mi je bila všeč pesem Kdo se skriva v očkovi bradi? Urška K. L.: Všeč mi je bilo, da sem tudi jaz nastopala v predstavi. Nina M. in Izza K.: Všeč nama je bil potek dogodka, vsebina knjige Si že kdaj pokusil luno? in igra, ki smo jo pripravili šestošolci, ter še smešen nastop našega gosta Boštjana Gorenca Pižame. Nika J.: Meni je bila najboljša predstava, ker sem v njej nastopala. Sem se pa tudi smejala ob nastopu Boštjana Gorenca - Pižame, tako da mi je bilo zelo fajn. Neža: Na prireditvi mi je bilo všeč, da nismo bili pri pouku. Všeč mi je bilo tudi, da se je Boštjan Gorenc - Pižama lahko v živo udeležil zaključka bralne značke. Všeč mi je bil, saj sem se ob njegovih izjavah velikokrat nasmejala. Knjižničarka: Mislim, da sta obe prireditvi, tako za razredno kot predmetno stopnjo, odlično uspeli. Program sta sproščeno in vzorno vodili Eva in Zoja iz 7. razreda. Učenci iz 6. razreda so odlično uprizorili slikanico Si že kdaj pokusil luno?, ki so jo z veliko truda in samostojnosti pripravili pri knjižničarskem krožku. Pižama nas je nasmejal do solz in nam podelil nekaj naukov, predvsem bodimo prijazni do drugih. Ah, kaj, tudi prdenje in take bedarije so mu šle po glavi. Sam pravi, da je s humorjem ostal na stopnji desetletnika. Na koncu je podelil še 21 knjižnih nagrad »naj bralcem« od 6. do 9. razreda, ki so poleg bralne značke prebrali še 10 ali več knjig. In prireditev je bila pri koncu. Nastopil je čas za deljenje podpisov (žigov). Na razredni stopnji ga skoraj ni bilo junaka, ki ne bi imel žiga ali na roki ali na lističu ali v zvezku. Na predmetni stopnji pa je podelil svoje podpise v knjižne nagrade »naj bralcem« in še nekaterim, ki so si upali priti bliže. 40 Hvala vsem nastopajočim in še en aplavz za vse »bralneznačkarje«. V oktobru vas čaka nov gost in novo prijetno presenečenje. Do takrat pa pridno berite. Zapisala: Lidija Mazgan Fotografije: Patricija Hren, Lidija Mazgan AVSTRIJSKI PRIJATELJI Učenci 5. a razreda, ki obiskujemo izbirni predmet nemščina, si letos dopisujemo z učenci avstrijske srednje šole MS Spielberg. Med pisanjem pisem sem bila zelo vesela, saj sem spoznala novo prijateljico, ki ji je ime Hannah Valentina, stara je 13 let in živi v Spielbergu. Larisa Januš Kurent, 5.a Skupaj sva se bolje spoznali in si dopisovali po nemško. Jaz sem ji pisala prva. V pismu sem se predstavila, se opisala in ji povedala, katero šolo obiskujem. Kmalu mi je odpisala in se v pismu tudi sama predstavila in opisala svoje življenje. Pisma sem bila zelo vesela, saj sva se tako bolje spoznali. Z dopisovanjem se lahko veliko naučiš, saj spoznaš nove prijatelje in hkrati vadiš nemščino. Upam, da se kdaj tudi srečava v živo. Anja Urekar Osvald, prof. nem., mentorica ŠOLSKO NOVINARSTVO V Osnovni šoli Dušana Flisa Hoče izvajamo izbirni predmet šolsko novinarstvo, pod vodstvom mentorice Danijele Pećanac. Novinarstvo poteka eno šolsko uro na teden, obiskuje pa ga 19 učencev osmošolcev. Učiteljica nam vsako uro predstavi projekte, za katere naredimo načrt, ki mu sledimo pri izvedbi. Spodbuja nas, da predstavimo svoje ideje in da smo čim bolj aktivni ter kreativni. V začetku šolskega leta se nam je utrnila ideja, da bi pripravljali šolske oddaje. Te potekajo vsak mesec in v njih obvestimo učence ter vse delavce šole o novostih, zanimivostih in dogodkih, ki se oziroma se bodo odvijali na naši šoli. Oddajo vodita dva udeleženca novinarstva in v njej so prispevki, ki smo jih pripravili novinarji. Seveda pa priprava teh ni tako enostavna, saj moramo biti zelo dobro organizirani. Razdeliti si moramo naloge, kot recimo snemanje prispevka, pisanje besedil, montiranje posnetkov, izdelovanje izdelkov, intervjuvanje učencev in učiteljev … Novinarji smo aktivni tudi izven naših šolskih ur, saj moramo biti zaradi narave dela zelo ažurni. Prispevke urejamo doma in se dogovarjamo preko naše viber skupine. 41 Najbolj je pomembno medsebojno sodelovanje, saj vsak od nas prispeva delček, ki se združi v odličen končni rezultat, s katerimi navdušimo naše občinstvo. Če bi vas zanimalo še kaj o novinarstvu, pa nam sporočite, saj imamo še veliko idej, ki bi vas zagotovo navdušile. Maja Vočanec, šolsko novinarstvo Dragi učenec, draga učenka! V tebi se skriva čudežna moč nasmej se ljudem, ponudi pomoč. Z lepo besedo skozi življenje potuj, ob prepreki se potrudi, ne obupuj. Si poseben dragulj, ki se svetlika, si čudovita oseba in radost velika. Prijetno potovanje v tretji razred in naprej … Učiteljica Brigita Pećanac Športni dan, 30. 