Poštnina plačana v gotovtnL Leto LXXTV., št. 65 LJubljana, četrtek 20* Cena Din 1.— Izhaja vsa.* dan popoldne izvzemA nedelj« In praznika. — InaeraO dO 80 petit Tr^t 4 Din 2. do 100 vrst 4 Din 2.50. od lOO do 300 vrst 4 Dfn S, večji tnaeraU petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« Tel j a mesečno v Jugoslaviji Din liv—, sa Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi m as UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Rnafljeva olkrn ftt, S Telefon: 11-22, Sl-M. SI-14. Si-25 in SI-M Podruiniee: MARIBOR. Grajski trgr it. T — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta« telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroramaverjeva ulica 1. telefon st. 65: podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« SLOVENJ GRADEC* Slomškov trg S, — Poštna hranilnica v Ljubljani s t, 10.351« lomatska okrepitev Jugoslavije Berlin nam zagotavlja nedotakljivost naših meja Jugoslavija mora skrbeti za svojo bodočo neodvisnost Nemško stališče glede Turčije in Grčije Berlin, 20. marca. e. Tukajšnji poročevalec beograjskega ^Vremenac poroča svojemu listu: Tudi danes je predmet največje pozornosti diplomatskih, političnih in novinarskih krogov v Berlinu nadaljnji razvoj položaja na jugovzhodu Evrope Jugoslavija in Turčija zavzemata pri vseli razmotrivanjih tega položaja najvažnejše mesto, ker pričakujejo, da bo v kratkem položaj v eni in drugi državi znan tudi širši javnosti. Prevladuje vtis. da so za obe državi kljub alarmantnim glasovom tako v pogledu Jugoslavije kakor v pogledu Turčije vsa vprašanja urejena in da se je našla zadovoljiva rešitev, ki ne bo kršila niti časti, niti neodvisnosti obeh držav. Z druge strani se vojaške potrebe za nadaljevanje vojne s strani Nemčije razumevajo v Jugoslaviji in Turčiji tako, kakor jih je treba razumeti, to je, da te potrebe ne pomenijo nobenega ogrožanja obeh držav. V Berlinu s polnim mirom zasledujejo razne glasove ameriškega radia, angleškega tiska ali lansiranih vesti, toda jim ne pripisujejo nobene važnosti več, ker tu vedo, da sta Turčija in Jugoslavija razumeli, da Nemčija ni imela, niti ne bo imela ničesar proti državni neodvisnosti teh držav. Napori, ki so zanesli nemir v to področje, so se razblinili ob želji teh narodov, tla njih države ostanejo ob strani v tej vojni. Tu mislijo, da bo to hkrati tudi zadnji poizkus za Balkan, ker Je vprašanje Grčije že rešeno In je treba pričakovati samo kratek čas, da se ta požar, ki je sTozil z razširjenjem tudi na ostali Balkan, pogasi. Berlin, 30. marca. A A. (DNB). Poročevalska sluba DNBa sporoča: Na Vilhelm-strasse so včeraj ponovno sporočili, da Nemčija r. največjim zanimanjem spremlja vesti in poročila o dogodkih v zvezi z Iz-krcavaniem anirlešhih čet v Grčiji. Od tre-nntka, ko jo Nemčf»a radn.fič [>oka/ala ia~ nlmanio za te vesti, ni nastopil noben nov moment. V Budimpešti pričakujejo skorajšnjega razčiščenja Budimpešta, 20. marca. e. Po mnenju tukajšnjih krogov bo o priliki obiska japonskega zunanjega ministra Mac u oke položen temeljni kamen vsem dosedanjim razgovorom, ki so jih imeli Hitler in nemški diplomati do prihoda japonskega zunanjega ministra v Evropo. Madžarsko prav posebno zanimajo odnosi Jugoslavije do držav, ki so pristopile k trozvezi. V dobro obveščenih madžarskih krogih so absolutno prepričani, da bo bližnja bodočnost prinesla razčiščenje tudi v teh odnošajih. V Budimpešti z iskreno željo pričakujejo, da bo prijateljska Jugoslavija svoje odnosa je do velikih sosed tudi v bodoče razvijala pozitivno. Dobro informirani krogi poudarjajo, da je madžarsko Jngoslovensko prijateljstvo konstruktiven element evropske politike in da bo važnost sodelovanja Jugoslavije prišlo do Izraza šele v polnem pomenu v bodočnosti. V Budimpešti poudarjajo, da tesno sodelovanje držav jucrovzhoda z nfihoviml velikimi sosedi ne ogroža neodvisne suveri-nitete teh držav, temveč da njihovo sodelovanje po poln orno zagotavlla njihovo suverenost In samostojne odločitve. Vprašanje sodelovanja Nemčije in Rusije glede položaja na Balkanu Berlin, 20. marca i. Včeraj je zbudil veliko zanimanje pri tujih novinarjih obisk sovjetskega poslanika v Berlinu Deka.no-srova na \ViIhelmsstrasse. To se smatra kot prvi razgovor novega sovjetskega veleposlanika na Vilhelmstrasse. Na vprašanje novinarjev, če je ta razgovor morda v zvezi s prihodom Maouoke, jo uradni predstavnik odgovoril negativno in naglašal. da je ta obisk običajna gesta diplomatske vljudnosti. Zastopniki tujega tiska so se tudi zanimali, dali sta Nemčija in Sov letaka zveza v stalnem diplomatskem stiku glede položaja na jugovzhodu Evrope. Uradni predstavnik nato ni d:»I nobenega odgovora z motlvaclfo. da so to problemi strotro dl-plomntskeom odobrila kredite sedmih milijard dolarjev za izvedbo zakona o posojanju vojnega materiala demokratskim državam. Krediti so bili odobreni v nespremenjeni obliki, kakor jih je predsednik Roosevelt pred tednom predložil kongresu. Sedaj mora kredite odobriti še senat, ki prične z razpravo že danes V krogih senata napovedujejo, da bo tudi senat izglasoval kredite že v začetku prihodnjega tedna. VTashington, 20 marca a (Asa. Presa) Mornariški minister Knox je snoči podal izjavo novinarjem, v kateri je dejal, da bo ameriška mornarica odstopila Angliji predvsem manjše edinice za borbo proti podmornicam ter motorne torpedovke, ki prihajajo v poštev za obrambno službo v Kanalu ob angleških obalah. Knox je pripomnil, da zaenkrat Zed in jene države niso prepustile Angliji še nobene take ladjo. Vsa pa je pripravljeno, da bodo ameriške ladjedelnice ladje, ki so potrebne v to svrho, izdelovale v masi in s čim večjo hitrostjo, tako da bo Anglija take ladje prejela zelo hitro. Knox je tudi sporočil, da je na podlagi ameriškega zakona o posojanju vojnega