5. 2023 Učenci in učenke 2. B z učiteljicama (Brigita Pećanac, razredničarka in Ingrid Zupančič – OPB). 42 PASTI INTERNETA Mladostniki se ne zavedamo, da je vedno več pasti interneta. Prav zato sva se odločili, da v sklopu izbirnega predmeta šolsko novinarstvo med učenci 7., 8. in 9. razreda narediva raziskavo, ki nam bo povedala, koliko časa osnovnošolci preživimo na spletu. Zraven časa, ki ga učenci preživijo na internetu, naju je zanimalo tudi, kateri aplikaciji namenijo največ časa. Analizo sva opravili tudi glede na spol. Ugotovili sva, da sedmošolke povprečno uporabljajo telefon 3 ure na dan, najbolj priljubljena aplikacija pa je Snapchat. Medtem ko so fantje na telefonu povprečno 4 ure in najpogosteje uporabljajo aplikacijo Brawlstars. V osmem razredu so punce na spletu povprečno 4 ure in 30 minut na dan, fantje pa pol ure več. Vsi najraje uporabljajo TikTok. V devetem razredu so dekleta pred ekrani povprečno 6 ur, in sicer na TikToku, fantje pa uro manj, najljubša aplikacija pa jim je Discord. Spol: Razred: Povprečna uporaba telefona na dan Najljubša aplikacija fantje 9. 5 ur Discord punce 9. 6 ur TikTok fantje 8. 5 ur TikTok punce 8. 4 ure 30 min TikTok fantje 7. 4 ur Brawlstars punce 7. 3 ur Snapchat 43 Rezultati, do katerih sva prišli, so zaskrbljujoči. Raziskava je pokazala, da učenci v višjih razredih telefon uporabljajo več časa. Zarja Novak in Nika Ozvatič, 8. b Ura v knjižnici Alina Sofia Komatović, 5.c 44 Pouk malo Dunaj-Wien-Vienna drugače V soboto, 1. 10. 2022, smo se z učitelji odpravili na Dunaj. Odhod avtobusa je bil ob sedmi uri zjutraj in nato je sledila pot do mejnega prehoda v Šentilju, mimo Gradca vse do Dunaja. V centru mesta je sledila vožnja po znamenitem Ringu do strogega centra, kjer smo se najprej srečali z veličastno opero, videli mestno hišo ter univerzo in borzo. Odšli smo skozi Hofburg do 5D kina, kjer smo si v dveh skupinah ogledali potovanje skozi čas in bogato zgodovino Dunaja. Naša naslednja destinacija je bila katedrala Svetega Štefana, ki se po nemško imenuje Stephansdom. Stoji na ruševinah dveh predhodnih cerkva. V Avstriji je bil ta verski objekt priča mnogim dogodkom v habsburški zgodovini. Njena večbarvna streha je najbolj prepoznaven simbol mesta. Imeli smo nekaj prostega časa, ki smo ga izkoristili za kosilo in za krajši samostojni sprehod v manjših skupinah po glavni nakupovalni ulici tega velikega mesta. Dan smo zaključili v naravoslovnem muzeju, ki stoji nasproti umetnostnega muzeja. Veličastni zgradbo povezuje prelep park. V naravoslovnem muzeju smo imeli možnost ogleda različnih zbirk. Videli smo okostje dinozavrov, kamen z Lune, pripomočke, ki so jih uporabljali naši predniki pri vsakdanjih opravilih, sprehodili pa smo se tudi skozi časovna obdobja in do različnih živalskih vrst. Po ogledu muzeja smo se poslovili od Dunaja in se z avtobusom počasi odpravili domov. Pred šolo smo polni vtisov, lepi spominov in zanimivih doživetij vrnili okoli 22.00. Maja Debeljak, mentorica Maša Zupan, 9.a NORČAVI PUST NA PODRUŽNIČNI OSNOVNI ŠOLI REKA-POHORJE Letošnji pustni torek je bil ustvarjalno pisan in igriv. V šolo so navsezgodaj zjutraj prihajale nasmejane maškare v izvirnih preoblekah in širile veselje po šoli. Učenci so za en dan postali pravljični in domišljijski junaki, vojaki, živali z vseh kontinentov. Lep sončen dan je nakazoval, da posebno veliko dela s preganjanjem zime ne bodo imeli. Sledili sta dve uri ustvarjalnega navdiha, iz učilnic pa je bilo slišati razigran smeh in hihitanje. 