materiala zaprosila Anglija ameriško vlado, da bi smela nekatere svoje vojne ladje popravljati v ameriških ladjedelnicah, kakor je to določeno v zakona. Knox je dejal, da ameriška vlada sedaj angleški predlog proučuje, da pa Še ni pod vzela nobenih ukrepov. Angleška naročila VPashington, 20. marca a (Taas) Predsednik proračunskega odbora reprezentančne zbornice je sporočil, da je Anglija do začetka tega leta naročila v Zedinjenih državah za 2700 milijonov dolarjev vojnega materiala Od te vsote je Anglija do 12. marca v gotovini izplačala 1682 milijonov dolarjev. Anglija je doslej prejemala ves gleški zunanji minister Eden na otoku Cipru vnovič sestal s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom. Minister Eden je pc-O razgovorih na Cipru je bilo izdano snoči uradno angleško poročilo, ki pravi, da sta oba ministra proučila razvoj mednarodnega položaja od časa obiska ministra Edena v Ankari dalje Ugotovljena je bila zopet popolna istovetnost stališč obeh vlad K temu uradnemu poročilu dodajajo v merodajnih angleških krogih v Kairu, da so dali razgovori med obema zunanjima ministroma na Cipru skrajno zadovoljive rezultate za obe strani Sestanek na Cipru jo nw primer prisrčnega sodelovanja, ki vlada med Anglijo in Turčijo. Kairo, 20. marca AA. (Reuter) Uradno se poroča, da sta Eden m genera! Dill kon-ferirala s predstavnikom tur'ke vlade Saradzoglom in načelnikom tur'kega generalnega slaba maršalom Čakmakom. Saradzoglova izjava Atene, 20. marca s. (Reuter) Po vrnitvi s sestanka z angleškim zunanjim ministrom Edenom je podal turki zunanji minister Saradzog!u v Ankari za^topn ku nekega grškega lisita naslednjo izjavo: S'avili bomo skupno zmago, medtem pa se Turki sedaj veselimo vaših zmag. kakor če bi bile naše. Vaša sijajna dela tvorijo slavno stran v zgodovini člove'tva Sem optimist glede bodočnosti. Prepričan sem, da bo na koncu vse dobro. Prišle bodo morda še nove preizku-nie, toda to malo pomeni za oba naša naroda. material iz Z edin jenih držav proti plačilu v gotovini in ga je večinoma piačaLa celo v naprej. Roosevelt na potovanju Washington, 20. marca A A. (Reuter) Predsednik Roosevelt je odšel včeraj na krajše potovanje in se bo vkrcal v nekem pristanišču, za katerega ime ne povedo. Vkrcal se bo nekje v Floridi. Njegovo jahto bosta spremljala dva rušilca. Vso podrobnosti o tem potovanju so tajne. Ameriški tisk o Churchillovem govora New York, 20. marca A A. (DNB) NTew-vorški listi pod velikimi naslovi prinašajo Churchillov govor. Ti naslovi enodušno poudarjajo neko delavnost nemških bojnih Ladij v zapadnem Atlantiku. »Newyork Times« pišejo, da je Chur-chillovo poročSlo še en dokaz, da se je začel veliki nemški napad na angleško plovbo. Mesta, kjer so nemške bojne ladje, o katerih je Churchill govoril, so bliže ameriški kakor evropski obali. Nemčija ima podmornice, ki morejo operirati zelo daleč od svojih oporišč, poleg tega pa ima na razpolago tudi francoska oporišča, iz katerih napada angleške (ladje, ki niso zavarovane s konvojem. Glede na politiko Zedinjenih držav je vseeno, ali bodo te angleške ladje z ameriškim materialom potopljene blizu ameriške obale, na srednjem Atlantiku ali pa v Kanalu. ' Nj. Vis. kne^inja Olga, predsednica društva Rdečega križa Beograd, 20. marca. AA. Včeraj dopoldne je bila y starem dvoru seja izvršilnega odbora društva Rdečega kriia pod predsedstvom kneglnje Olge, predsednice društva Rdečega križa. Seje so se uložili prvi podpredsednik družtva dr. Ivan Djaja, ravnatelj Mirko Marinkovič in člani glavnega odbora ga. Jer.1' v 6, dr. Lazar Mencić. dr. Milan Dimitr jevlČ Peter 2ik:č, Vasa Lazarevič. Djcrdievie, dr. Ivanič. dr. Koen, dr. Pcpovič. dr. Ruvl-dlč in dr. Ivan Skarja. Na seji ao sprejeli poročilo o delu društva Rdečega k: *a v preteklem letu. Poleg tega so r tekoče zadeve, ki spadi;o v priato: i > izvršilnega odbora društva. Mehiško in kanadsko sodelovanje z USA Nevv York, 20. marca A A. (Tass) Asso-cioted Press poroča, da jc mehiški senat pooblastil prcdsli, da ameri'Jca vojna letala lete na J Mrhiko in da pristajajo na mehi k^m zcmljKču. Ottawa, 20. marca st (Reuter) Tu je bil včeraj podpisan sporazum med vladama Zedinjenih držav in Kanode g'cde skupnoga izkoT-iiJčan ja vcJne energije rc!:- Sv. Lovrenca. Za zgradnjo novih elektrarn bosta obe državi porabili 500 milijonm- dolarjev. Sporazum bo že v petek predložen ameriškemu kongresu v odobritev. Ameriška letala na Kitajskem Ćungkmg, 20. marca s>. (Keuter) Semkaj je prispejo prvih 40 ameri.:kih voja kih lc*-tal. ki so jih Zed.njene države prodale Kli-tdj&ki. V kratkem bo p(-slanih na Kitajsko še 60 ameriških vojaških letal. Zedinjene države nameravajo prodati Kitajcem tudi štiri svoje leteče trdnjave. Lz ktajskih uradnih krogov v Čun<*kin-gu poročajo, da bodo prispeli na K tajsko ameri.ki leta'ski strokovnjaki, da reorganizirajo Cangkajškovo letalstvo. Ameriška vojna mornarica v avstralskih vsdat Sydney, 20. marca s. (Reuter) Davi je prispela semkaj eskadra ameriške vojno mornarice, scstojcCa iz dveh križark in petih rušil cev. Prebivalstvo je priredilo a m eri'kim vojnim ladjam izredno svečan sprejem. K sprejemu se jc zbralo skoraj miiijon ljudi, številni posebni vlaki in avtobusi so pripeljali občinstvo tudi iz daljnje okolice. Avstralski parlament je odložil svojo današnjo sejo, da so se vsi čUmi vlade in parlamenta lahko udeležili sprejema. Prcv tako vse šole v mestu niso irne'e p* tika. Mesto je okrašeno z ameriškimi in angleškimi zastavami. Ameri"k:m mr/marjem je bila dovoljena prosta vožnja na vseh javnih prometnih sredstvih in prost vstop v vsa gledališča in kinematografe. Iz Svd-neya odide ameriška eskadra na obisk še v Bri^bane. Washmgton, 20. marca s. (Ass. Presa) Mornariški nrnlvter Knox je v svojem govoru omenil tudi obisk ameriške vejno mornarice v Avstraliji Dejal je. da goje Zedinjene države prijateljska čustva do Avstralije in simpatizira jo z njenimi na^ ravnimi težnjami. Knox je poudaril da obisk ameriške vojne mornarice v Sydneyu nima posebnega pomem. Skupno z ameriškimi vojnmi ladvimi. k so pravkar na obisku v Ncvem Zclaidu je v Pacifiških vodah trenutno 13 edinic ameriške vojno mornarice, ki pa se b« do vse takoj vrnilo v svoje oporišče na Havajskem otčju. čim bodo uradni obiski končani. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 20. marca 19«. fttev. 6 5 Najhujši letošnji napad na London Napad je trajal celih šest ur — Mnogo človeških žrtev in velika gmotna škoda London. 20. marca s. (Reuter). Nem-Ska letala »o izvedla preteklo noč najhujši napad na London v tekočem letu. Več ur so bila nemška letula tako rekoč brez prestanka nad prestolnico. Letala so prihajala nad mesto iz različnih smeri v večjih skupinah. Protiletalsko topništvo je streljalo močneje nego kdajkoli. I>o polnoči Je bilo znano, da je bil en nemški bombnik sestreljen. V zraku se je slišal močen strojniški ogenj, ko so stopili v akcijo angleški lovcL Nemška letala so vrgla zelo veliko število eksplozivnih in zažigalnih bomb na mnogo delov mesta. Mnogo hiš je bilo porušenih. Med d me i m so bile zadete štiri bolnišnice. V neki bolnišnici je zgorela «»na izmed zgradb. V drugi bolnišnici, ki je bila prav tako zadeta, je bilo še v teku napada evakuiranih nad sto bolnikov. Vsa stekla na oknih bolnišnice so uničena. Angleško uradno poročilo London, 20. marca. s. (Reuter). Letalsko «i notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Sovražna letala so preteklo noč koncentrirala svoje napade skoraj izključno na London. Napad se je pričel zgodaj zvečer tf»r Je bil srvočetkn. zelo močan, po polnoči pa ie polagoma prenehal. Pričakuje se, da nanad ni povzročil prevelike-ra števila člo-< "kih žrtev. Javne naprave so bile ponekod prizadete in povzročenih je bilo tudi mnogo požarov. Vsi požari pa so bili do jutra pod kontrolo, in obrambni oddelki so vedno o-bvlndeli položaj. Na stanovanjskih hišah ln industrijskih podjetjih je bila povzročena znatna škoda. Drugod v Angliji so sovražna letala napadla v glavnem nekaj raztresenih točk v okolici Londona in na jugovzhodu. Izvršena škoda je majhna in človeških žrtev malo. En sovražni bombnik je ponoči protiletalsko topništvo nad Londonom sestrelilo. Nemško poročilo Berlin, 20. marca. AA. (DNB). Kakor je bil DNB obveščen okoli polnoči, so nemške letalske sile v zadnjih treh do štirih urah krenile v napad na Anglijo. Hudi napadi so namenjeni važnim vojaškim ciljem v angleški prestolnici. V svojih radijskih brzojavnih poročilih poroča posadka nemških letal, da je opazila v Londonu dvanajst velikih požarov. Ameriško poročilo London, 20. marca s. (Columbia BS). Letalski napad na London preteklo noč je bil najhujši, kar jih je v tekočem letu doživela angleška prestolnica. Napad je trajal polnih šest ur. število žrtev bo veliko. Med drugim so bombe zadele neki veliki hotel v središču mesta, več bolnišnic in dve iavni zaklonišči. Protiletalsko topništvo je streljalo Izredno močno. Več sto ton eksplozivnih in nad lo.ooo zažigalnih bomb na Hull Berlin, 20. marca AA. (DNB). Ponovni napad težkega letalstva na Hull je bil izredno močan, kakor je izvedel DNB. Več sto letal je v ponovnih napadih od 21.40 do 3 zjutraj brez odmora bombardiralo važne vojaške cilje ln ponovno zmetalo več sto ton eksplozivnih bomb razne velikosti in nekaj 10.000 zažigalnih bomb. 2e po prvih valovih teh napadov so nastali veliki požari zlasti v industrijskih delih na severnovzhodnem koncu mesta in na jugu ter v pristanišču. V pristanišču so bila zadeta skladišča in rafinerije olja. nato pa se je začel požar širiti z neverjetno hitrostjo. OgTomnl gosti oblaki so zakrili vso pokrajino. Iz poročil posadk se vidi. da so zadetki bomb zaporednih valov med napadom povzročili uspešne eksplozije na dokih. Ugotovili so zlasti tri velike požare v severnem in severnovzhodnem delu mesta, kjer so važne železniške naprave, poleg tega pa tudi elektrarne in plinska centrala. Smatrajo, da je bila tudi tod povzročena občutna škoda, ker so nastale precejšnje motnje v oskrbi s plinom in električnim tokom. Poleg tega ogromnega napada nemških letal na Hull so ostale letalske skupine, kakor je DNB Izvedel. Izvedle napad na številne pristaniške naprave v južnovzhod-ni In južnozanadni Ansrliji in sicer ob obali ter na letališča in Industrijske naprave v Midlandu. Prav tako so bile pristaniške naprave ob Temzi Izpostavljene hudim napadom. Angleški napad na Koln London, 20. marca s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja: Manjša skupina bombnikov vojneua letalstva je izvedla preteklo noč napad na Koln. Napad je bil zelo uspešen. noaSriške če' Keren se nadaljuje Mosto so zasedle južnoafriške čete — Srdita borba za C 'Adu a ^žrtleAT^/^rveJiot ****** Kurffluk^K Sekala•"N^> •Jadala K,r»K«nm A8&BA' £ r -Gor, Mo=er ^y i —- —*# •Dtdltga 5 r Gergorj »Dagalsur*^ Ak2fc$%»6°9 *°',ma •*ČO •Roko / Negeii ' M 1 3-» But« »Bordi •Cbbo ^ST^t> •"*9»<--\. .0olo\ B.