45 Učenci od 1. do 4. razreda so se poleg izdelovanja pustnih mask in očal znašli tudi v vlogi plesalcev in igralcev. Nastali so zanimivi izdelki, ki smo jih razstavili na hodnike naše šole. Kmalu je po hodniku zadišalo po dolgo pričakovani malici. Gospa kuharica nas je razveselila s slastnimi krofi, brez katerih maškare težko preživijo. Sledil je pustni pohod mask po Zg. Hočah do dvorane AMD, kjer so se maškare pokazale še krajanom. Prav lepo je bilo, saj se zadnja leta nismo mogli udeležiti takšne povorke. Tam smo veselo rajali, zaplesali na prijetno glasbo, se ponovno posladkali s slastnimi krofi, sokom in bonboni, ki so nam ga pripravile prijazne gospe v sodelovanju s KS Reka-Pohorje. Iskrena hvala vsem, ki so pripravili prostor in nam omogočili, da smo se lahko sproščeno zabavali. Lepo nam je bilo. Več pa bodo povedale fotografije … Učiteljica Tina Žižek OBISK IGORJA PLOHLA Obiskal nas je gospod Igor Plohl. Predstavil nam je, kakšno je življenje invalidne osebe na vozičku, opisal nam je tudi njegovo nesrečo. Ob njegovem obisku smo se naučili, da nikoli ne smeš obupati. Po nesreči je tudi začel pisati knjige po resničnih dogodkih - to so Lev Rogi premaguje ovire, Lev Rogi na paraolimpiadi in Lev Rogi v Afriki. Povedal nam je, da se tudi invalidi ukvarjajo s športom, tako kot on sam. Zelo rad kolesari, pred nesrečo pa je zelo rad planinaril. Ob njegovem pripovedovanju smo izvedeli veliko novih stvari, najpomembneje pa je bilo, da nikoli ne smemo obupati in vedno moramo verjeti vase. Najbolj pa nas je navdušila njegova knjiga Lev Rogi, prebral pa nam je tudi Lev Rogi v Afriki in knjigo, ki nas je največ naučila - to je knjiga Lev Rogi premaguje ovire. Ajda Pungaršek in Tinkara Maslo, 4. b 46 HIDROELEKTRARNA FALA V torek, 18. 4., smo se 8. razredi za tehniški dan odpravili pogledat hidroelektrarno Fala. HE Fala stoji na reki Dravi in je najstarejša hidroelektrarna v Sloveniji. Ko smo izstopili iz avtobusa, smo najprej pojedli malico, in sicer pod delom Kaplanove turbine. Nato nas je vodnik vodil v staro strojnico, v kateri smo si pogledali kratko zgodovino hidroelektrarne Fala in drugih v Sloveniji. Po predstavitvi smo si ogledali staro strojnico, v kateri je včasih delovalo 7 reaktorjev, ki so proizvajali elektriko. Nato smo si pogledali sestavne dele elektrarne in si ogledali novi del elektrarne skupaj z vrtečo se gredjo. Pred odhodom v šolo pa smo se igrali še igre povezane z elektriko in si ogledali zgornji del elektrarne, kjer čistijo vodo. Ko smo se vrnili v šolo, smo rešili še list povezan z ogledom in pogledali nekaj posnetkov. Matija Bračko, 8. a 47 Ustvarjalni kotiček MEDVEDKOV ROJSTNI DAN MEDVEDKOV ROJSTNI DAN JE BIL ŽE ČISTO PRED VRATI. MEDVEDEK JE BIL NEUČAKAN. KOMAJ JE ČAKAL, DA BO DOBIL DARILA SVOJIH PRIJATELJEV IN PRIJATELJIC KONČNO JE PRIŠEL TA DAN. KO SO PRIŠLI NJEGOVI PRIJATELJI, SE JIH JE ZELO RAZVESELIL. IGRALI SO SE DO VEČERA. NASLEDNJI DAN PA JE MEDVEDEK DOBIL VROČINO. SPET SO GA OBISKALI NJEGOVI PRIJATELJI. MEDVEDEK JE HITRO OKREVAL IN SPET SO SE LAHKO SKUPAJ IGRALI. VITA ČEH, 1.A UČENCI 1. A 48 KOALA Koala je zelo zanimiva žival. Je zelo počasna. Je sive barve. Prehranjuje se z listi evkaliptusovih dreves. Sergej Soršak, 2. d PRIREDITEV Z razredom smo sodelovali na veliki prireditvi. Gledat so nas prišli starši. Plesali smo sneženega moža. Ko je bilo konec prireditve, smo odšli v garderobo. Tam smo se posladkali s čokolado. Ajda Visočnik, 2. d LEV Lev je zelo podoben tigru. Je mesojedec in je male in večje živali. Vemo, da je zelo napadalen. Živi v Afriki. Je kralj živali. Val Puhman, 2. d ROKA Roka je del našega telesa. V njej se pretaka rdeča kri. Z roko lahko rišem in pišem, lahko vozim avto ali z njo ujamem različne predmete. Luka Dogša, 2. d ŽABA Žaba je dvoživka. Živi v vodi in ob njej. Skače po zelenih listih. Njeni mladiči so paglavci. So zelo majhni. Žaba se hrani z žuželkami. Lovro Predan, 2. d ŠOTOR V šotorih bivajo nomadska ljudstva. Zahodnjaki jih uporabljajo za letovanja. Če so zelo veliki, lahko v njih potekajo tudi prireditve (prireditveni šotori). Pri vseh šotorih je bistveno, da so iz nepremočljivega materiala ter da dobro kljubujejo zunanjim dejavnikom. Tudi sam sem ljubitelj šotorov. Luka Lep. 2. d ŠOTOR V šotoru lahko prespimo. Enostavno ga lahko postavimo in pospravimo. Na morju smo spali v šotoru. Imeli smo se zelo lepo. Blaž Vajzman, 2. d ŠOTOR Šotor lahko zložiš in spet sestaviš. Ima vrata. V šotoru lahko spiš in tudi ješ. Poleti je v njem zelo toplo. Anej Pregl, 2. d PINGVIN Pingvini živijo na Antarktiki. Izvalijo se iz jajc. Jedo ribe. Na kopnem so počasni. V vodi plavajo zelo hitro. Klemen Mitev, 2. d PINGVIN Pingvini živijo na severu. So bele in črne barve. Po snegu se dričajo po trebuhu. Plavajo zelo hitro. Imajo radi svoje mladiče. Bine Volmut, 2. d SANI S sanmi se sankamo. Poznamo različne sani. Lahko so lesene in plastične ter motorne. Uporabljamo jih tudi poleti na travi. Jakob Pečar, 2. d 49 GASILEC Poklic gasilca je zelo pomemben. Če ga ne bi bilo, bi bilo zaradi požarov veliko več škode. Gasilec gasi velike in male požare. Njegova obleka je modre barve. Pri svojem delu rešuje življenja ljudi. Miha Pirih, 2. d GASILCI Gasilsko društvo iz mojega kraja se imenuje PGD Hoče. Tudi otroci se lahko včlanijo v gasilsko društvo. Kadar potrebujemo pomoč gasilcev, pokličemo 112. Gasilci v primeru požara oblečejo posebno oblačilo. Njihova vozila so rdeče barve. Elif Mehmeti, 2. d OREH Na drevesu raste pogosto veliko orehov. Ko so zreli, padejo na tla. Oreh je zelo lepe rjave barve. Lahko jih jemo v pecivu ali kot jedca, ko jih oluščimo iz lupine. So zelo dobri. Rene Busev, 2. d JAGODE Jagode so zelo dobro sadje. Rastejo na vrtovih in v gozdu. So rdeče barve, njihovi listi so zeleni. Rastline, ki imajo podobne plodove kot jagode, so strupene. Vesela sem, ko kupim okusne in sladke jagode. Larisa Lea Berglez, 2.d NAJBOLJ POŽREŠEN ZMAJ Nekoč, v daljni deželi, je živel zmaj. Ime mu je bilo Jedko. Ta zmaj je bil zelo požrešen zmaj, ampak ni jedel ljudi. Jedel je tisto, kar je videl, na primer mize, zelenjavo, avtomobile, sadje in druge stvari. Prišel je v prvo sobo. Ta soba je bila mamina soba. Zagledal je spodnje in zgornje perilo in se začel mastiti. Ko se je najedel, je šel v drugo sobo, v Janovo sobo, in se spočil na njegovi postelji. Potem je prišel Jan. Skoraj je otrpnil od strahu delaš v moji postelji?« Hej zverina …! Kaj »Oh, preveč sem se najedel Jasmininega perila.« »Kako veš, kako je ime moji mami?« je vprašal Jan. A bova prijatelja?« in zakričal: »Aaaaa! »Velikokrat priletim tod mimo. Jan odgovori: »Seveda, Jedko, ampak skrivna prijatelja. To bo ostalo v najinih srcih.« »Ja, za vedno prijatelja,« je rekel Jedko. In še nekaj se je zgodilo. Nista bila samo onadva prijatelja, ampak prijateljica je bila tudi zmajeva žena Pika. Jedko se je namreč poročil. Nekega dne pa Jedka ni bilo. »Zelo sem žalosten.« Drugi dan je Jana skrbelo, da ga spet ne bo. In nekdo potrka na vrata. To je bil Jedko. »Presenečenje, zmajčka sva dobila!« In vsi so živeli v prijateljstvu do konca svojih dni. Napisala in ilustrirala: Ela Lakoše, 2. c 50 ŽIVLJENJE ZMAJEV Strela išče starše Zmaji so se prebujali. Bilo je lepo jutro v deževnem gozdu. Bila je pomlad, vse je cvetelo. Visoka trava je dišala. Zmaji so postali igrivi, razkropili so se na vse strani. Od veselja so bili zelo zelo živahni. Edina oranžna zmajevka je bila Strela. Le ona je bila mirna. Njena prijateljica Lili je opazila, kako raziskuje naravo in priprhutala je k njej. »Kaj je?« jo je vprašala Lili. »Samo na lov sem šla,« ji odgovori Strela. »Strela, nisem še videla tvojih staršev,« je pripomnila Lili. Strela se namršči: »Saj sploh nimam staršev.« »Res nimaš staršev?« skoraj zakrči Lili. »No, ja, izgubila sem starše, ker ko sem bila majhna, sem bila radovedna,« žalostno zavzdihne. »Brez odraslih zmajev sem odšla na visoko pečino. Odpihnilo me je v morje in me odplaknilo na to obalo.« Strela pogleda naokoli. Med vejami razkrije pot na obalo, kjer jo je pred enim letom našla Lilina mama. »V bistvu nisem izgubila samo staršev, izgubila sem cel trop,« je pojasnila Strela. »Joj, da izgubiš cel trop, to je pa hudo,« reče Lili. »Ja,« pripomni Strela. Zaslišita zvok bimmmmm. »Kaj je to?« vpraša Strela. »Asi!« vzklikne Lili. »Nekaj sem videl,« reče Asi. »Kaj si videl?« vpraša Lili. »Videl sem trop oranžnih zmajev. Sledijo mi.« Še preden Asi kaj novega reče, priletijo oranžni zmaji. »Strela!« vzklikajo zmaji. »Mama!« reče Strela. Objeli sta se in Strela vpraša: »Mami, ali lahko ostanemo tu?« »Ne, Strela, na naš otok boš šla z nami!