&orti -go živil Že sedaj je ugotovljenih v Franciji mnogo smrtnih primerov zaradi gladu. Dva nova sporazuma med Arsgiiio in generalom c£e Gaulleom London, 20. marca s. (Reuter) Angleška vlada je podpisala dva nova sporazuma s svobodno francosko vlado generala dc Gatillca. Pni sporazum dloča, da bo dovolila An-glija svobodni francoski vojski kredite za nično vzdrževanje in opremo. Drugi sporazum pa ureja finančne in gospodarske od-nošaje med angleškim imperijem in onimi francoskimi kolonijami, ki so se pridružile generalu de Gaulleu. Ta sporazum določa med drugim tudi stalni odnos med angleškim funtom in francoskim kolonialnim frankom, in sicer z 1:176.25, kolikor je znašal odnos tudi med angleškim funtom in Francoskim frankom pred zlomom Franc -je. Sporazum določa dalje, da bodo Franco*-ske ko'.cnijc, ki so sc pridružile generalu i dc Gaulleu, lahko zopet povsem svobodno trgovale z vsemi deli ang!e:kega imperija. Vrhovni obrambni svet francoskih kolonij bo imel nadzorstvo nad vsemi finančnimi in trgovskimi transakcijami in bo lahko sklepal o uporabi presežka v denarnih aH blagovnih sredstvih vsake izmed francoskih kolonij. Možnost skorafStajega vpada v Anglijo London, 20. marca e. (BBC) Minister za narodno obrambe Heibert Morriscfn je v nekem govoru ponovno opozoril angleški narod na možnost skorajšnjega vpada in ga pozval, da v tem primeru vzdrži do skrajnosti. Vlada in načelniki obrambe so storili vse, tako da ima polno zaupanje v uspeh obrambe. Na koncu je minister na-glflffaj, da se vojna sicer res razvija na raznih frontah sveta, toda dokler Nemčija ni zmagala nad angleškim otokom, ne more biti gevora o kaki odločitvi. Težaven položaj Irske Dublin, 20. marca s. (Reuter) Podpredsednik irske vlade je izjavil snoči v parlamentu, da je Irska najbolj blokirana država v Evropi. S to ugotovitvijo pa noče irska vlada obtoževati nobene velike voju-joče se države, da bi jo blokirale namenoma. Irska je v zelo nevarnem položaju. Čuvati mora svojo nevtralnost in ne sine no-I beni izmed vojujočih se držav dovoliti ka-I kršnekoii prednosti, ker bi to Irsko samo zapletlo < v spor in povzročilo resne pcsle-I dica. Skrb za prehrano pre&VaU&va Nekaj pripomb k zadnjim valnim uiv- :;e« za zagotovitev pretirane prebivalstva do žetve Ljubljana, 20. marca. Ljudje ne morejo več dobro zasledovat: vseh ukrepov, predpisov in navodil, ki naj služijo za pobijanje draginje in preskrbo prebivalstva z živežem; predpisov je vedno več. S tem sicer ni rečeno, da so vsi ti ukrepi nepotrebni, da pa bodo lahko služili Čim bolj svojemu namenu, je potrebno, da jih ljudje dovolj dobro razumejo. Doslej se je že nekajkrat zgodilo, da sc nekateri ukrepi dosegli nasproten učinek, ker jih ljudje bodisi niso hoteli razumeti ali jih niso mogli. Razumljivo je tudi, da vsi predpisi niso bili vselej posrečeni in da je že zaradi tega tem večja nezaupljivost do vsakega novega odloka. Mnoge odredbe so bile tudi prepozno uveljavljene, kc je bilo že mnogo, če ne vse, zamujenega. Skrb za prehrano prebivalstva prihaja do izraza v treh vrstah ukrepov oblasti: pobijanje draginje in spekulacije z življenjskimi potrebščinami; zbiranje — nakupovanje zalog pri pristojnih ustanovah in po njih — živeža ob nadzorstvu nad notranjim tržiščem, uvozom in izvozom ukrepi, da bi bilo čim več in čim bolje obdelane zemlje. Najtežavnejša je naloga preskrbeti dovolj živeža za prebivalstvo do nove žetve, ne da bi draginja naraščala. Doslej se je zdelo, da so bili proti draginji brez moči, kajti noben ukrep ni mogel ustaviti podraževanja življenjskih potrebščin. Ukrepi proti draginji so bili v nekaterih primerih celo škodljivi, ker je zaradi njih začelo primanjkovati blaga —• bodisi, da ga producenti niso hoteli ali mogli prodajati po predpisanih cenah. — Posebne težave so s preskrbovanjem prebivalstva z žitom, z najvažnejšim živežem Prav zaradi tega je bilo izdanih največ ukrepov, ki so se pa izkazali vsi več ali manj pomanjkljivi. Zato je bila zdaj izdana uredba o obvezni prodaji presežkov žita in moke pri pridelovalcih. Prisilna prodaja je uvedena v vsej državi, ne le v žitorodnih pokrajinah, kar je edino pravilno. Prav tako važno je, da je minister za prehrano pred dnevi prepovedal vsake zvišanje cen do 1. avgusta — to je do nove žetve — in da so bile maksimirane tudi cene drugih vrst žita razen pšenice — rži, ječmena in soržice. Vsi ti ukrepi bi bili potrebni že zdavnaj in če bi bili izdani takoj po žetvi, bi ne mogli nikjer govoriti o pomanjkanju žita. Znano je, da se je razvila nelegalna trgovina z žitom, zlasti v bogatih žitorodnih pokrajinah Mnogi pridelovalci niso hoteli prodajati pšenice po predpisanih, maksimiranih cenah pristojnim ustanovam, temveč so jc skrivali ter čakali na nadaljnjo podražitev. Ce so jim pa zasebni kupci ponudili za pšenico višjo ceno kakor je bila predpisana, so jo jim pa radi prodali. Ne smerna torej pripisovati le slabi letini, da je bile doslej naprodaj tako malo pšenice, da ie ni bilo dovolj niti za sam polbeli kruh. Upoštevati je tudi treba, dR mnogi pridelovalci zadržujejo več žita kakor bi ga , v »normalnih' časih, ker pač hoče biti I vsak čim bolje založen z živežem. Uvedba prisilne prodaje pretežka žita sama na sebi seveda n: dovolj. Z odkupovanjem bo še precej težav, kajti marsikdo bo hote! obdržati čim več žita in moke kljub predpisom. Dovolj je znano, kako je bilo meri svetovno vojno, ko sc kmetje Imeli javne in ikrite kašče; .-hram be, ki so jih odpirali zastopnikom oblasti, so bile seveda več ali manj prazne Pridelovalcem sicer sedaj ne bo treba skrivati žita iz strahu, da bodo morali trpeti pomanjkanje, saj bodo lahko obdržali dovolj živeža. Dovoljene so mnogo večje količine kakor jih smejo imeti v naš; banovini meščani in prebivalstvo sploh, ki kupuje moko in kruh na nakaznice. Tako je določeno za vsakega člana kmečkega gospodinjstva po 60 kg pšenice ali 50 kp moke od 1. aprila do 1. tvgueta, torej za 5 mesecev, ali po 10 kg moke na m<^er med tem Ko je v Sloveniji lahko samo 4 kg na nakaznice. Razen tega |f pridelovalcem dovoljeno še obdržati po iC kg pšenice ali 8 kg pšenične moke • v sak oral orne zemlje za prehrano poljskih delavcev. K temu je treba prišteli Se p 1 kg koruze ali 110 kg moke, po 60 kg ječmena ali 50 kg moke, dalje po 50 kg od vsakega katastrskega orala zase j ene koruzo lani, za živino, še po 50 kg koruze za pitanje prašiča, po 1000 kg koruze za pitanje goveda itd. Kmetom se torej ni treba bati, da