« Strela je vesela, da je spet skupaj s svojim tropom. Napisala in ilustrirala: Izabela Zupančič, 2.c 51 MIŠJA ZDRAVNICA HIŠNI LJUBLJENČKI Naša mala miška je zdravnica, vsak dan si močno napudra svoja lica. Moja najboljša hišna ljubljenka je miška, joj, kako je lepa njena hiška. Nosoroga vsakega pozdravi, saj zanj vedno pravo zdravilo pripravi. Moja ljuba žival je tudi pes, ki enkrat sprožil je velik potres. Enkrat k njej prišel je tak falot, ki je med pregledom pil kompot. Moja najboljša prijateljica Lana, ima hrčico po imenu Ana. Ko pa miška Nina zboli, jo slabši zdravnik nadomesti. Soseda Lina si je kupila novega mačka, a zdaj zelo boli ga tačka. Vedno jo kdo rabi, tako, da sobe nikoli ne pospravi. Svojemu lenemu psičku velikokrat pravi Eva: »Pridi Piki, zdaj na sprehod greva!« Nekoč je k njej nekdo pripeljal stonogo, ki je imela zlomljeno nogo. Majino majhno muco Nino pa velikokrat primerjajo s posušeno rozino. In tukaj je še Elin, mali prijatelj hrček, ki si je lani poškodoval smrček. K miški Nini veliko jih pride, a vsak zadovoljen odide. Meta Dovnik, 3. a Hura, miška ima končno prosto in danes se bo lahko dobila z miškom Kosto. Meta Dovnik, 3. a PRVA TRI LETA ŠOLANJA Ko sem bila v vrtcu, sem si zelo želela hoditi v šolo. Kmalu je prišel ta dan in bila sem zelo vesela. V športni dvorani smo se zbrali s starši, da so nas pozdravili in razdelili v razrede a, b in c. Bila sem dodeljena v a razred in bila zelo zadovoljna. V prvem razredu je bilo zelo zabavno. Učiteljici Vlasti je pomagala učiteljica Miljana. Učili smo se računati do dvajset in pisati velike tiskane črke. Prvega razreda je bilo hitro konec. Po dolgih počitnicah sem bila že drugošolka. Učiteljica Miljana nas ni več učila, nas pa je učiteljica Vlasta. Dobivali smo več domačih nalog, a še vedno smo se igrali. Kmalu pa sem postala tretješolka – kar sem sedaj. Imamo že ocene in pišemo s pisanimi črkami, ki smo se jih naučili v drugem razredu. Veliko več se učimo in v šoli se več ne igramo. Večina učencev ima najraje ure športa. Komaj čakam četrti razred, saj mi je v šoli zabavno. Ota Glavinič, 3. a 52 MIJA IN SLADKARIJE Danes še ni Mije, ah, saj je sladkarije. Preveč jih poje, ampak nič ne ve. Sploh se ne uči in to jo prav nič ne skrbi. Jutri piše test, ona pa si išče kaj za jest. Mijo pa sploh ne zanima, saj je zunaj lepa zima. Meni je res vseeno, to je pač pošteno, ker nič se ne uči, same enke pač dobi. Mama pa je jezna, saj Mija sploh ni vestna. Je v tretjem razredu in hodi k logopedu. Mamo peče vest za ta jutrišnji test. Ota Glavinič, 3. a ČLOVEK OD ZUNAJ IN OD ZNOTRAJ Vsem ljudem je v malih telesnih organih, podobnim lego kockam, zapisano, kakšni so in kakšni bodo po srcu. Ni vseeno, da je vsako srce prijazno, milo in marljivo, vendar je njihova strast temna in so zanje ljudje prave nerode. Kradejo, streljajo in so po srcu drugačni in bolj temni kot po zunanjosti. Če je nekdo pameten, dober, a grd, je veliko bolje, kot če so lepi, hudobni in nespametni. Bolje, da skrbimo za nas in za to, da smo dobri. Vsakdo kdaj naredi kaj narobe, a se vse popravi, če smo dobri in prijazni. Meta Dovnik, 3.a DEJAVNIKI OKOLJA Živi organizmi si vodo ves čas izmenjujemo, da več stvari ohranjamo. Vremenske simbole smo spoznali, da vemo, kje bodo oblaki padavine oddali. Ali veste, da ciklon gre navzgor, anticiklon pa navzdol? Hladen zrak je mrzel zi zi zi, topel zrak je topel hi hi hi. Varujmo dobro naravo, da bodo krave lahko jedle travo. Voda ima različna agregatna stanja, trdna, plinasta in tekoča so naša znanja. Tako je čuden zračni tlak, ker me spominja na oblak. Danes je topel zračni tlak, zato upam, da bo tak dan vsak. Letala onesnažujejo zrak, ker tam gori je nizek zračni tlak, ladje onesnažujejo vodo, zato vtipkajo skrivno kodo. Mai Ketiš, Kevin Lorber, Zak Kacijan, 5. C 53 V NARAVI Zemlja se vrti okoli svoje osi, tako nastane noč in dan. Voda trda in tekoča je, na svetu res koristna je. Poznamo dva tlaka, ki prihajata iz zraka ali oblaka. Nižje kot smo – višji je tlak, višje kot smo – nižji je tlak … pa saj to ve vsak. Neja Zupan, Gal Valentan, Jaka Zimič, 5. c UČIM SE UČITI Ko se učim, vedno nekaj naredim, če pa ne, izgubim dobre ocene vse. Pomembno se je učiti, če hočem kaj narediti, če pa se ne učim, nič ne uredim. Kaj bi se zgodilo, če bi se znanje izgubilo, vsi revni bi bili, za vse bi se ubili. Zato obstaja šola, za nekatere je to smola, za mene pa ni, ker imam rad vse učne snovi. Tisti, ki šolo sovraži, je bedak in ni nikakršen korenjak. Julijan Majer, 5. C UČIM SE UČITI Ko se naučim, na koncu