bodo morali stradati zaradi uvedbe o prisilni prodaji žita in moke. Prav tako se ne bodo pridelovalci smeli pritoževati, da bodo prisiljeni proviajatj žito po nizkih, predpisanih cenah, medtem ko se bo blago, ki ga morajo kupovati, dražilo, saj je do 1. avgusta prepovedana vsaka podražitev kakršnega koli b' Prejšnje čase je bil med kmeti hud odpor proti maksimiranju cen žita, češ da cene industrijskega blaga, ki ga mora kmet kupovati, niso bile maksimirane. Sele sedaj se uveljajo predpisi, k; sme si jih želeli že ob začetku vojne. Neštetokrat je bilo že naglašeno, da bi kmetijsko blago ne smelo biti izvzeto iz predp:-ov o pobijanju draginje in brezve-ino kulacije. V začetku je bilo prosto vse kmetijsko blago, ki se je zato naglo nezadr-žano podraževalo in s tem 50 se v veliki meri povećali življenjski stroški, kar je ; zopet vplivalo na cene industrijskega blnpa ker se je podražila produkcija in ker so bile znatno dražje sirovine. Učinek najnovejših ukrepov se bo moral kmalu pokazati, a uspeh zavisi od strogega nadzorstva, vestnega sodelov vseh ustanov in posameznikov, ki bodo sodelovali pri nakupovanju presežkov žita in moke, v največji meri pa od pridelovalcev samih, od njihove zavesti do skupnosti, države, od njihove morale. Glbanfe zaposlenosti v Jugoslaviji Decembra je bilo v vsej državi zavarovanih pri krajevnih organih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev 713.264 delavcev in nameščencev, med njimi 502.884 moških in 210.380 žensk. Število zavarovancev decembra je bilo v primeri z novembrom za 43.069 nižje, a v primeri z decembrom 1939. za 5829 višje. Moških zavarovancev je bilo za 9827 manj kakor pred letom, delavk je pa bilo zavarovanih 15.656 več (8.04%) kakor decembra predlanskim. V primeri z zavarovanimi delavci decembra 1938. je bilo lani zavarovanih 24.458 delavcev več. Na dravsko banovino odpade 112.075 zavarovanih delavcev in nameščencev, ali 15.71' c vseh zavarovancev v državi. V to število so vračunani tudi zavarovanci bolniške blagajne Merkur s področja dravske banovine. Pri »Merkurju« je bilo zavarovanih 971. zasebnih nameščencev. Na področju banovine Hrvatske je bilo decembra zavarovanih 236.518 aelavcev in nameščeneve ^.le^), na ostalem področju države pa 364.671 zavarovancev (51.13 *). V primeri z novembrom se je število zavarovancev v naši banovini zmanjšalo decembra za 7890 ali 6.58%, na področju banovine Hrvatske za 3.14% in v drugih banovinah za 7.1%. Povprečna dnevna zavarovana mezda za vso državo d&cembra je znašala 33.62 din in je bila v primeri z decembrom predlanskim za 8.91 din višja in za 12 par višja kakor novembra. Povprečna dnevna zavarovana mezda moških zavarovancev za vso državo je znašala 36.78 din. V dravski banovini je znašala povprečna dnevna zavarovana mezda vseh zavarovancev 36.62 din moških zavarovancev pa 41.19 din. Skupna zavarovana mezda za vso državo je znašala decembra 599.49 milj. din novembra pa 533.43 milijona dim Decembra predlanskim je znašala skupna zavarovana mezda za vso državo 436.99 milijona din. Skupna zavarovana mezda na področju dravske banovine je znašala decembra 102.59 milj. din. Porast skupne zavarovane mezde v državi je znašal lani 37.197r. Iz Kamnika — Vokalni koncert, ki ga bo priredilo pevsko društvo »Lira« v Kamniku v soboto 22. t. m, bo nudil obilo duševnega užitka in razvedrila. Kamniška »Lira« ni poznana samo v domačem kraju, temveč sega njen sloves daleč naokrog. Sedaj je »Lira-« naše najstarejše pevsko društvo v Sloveniji in je v tej dobi svojega obstoja vedno in povsod častno zastopalo naše kulturne in nacionalne interese. Tako društvo zasluži po vsej pravici, da se podpre, zato naj bo v soboto sklep vsakega zavednega Kamničana in Kamničanke: Vsi na koncert »Lire«. Pravočasno zadušen ogenj. V torek okrog 19. je izbruhnil iz dUrrmika hiše v Majstrovi ulici, ki ie last prof. Breznika iz Ljubljane in v katere pritličju je slaščičarna Pogačar. velik plamen. Le par ljudi je opazilo, ker je dimnik na dvoriščni s tirani, pač na so videli stanovalci nasproti stoječe hiše v sosedni ulici, da se je plamen ponovil. Hitro so obvestili gasilce, ki so hin nato prihiteli gasit. Ugotovili so, da so se v dimniku vnele saje, kar ie imelo za posledico, da je pričelo tleti tudi leseno tramov i e in bližnje ogrodje podstrešja. Če ognja ne bi tako kmalu opazili in ne bi bila gasilska pomoi +ak i hitra, bi že hip nato izbnihnil DOŽar, M bi imel za Kamnik lahko katastrofalno p -sledice. Hiša ima namreč vse podstr je popolnoma leseno in stoji v strnjen; fronti enaki ii hiš. ki bi bile gotovo rx> vr ti prizadete. Kamniški »Podgrintovct« navajajo seznam darovalcev za zimsko pomoč. M ritem ko omenjajo, da je bilo nab anegn med drugim tudi 50 ks krompirja ln n ka fižola, pa ni nikjer omenieno. dn ie za isti namen darovalo tukajšnje Sokol'ko društvo 500 din in prav tako tudi Nan d-na čitalnica. Ker ne dvornirno v resn o -ljubnost tega lističa, smo prepričani, da je to dvoje imen izostalo le do p-moti in bodo to v prvi prihodnji šte^lki lojalno popravili. Velike vaje v obrambi proti letalskim napadom, bodo v nedeljo popoldne združeno z veliko župno gasilsko vajo. Občinstvo opozarjamo na naslednja navod 11: Ob 15.10 bo sirena iz Barutane naznan la, da se bliža Kamniku bombni napad. Znak ponovita tudi tovarni Knaflič in Titan. Na ta znak naj se takoj odstrani občinstva r. ulic in trgov v hiše in rraibližje veže. Nihče se ne sme muditi na Glavnem trgu. Grabnu in Sirtni. p^č pa občinstvo lahko opazuje vajo na Poljanah. Malem gradu in na sejmišču. Za red v mestu b-* skrbel poseben policijski oddelek. Kmalu po alarmu se bodo slišale detonacije, kar znači, da so bombniki napadli mesto Kamnik. Takoi nato nastopijo posebni oddelki za ugotovitev plinov, no 10 minutah rxi bodo dale sireno znak. da ie nevarno^ minila. Občinstvo lahko zapusti veže in z^ko-nišca. vendar oa PBOra paziti da n^ bo oviralo gasilslrih orMelkov. ki nastopijo za gašenje požarov. — Te vrste val v tol lesnem obsegu v Kamniku še nikdar ni bilo. poGobnost pn bo tudi gasilski narašča i iz Mengša, ki bo nastopil na sejmišču samostojno. Okopijite si noge v topli vodi, ki ste ji dodali za din 1.— kopalne soli, namažite s Piedor kremo (tuba din 12) in nato postupajte z Borosanom r škatla din 8) in hodili boste lahko kot angelci na peresih. — Kr. dv. dob. drogerija Gregorič Ljubljana — PreAemova uL 5 Iz Kranja —Ljudska univerza priredi drevi ob 20. v Narodnem domu predavanje g. dr. Neu-bauerja o temi »Boljše je preprečiti, nego lečitic. Predavanje spremljata dva filma. — Moški pevski zbor v Kranju priredi ▼ soboto 22. t. m. ob pol 11. v Narodnem domu koncert naših domačih narodnih pesmi. Zbor vodi učitelj g. Franjo Lasič. Ljubitelji narodne pesmi vljudno vabljeni. Btev. f>5 »SLOVENSKI If A R O D «, četrte*, JO. 19tX Btrmn Z VNE VESTI — Povratek ruskega poslanika v Beograd. Kakor poročajo beograjski listi, se je po daljšem bivanju v Moskvi vrnil v Beograd poslanik Sovjetske zveze gospod Plotnikov, ki je zopet prevzel svoje posle. — Dr. Branko JLiiriich umrl. Na Golniku je včeraj umrl Zagrebčan dr. Branko Ehr-lich. mož ge. Tanje Ehrlichove, starejše hčere bb.gopokojnega dr. Gregorja žerjava. Dr. Branko Ehrlich je že dolgo bolehal In se zdravil v raznih sanatorijih. Zadnja leta je preživel po večini na Golniku, kjer se mu je zdravje sprva zboljšalo. pred tedni pa se je nenadoma hudo poslabšalo. Kljub skrbni neji in vsem zdravniškim sredstvom je smrt naposled zmagala. Pokojnik je bil zalo izobražen in kultiviran človek, čigar plemenito srce in blago dušo so njegovi znanci in prijatelji visoko cenili. Globoko žalujoči gospej Tanji pa je smrt ugrabila nenadomestljivega moža in tovariša, žalujočim izrekamo svoje iskreno sožalje! — Iz »Službenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 23 z dne 19. t. m. objavlja uredbo o spremembah in dopolnitvah § 8. zakona o ustroju socialne in zdravstvene uprave, odločbo o prenosu poslov iz pristojnosti odseka za posredovanje dela na osrednjo upravo za posredovanje dela, pravilnik o spremembi pravilnika za izvrševanje uredbe, kako se odmerjata pridobnina in družbeni davek zavezancem, ki poslujejo na območju banovine Hrvatske in na ostalem območju države; pogoje za brezcarinski uvoz gnojilnih snovi; spremembo in dopolnitev čl. 27. pravilnika o sprejemnih radijskih aparatih; nove poštne pristojbine in seznam držav, okuženih z rastlinskimi boleznimi. — Uredba o invalidih iz mirne dobe. M: j svet ie na predlog vojnega mi- n:sLra in ministra za socialno politiko predpisal uredbo o vojn h invalidih iz mirne dobe. Uredba se nanaša na vojaštvo, vojne uradnike, državne uslužbence v vojni službi, častnike, oficirje, podbeni- ke, mornarje, gojence vojnih šol, srani -čar je in obveznike iz rezerve, ki so postali invalidi v mirni debi Dri upravljanju j vojaške službe. V prvo skupino ali v 100% i neser-^obnosti spadajo voini invalidi, ki so | navezani na tujo pomoč. Prejemali bodo 9.000 din i-~tno podpore. V drugo skupino s 100' o invalidno: t jo za invalide, ki pa niso navezam na tujo pomoč, spadajo invalidi, ki bodo prekinuli 7.200 din invalidnine na leto. Invalid z 90% invalidnostjo, bo prejemal po 6.480 din mvaiidnine. z 80'\'o invalidnostjo 5.760 din. s 70°/o invalidnostjo 5.040 din, s 60" o invalidnostjo 4.320 din, s 50° o invalidnostjo 3.600 din, s 40° o invalidnostjo 2.160 in s 30°/o invalidnostjo 1-440 din na leto. — 1200 vagonov uvoženejta Sladkorja bo razdeljeno na vso državo. Nedavno smo poročali, da bo > Pogcd« uvozil 1200 vagonov sladkorja s Češko Moravske, zda i pa sporočajo iz Zagreba, da Pogod ni dobii dovoljenja za znižanje trošarine na uvoženi sladkor. Dovoljenje za znižanje trošarine na uvoz sladkorja ie dobila državna tovarna sladkorja v Belju. Vendar bo vse posle preveza opravil Pogod. ki se mu je posrečilo skleniti kupčijo z ustanovami v protektoratu Češko Moravske. Uvoženi sladkor bo po potrebah razde: j en na posamezne kraje v državi in ne bo uporabljen v banovini Hrvatski. — Produkt ija naših solarn. Poraba soli v naši državi znaša na leto okrog 150 milijonov krr. Naše solarne prodne:rajo samo 75 milijonov kg. tako da ie treba polovico te količine še uvoziti. Sol uva/::mo iz Turčije. Rumunije. Nemčije. Tunisa in Egipta. S:ro ..vnjaki trde, da bi lahko naše solarne producirale dovoli soli za kritje vseh potreb. Solarna v Kreki bi s primerno preureditvijo lahko znatno zvišala svojo kapaciteto. To velja tudi za solarno v Ulcinju. V Dalmaciji ie mno-go primernih terenov za pridobivanje morske soli. Te terene so izkoriščali že Riml;ani in Benečani. Sledovi starih zapuščenih solarn so še marsikje očitni v Dalmaciji. Potrebno bi bilo. da bi obnovil stare zapuščene solarne in primerno preuredili te. ki so v obratu. Prav tudi ni. da opuščajo solarni v Stonu in Pagu, ki sta bili pred vojno dovolj aktivni. — Odobritev novih javnh del. Gradbeno m :ii tvo ie s posebnim odlokom odobrilo načrte številnih manjših in nekaj večjih stavbnih deL Med večjimi deli je treba omeniti dn: cco etapo del pri pjslp-ju veterinarske faklutete v Beogradu. Proračunska vsota znaša 4,044.447 din. Odobren je tudi načrt za novo poslopje kirurške klinike v Beogradu. Proračunska vsata del v prvi etapi znaša 5.582.610 din. V Valjevu nameravajo zidati šolsko poslopje srednio kmetijske šole. Proračunska vsota znaša 4,710 751 din. — Pred gospodarskimi pogajanji z Madžarsko. Napovedujejo, da se bedo kmalu začela gospodarska pogajanja med našo in madžarsko trgovinsko delegacijo, in sicer čim se bodo \t*nili naši delegati iz Italije. — Pred novim sestankom s tal nega ju- goslovensko-nemš^eg-a Rospcdai-skegra odbora. Po vesteh iz Berlina bo aprila ponovno zasedanje stalnega iueoslcvensko-nemškeca gospodarskega odbora. Ta odbor se sestane vsakih 6 mesecev zaradi ureditve trgov kega prometa med rbema državama. V ..