ponovim. Učenje ni slabo, saj vse je novo. Ko dobre ocene dobim, jih nikoli ne zapustim. Prijateljica mi pomaga in me pri delu zelo zabava. Ko šolsko torbo pripravim, v šolo lepo se odpravim. Zaria Tajhman, 5. c 54 CILJI učencev 5. C: Da uspešno opravim šolsko leto, saj moram imeti boljše ocene, da bom imel boljšo službo Žiga Krajnc Biti odlična in nadarjena učenka, uspešno opraviti osnovno šolo in znati narisati načrte za hišo. Alina Sofia K. Da bi se preselil v Pariz. Žiga Črnčec Hočem postati dober nogometaš, uspešen v šoli in vljuden do vseh. Val Malašić Moj cilj je, da opravim 5. razred. Želim imeti uspešen poklic in uspešno življenje. Nik Jurič Postati želim znanstvenik, slaven nogometaš in odpotovati na Japonsko. Julijan Majer Želim obiskati svet, imeti dobre ocene, postati učiteljica, vsem pomagati in biti pridna. Zaria Tajhman Da imam dobre ocene, sem uspešna v celem življenju, želim mir na svetu, da bi bili vsi ljudje srečni in da bi bilo manj revščine po državah. Mija Maltarič Da uspešno dokončam šolanje, da bi imel veliko prijateljev in da bom previden. Kevin Lorber ZAČUTIL SEM HVALEŽNOST; tako razmišljajo učenci 5. C: Tej F.: Ni mi šlo računanje pri matematiki. Pomagala mi je mami. Potem sva vadila in vadila. Ko je bil test, sem dobil pet. Zelo sem ji hvaležen. Neja Z. : Zgodilo se je lani, ko mi je prijateljica povedala, da je pozabila opraviti domačo nalogo. Želela si je od mene prepisati, a ji nisem dovolila. Ni želela povedati učiteljici. Skupaj sva šli in ji povedali. Učiteljica je rekla v redu, se zgodi. Takrat sem začutila hvaležnost. Erik S.: Ko sem z atijem kolesaril na Ptuj, nama je mama pripravila doma presenečenje. Spekla je marmeladno rolado. Ko smo jo pojedli, je prišla do mene in me objela. Rekla mi je: »Bravo, Erik!« Občutil sem hvaležnost do staršev. Nik J.: Zbolel sem in nisem vedel, koga naj prosim za pomoč, da mi pošlje zapiske. Spomnil sem se na sošolca Jaka. Jaka mi je z veseljem napisal vse, kar so delali v šoli. Bil sem mu zeeelo hvaležen. Mia K:: Hvaležna sem, da imam družino. Moja družina je popolnoma taka, kot si jo jaz in vsi želimo. Vesela sem, da lahko hodim v šolo in da imam super učiteljico. Tudi za prijatelje sem vesela, da me spodbujajo. Veliko mi pomeni, da imam streho nad glavo, hrano in oblačila. Vesela sem , da imam svojo sobo in pisalno mizo. Zelo sem hvaležna, da imam svojo žival. Komaj čakam, da se z družino odpravimo na Veliko planino in v Kranjsko Goro in zato sem hvaležna. Žiga Č.: Ko sem mami podaril rožico za materinski dan. Ko sem se s sošolcem igral in je padel, sem ga potolažil. 55 Predavateljice iz Društva Šteker; tema V oklepu spletne tehnologiije … o tem so učenci 5. c zapisali: Ana Križnik: Ko razmišljam o vsem tem, kar sem danes na predavanju slišala, sem presenečena, da nekateri otroci, tudi nekateri moji sošolci in sošolke, toliko časa preživijo na telefonih. Ne zdi se mi prav, da ima skoraj več kot polovica mojih sošolcev družbena omrežja, na katerih si pišejo z drugimi ljudmi po cele dneve, namesto da bi počeli kaj pametnejšega, npr. se ukvarjali s športom. Klemen Škorjanec: Ko so predavateljice govorile o spletnih težavah, sem se zamislil ali sem tudi jaz preveč na spletnih omrežjih. Mislim, da bom od danes naprej malo manj na spletnih omrežjih. BILO JE VALENTINOVO (pripovedovalno besedilo) V torek, 14. 2. 2023, je bilo valentinovo. V šoli smo pri LUM izdelovali srčkaste voščilnice. Ko sem zjutraj vstopila v razred, sem na tabli zagledala listke v obliki srčkov. Ko sem prišla bližje, sem videla, da na sprednji strani vsakega srčka pišejo imena sošolcev iz mojega razreda. Zagledala sem svoje ime, odprla sem srček in v njem zagledala zapis: »Draga Pia, iz srca sva ponosna nate. Ostani še naprej tako pridna kot si! Tvoja mami in ati.« Bila sem zelo vesela in začudena od kod to, a sem se takoj spomnila, da je bil prejšnji dan roditeljski sestanek, kjer so starši zapisali posvetila svojim otrokom ter jih pritrdili na tablo. Vzela sem srček in ga dala v peresnico ter si ga ogledovala še ves čas našega pouka. Pia Pirš, 5. c 56 Poustvarjanje (Niko Grafenauer - Ušesa) OČI Oči so pomemben del telesa, saj z njimi gledamo v nebesa. Oči na svetu so zato, da z njimi vidimo. Tista najbolj slabovidna nosijo očala, ampak bolje kot tista previdna, ki se izogibajo temu, da bi brala. Kadar oči gledajo v sonce, glavo boli, kot bi udarjal na lonce, zato se jezi, a tudi to preživi. Eva, Mina, Tinkara OČI Oči so organ za vid, z njimi gledamo po razredu. Roženice s čudovitimi barvami. 6.a Velika usta Z usti veliko jemo in tudi nekaj povemo. Usta najbolj so vesela, ko v njih hrana je debela. Nekatere so slepe ali pa kratkovidne. Zaščitene so s trepalnicami ter obrvmi. Moti jih, če hrane ni, zato so jezna cele dni. Brez oči bi bilo nerodno, saj bi se spotikali. To je pravi direndaj, če izrečemo besedo končaj. Ojoj, oči so zaklad telesa. Gal Lorber, 6. a Usta smrdijo, če hrane dobre ne dobijo, so pa tudi velika nebesa in to za dobra sadna telesa. Če zob si ne umivaš, si tudi usta proti boleznim nagibaš. Tako ta pesem je končana, ko usta doma so že zaspana. Tine Kolenko, Tjaša Krajnc, Mia Ketiš, 6. a 57 ZIMSKA LJUBEZEN V mrazu zardim, ko tebe vidim. Želim si tvojega toplega objema, ki bi me rešil tega mrzlega vremena. Tvoji rjavi lasje, ki se v vetru vrte, kakor snežinke v mojih očeh. In ta tvoj dolg rdeč šal, topel in mehak, ki nosil bi ga vsak. Vedno imaš slušalke v ušesih, zato me ne opaziš, ko hodiš po zasneženi cesti. Rada bi te ogovorila, a se bojim, da bi zamočila. Bojim se, da ne bi našla pravih besed, saj vedno ob tebi zamrznem kot led. SKRIVNOSTNA OBOŽEVALKA Priznam, da te naskrivaj opazujem in ti verze kujem. Pošiljam ti poljube in različne ti obljube. Nikoli se ne podpišem, le srce ti narišem. Ne vem, če si me že kdaj opazil, ne vem, ali sploh poznaš moje ime. Poskušam zbrati pogum, da bi se ti razkrila, a se bojim, da bi te izgubila. OSEBA IZ MOJIH SANJ Rad imaš otroke, ne dovoliš, da padejo v napačne roke. Rad imaš pravico in svojo škrlatno ptico. Rad imaš naravo, prav tako našo zastavo. Vedno vidiš pozitivne stvari in sprejmeš drugačnosti. Glasba je del tvojega življenja, ne moreš brez nje kakor cesta brez cementa. Rada bi bila tvoja škrlatna ptica, da rad bi me imel ter me vsak dan objel. Rada bi ti pela, pela pesmi ti različne. Vsak dan to sanjarim, kako sedim ob tvoji rami. Ti si res dobra oseba, oseba iz našega razreda, oseba iz mojih sanj. Anonimno 58 My personality On the application “My Personality” I did a test. And it came out positive, so now I have COVID–19… No, I’m just kidding . On this app, when you take a test, it tells you what type of personality you have. It even tells you the things that are characteristic of your personality. According to the app, my personality type is “A teacher”. Let me tell you some statements about my personality. I do agree with most of them. In the beginning, it says that I’m warm and emphatic. That is true, I try my best to be like that. Next, it says that I can see potential in other people and that’s accurate too. ‘’These individuals are loyal, sociable and prove to be inspiring leaders.’’ I love that statement. Do you see me as such? The app said that I am social - this couldn’t be more right. Without friends, my life is sad and depressing. The part, when I start to disagree, begins when it tells me that I’m sensitive and uncompromising. In my opinion, I’m not sensitive. I am certainly not uncompromising because I always try to get everyone what they need and what’s best for them. It says that I help people that I’m interested in and I don’t understand how I’m supposed to help if I’m uncompromising. I do try to help, therefore sometimes I must make compromises. My personality has some great strengths and weaknesses, and it tells me which careers I’d be good at. There are some strengths, like that I am an altruist, a skilled imitator, and that I am tolerant, with which I agree with a lot, but the one that got me 100%, is that I am a natural leader. And, OMG, not that I am only a natural leader I also LOVE to be one. For example, I play volleyball with 13, 14, 15 and 16-year-olds and I’m a leader in all the groups. The app also stated some possible careers for my personality, and the ones I’m the happiest to “see” is the psychologist and physiotherapist. The one I’d love to come true one day is to be a pro volleyball player. As I have already mentioned, I play volleyball and I