^dniem polletri le narasel nemški kliriiiŠki saldo zaradi povečanih Številnih dobav v Jugoslavijo in zaradi našega manjšega izvoza. To bo Klavni predmet razprave na prihodnjem zasedanju. — Koncert jugoslovenske pianistke v Berlinu. Gdč. Branka Musolln je priredila v Berlinu koncert, ki so se ga udeležili ju-goslovenski poslanik v Berlinu dr. Ivo An-drič, člani jugoslovenskega poslaništva in jugoslovenske kolonije. Ves berlinski tisk piSe o koncertu Branke Musolin kar naj-pohvalneje in jI prerokuje umetniško bodočnost. —■ Dva poSkodovanca,. V Kresnicah je včeraj krava sunila 591etnega posestnika Franca Koncilijo z rogom v desno oko in mu ga tako močno poškodovala, da so ga morali v bolnici odstraniti. — V Vrhpolju nad Kamnikom je pes popadel 321etno po-sestnikovo hčer Jožefo Klobčič in jo ugriznil v levo nogo. — Dve žrtvi pretepa. V neki gostilni v Šenčurju pri Kranju se je predsnočnjim zbrala večja družba domačih fantov, ki so nekaj časa prepevali, nato pa jih je razgrela pijača, da so se začeli med seboj prepirati. Kmalu je nastal tudi pretep. Nekateri vročekrvneži so potegnili nože in zaceli na slepo mahati okrog sebe. V krvi je naenkrat obležal 271etni mesarski mojster Janko Gašperlin, za njim pa je padel 20-letni posestnikov sin Jože Logar. Oba ao prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da ima Gašperlin več poškodb na rokah in po životu, Logar pa štiri hujše vbodljaje na životu, šenčurski orožniki so krivce pretepa aretirali. — Vreme. Vremenska napoved nravi, da bo pretežno jasno, ponoči zmerno hladno in slana. Včeraj je bila na višja temperatura v Dubrovniku in Kum boru 12, v Splitu 10. na Rabu 9. v Mariboru in Zagrebu 8. v Ljubljani 7.8. v Beogradu in Sarajevu 6, na Visu 5. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 769.1, temperatura je znašala 3.4. na aerodromu —7.5. v Mariboru —5, v Zagrebu —7. v Beogradu —3. v Sarajevu —6. v Snlitu in Visu. v Kumboru 4. na Rabu 3. v Dubrovniku 1.0. Iz Ljubljane lj— Občni zbor JNAD Jugoslavije bo drevi ob 20. v čitalnici. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži. — Tajnik i. lj— Javna prošnja vsem društvom. Proti tuberkulozna liga v Ljubljani bo priredila od 11. do 17. maja svoj običajni proti tuberkulozni teden pod geslem »Vsakemu jetiČnemu bolniŽko posteljo!« Zveza želi, da bi dosegel letošnji protijetični teden najboljši moralni uspeh ter tudi z zbiranjem gmotnih sredstev presegel vse sliČne dosedanje prireditve, čeprav divja okrog nas vojna vihra, naša srca ne smejo kloniti, marveč moramo prav v teh resnih časih bolj kakor kdaj koli skrbeti za zdravje in odpornost naroda Da bo naš protituberkulozri teden kronan s popolnim uspehom tako v moralnem kakor v "motnem pogledu, prosimo vsa društva brez izjeme, naj rioločiio za svoje prireditve in morebitne nabiralne akcije kak drug primeren čas. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani. lj— Blizu 500 dekligkjb in mlađenigkih ari bo v soboto ob 15. in v nedeljo ob 11. dopoldne prepevalo na koncertu mladine ljubljanskih meščanskih in srednjih šol za zimFko pomoč mestnim revežem ljubljanskim. V tem velikanskem mešanem zboru bodo združeni vsi ljubljanski srednješolski zbori, ki bodo pod vodstvom prof. Slavka Mihelčiča in prof. Frania Stan ča s. učiteljišča peli že nad 50 let staro in še vedno lepo Sattnerjevo »Pozimi iz šrle«, Ad amičevo harmonizacijo iz Kokoša^jeve zbirke »Kaj pa delajo ptičke«. Premrlovo »Slovansko pesem« in Forsterievo »Ave Marija« iz Gorenjskega slavčka, ki jo bo premij al velik mladinski orkester, združen z orkestrom učiteljske šole in bežigrajske gimnazije. Poles to skladbe bo združeni mladinski orkester spremljal tudi Schwabovo »Kanglico«. ki jo bo pel zbor bežigrajske realne gimnazije. 2e samo zaradi velikega srednješolskega p?v-ske^a zbora in zaradi združenega mladinskega orkestra bo vsak prijatelj glasbe in petja zadovoljen s sijajnim koncertom v opernem gledališču. Oo zariamo. da ie vstopnina za koncert v soboto ob 15 popoldne, ki ie namenjena samo šolski mladini, samo 2 do 10 din. za koncert v nedeljo ob 11. dopoMne. ki bo za vso javnost, pa samo 3 do 16 din. Ves čisti dohodek obeh koncertov ie namenjen ljubljanskim mestnim revež m. lj— Preselitev mestnega preskrbovalne-ga urada. Mestni preiskovalni urad je imel doslej svoje prostore v dveh nadstropjih Mahrove hiše in v II. nadstropju Mestnega doma. Seda i so se vsi odseka preskrbovalnega urada preselili v II. nadstropje levega trakta Mestnega doma. v katerega je dohod iz Streliške ulice. lj— Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 23. t. m. v društvenem lokalu, Gosposka ul. 12 (Novinarski oom). Vsi profesorski kandidatje naj se ga zanesljivo udeleže. — Odbor. lj— Predavanje Pedagoškega drvštva. Pedagoško društvo v Ljubljani bo priredilo v ponedeljek 24. t. m. predavanje priznanega našega pedagoškega delavca g. prof. Gustava Silina, ki bo govoril o »predlogih za novi zakon o ljudskih šolah*. Predavanje se bo pričelo ob 18. v dvorani mineraloškega instituta univerze. Vsi, ki se zanimajo za aktualno predavanje so vabiieni. Vstopnine ni. —lj »Na Trški gori«. Bučarjevih znano igro s petjem in godbo bodo ponovili Sent-jakobčani šestič v soboto 22. in v nedeljo 23. t. m. ob 20.15. Pri sobotni predstavi bo proslavil v vlogi župana Polajnarja svoj stoti nastop g. Slavo Plevelj, eden prvih članov odra. Pri predstavi sodeluje orkester Sokola I pod vodstvom Danila Bučarja in mešani pevski zbor. Ker je bila tudi zadnja predstava popolnoma razprodana, al priskrbite