train very hard every day, plus my weekends are full of tournaments. Because of that, I am often exhausted and moody, but I give my best to hide it. Therefore, the status of a sportsman really helps me a lot. I have some close friends that I can’t thank enough for understanding and being by my side no matter what. There is also a teacher that always notices when I’m exhausted and moody, but I think she kind of understands me since she didn’t take any action at all. And I’m not saying this because I’ll send this assignment to her later, but it is true. And I don’t think I’ve said it before, but I really appreciate it a lot. Luka Ivančič, 9. c I found this app interesting, and I saw that it also offers an IQ test. I might do that one too. I wonder what the results will be. 59 SLAVERY This year in English class we were talking about slavery, among other topics. We learned that slavery is when another is owning a human and is considered a property. We also got to know different types of slavery, like child slavery, bonded labour, forced labour and others. We virtually walked through the “International slavery museum” in Liverpool. Watching a movie about slavery in China (“Unsilenced”) shocked us because we couldn't believe what horrible things the Chinese government did to innocent people. It’s sad how slavery still appears today. We liked that we were spending English class a little differently and got to look out of the frames. It was fun doing schoolwork without schoolbooks. Our favourite part was watching a movie because we really got a chance to see how freedom is taken away from people, NOT only in China. Now, we understand quotes like: “A bird in a cage thinks flying is an illness.” (Alejandro Jodorowsky) Daša Vodušek, 9. c Nina Korošec, 9. b Marija Gomaz, 9. c Vito Bejat Krajnc, 9. c Eva Rinc 6.b Leon Alimanovič 9.b 60 Mladi likovni ustvarjalci Alina Sofia Komatović, 5. c Alina Sofia Komatović, 5. c Miha Herman, 3. a Julia Bajec, 3. a 61 Mia Ertl, 5. C Ana Križnik, 5.c Julijan Majer, 5. c Alina Sofia Komatović, 5. c Tibor Cilenšek, 5. C Nika Longar, 5. C Srebrno priznanje na mednarodnem likovnem natečaju z naslovom Kraj, Val Malašić, 5. C (marec 2023) 62 Patrik Cilenšek, 3. a Furman Tinkara, 3. a Vita Zelenik 9.d Neža Gomaz 9.d 63 Nuša Panču Vita Zelenik 9.d r 9.d Tia Rovcanin 9.b 64 Vivi Oblak 6.b Kazalo UVODNIK..........................................................................................................1 UVODNIK ( ravnatelja )................................................................................2 UNESCO ŠOLA...............................................................................................3 EKOŠOLA.......................................................................................................12 GLASBENI KOTIČEK....................................................................................14 ŠPORTNI KOTIČEK......................................................................................21 DOGODKI, ZANIMIVOSTI...........................................................................27 POUK MALO DRUGAČE.............................................................................45 USTVARJALNI KOTIČEK............................................................................48 MLADI LIKOVNI USTVARJALCI...............................................................61 SEDMO ČUDO Glasilo učencev OŠ Dušana Flisa Hoče, junij 2023 Sedmo čudo je izdal uredniški odbor glasila OŠ Dušana Flisa Hoče, Šolska ulica 10, 2311 Hoče Odgovorni urednici in mentorici: Danijela Pećanac, Sanja Obaha Mentorica likovnim ustvarjalcem: Mojca Prijatelj Oblikovala: Lili Sanda, 9. a Naslovnica: Vita Zelenik, 9. d ISSN 2670-5737 Tisk: Evrografis d.o.o. Maribor Naklada: 800 izvodov Izdajo glasila so omogočili: Jager, Jagros d.o.o. Ledinek engineering d.o.o. Štajerski inžiniring d.o.o. Občina Hoče – Slivnica Microtronic d.o.o. Šotiček Marjan d.o.o. Kipertrans Rajšp Anton s.p. Wudler & Brus d.o.o. Mihael Lorbek s.p. Tajhman turizem d.o.o. IMP energetika d.o.o. Pizzerija pri Siničevem mlinu, Gregor Frešer s.p. Eurodesign Apače d.o.o. Mariborske lekarne Peter Pezdiček s.p. Ačko Peter s.p. Vojcles d.o.o. Božičnik Zvonko s.p.