vstopnice že v predprodaji. —lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO! lj— Vozni promet s Selenburgove ulice mimo kazine na severni strani Kongresnega trga do WolXove ulice bo kakih 14 dni ustavljen zaradi polaganja nove kanalizacije med podaljšano Subičevo ulico in Wolfovo ulico, pešcev pa dela ne bodo dosti ovirala. lj— Mestni krompir na debelo se z nakaznico iz Mestne hranilnice dobiva v skladišču Vidmarjeve hiše v Gradišču samo vsako sredo in soboto ves dan, na drobno ga pa dobite vsako dopoldne na mestni stojnici na Vodnikovem trgu. Na debelo lahko kupi posameznik do 300 kg krompirja ter ga takoj plača v Mestni hranilnici ljubljanski, na drobno ga pa vsaka gospodinja lahko na dan dobi do 10 kg. lj— Podeželani kupujejo moko v Ljubljani. Odkar je moka na nakaznice, prihajajo zlasti ljudje iz okoliških občin v Ljubljano po moko s svojimi nakaznicami Nekateri trgovci so na nakaznice okoliških občin tudi prodajali moko občanom tujih občin na škodo ljubljan. občanov. Ljubljanski trgovci smejo prodajati moko l€ ljubljanskim občanom in zato mestni pre-skrbovalni urad opozarja, da trgovcem, k? se tega navodila ne bodo držali, ne bo več nakazoval moke. Iz Trbovelj — Občinske zadeve. Trboveljski občinski odbor je nedavno sklepal o raznih upravnih, socialnih in gospodarskih vprašanjih. Predsednik je poročal o stališču trboveljske občine glede akcije za zimsko pomoč in poslovanju občinskega preskr-bovalnega urada. Večjemu številu občanov bodo nakazane enkratne podpore po 50, 100, 150 in 300 din. Nekaterim so se nakazale enkratne redne mesečne podpo- re, drugim pa povišanje sedanje zaradi naraščajoče draginje. Odpišejo ae zaostale neizterljive občinske d oklade enajstim trboveljskim davkoplačevalcem v skupnem iznosu nad 40.000 din. Ani Hribarjevi je bilo dovoljeno izvrševanje gostilniške obrti. Za poslovodje občinskega preskrb ovalnega urada je bil imenovan občinski tajnik Tine Korinšek, ki je že dozdaj opravljal te posle. Na lastno prošnjo je bil razrešen službe referenta za vojaške zadeve g. Franc Grosar, najstarejši občinski nameščenec, ter je razpisana služba občinskega referenta v položaju uradniškega pripravnika, prednost imajo prosilci, ki so bili že doslej v občinski službi. Prošnje je treba vložiti v roku 30 dni — V petek bo občinska proračunska seja. Proračunski predlog za 1941-42 izkazuje 4,046.700 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Dosedanji proračun je bil asa 973.065 din manjši. Zvišani izdatki gredo na račun posebnih gradbenih stroškov (novi vodovod, šoli pri sv. Katarini in na Sv. Planini), povečanih materialnih izdatkov, ki skupno dosegajo 3,150.388 din (v letu 1940 do 41 2,397.686 din), osebnih izdatkov din 896.312 (v letu 1940-41 675.949),ubožnega sklada 681.500 din, (l 1940-41 505.500 din). Občinski veterinarski sklad se bo povišal od 22.313 na 25.960 din. — Popravek. V poročilu o »Lepi pridobitvi trboveljskih rudarjev«, ki ga je >Slo-venski Narod« objavil 18. t. m., je tiskarski škrat izpustil celo vrstico ter bi se moral dotični odstavek pravilno glasiti: >Pred leti se je krajevni odbor Bratovske skladni ce pomladil ter sta stopila na čelo odbora delovni daljnovidni predsednik tehnični ravnatelj premogokopne družbe gosp. inž. Biskupski in podpredsednik g. Tone Alič.« Pevski koncert, ki ga ie v nedeljo popoldne priredil oktet delavskega pevskega društva »Zvone iz Zagorja, kljub najboljšim nameram koncertantov ni imel med trboveljsko publiko pričakovanega odziva. Koncert ie bil zaradi lepega vremena in nedelje prav neprimerno obiskan Sliišalcern se je predstavil oktet pod vodstvom pevovodje Franca Ritterja ter v treh delih odpel 15 narodnih in umetnih pesmi znanih slovenskih skladateljev. Zbor se je vidno potrudil da orednašaniu da kar najboljšega poudarka glasbene pevske uglajenosti. Posamezni glasovi so ustrezajoči, najboljši je bil po sonornem in iakem fflasu basist. Na nrorramu so bile pismi Laharnarja. Volariča. Pregla. Satt- nerja. Aljaža. Deua Prelovca. Adarmča. Haidricha. i. dr Na i več priznania sta našli Ipavčeva »Danica« in Volaričev »Večer«, kd jih ie oktet prednašal s posebno ubranostjo, čisto intonacijo in zadovoljivo gibkostjo. Publika je zbor nagradila z živahnim odobravanjem. Zagorjanom smo hvaležni, da so nam nudili lep pevsk-' užitek! Iz Hrastnika Zborovanje bivših koroških borcev. V Hrastniku so 16. t. m. zborovali bivži borci za našo severno mejo, združeni v krajevni organizaciji Legije koroških borcev. Občni zbor je vodil preoLsecLnik Jože Groznik. šolski upravitelj v Hrasiniku, ki je predvsem pozdravil zastopnika glavnega odbora Kristana iz Ljubljane in g. Zidana kot zastopnika ljubljanske krajevne organizacije. Na njegov predlog so zbrani borci poslali udanostno brzojavko Ni. Vel. kralju Petru ter ministru za vojsko in mornarico arm. generalu Petru Pešiču. Predsednik je za tem poročal o delu krajevne organizacije ter je podal tudi tajniško poročilo namestu odsotnega tajnika. Zastopnik glavnega odbora g. Kristan iz Ljubljane je v svojem govoru poudarjal dolžnost bivših koroških borcev, da kakor pred 20. leti tudi sedaj posvete svoje sile za dobro kralja in države. Predvsem so koroški borci moralno upravičeni, da z vsemi sredstvi pobijajo defitizem. Kakor vsa ostala bojevniška združenja, predvsem zveze vojnih dobrovoljcev, rezervnih oficirjev in ostalih, hočejo tudi koroški borci samo eno, da se uveljavijo besede mnogih naših merodajnih činiteljev, izrečenih v zadnjih tednih: »Hočemo biti strogo nevtralni, tujega nočemo, toda tudi svojega ne damo!« KOLEDAR Danes: Četrtek, 20. marca: Aleksandra, Kutbert DANAŠNJE PRIREDITVE Občni zbor JNAD Jugoslavije ob 20. v čitalnici Društvo »Pravnik« ln ljubljanska sekcija kriminalističnega udruženja kraljevine Jugoslavije: predavanje dr. Antona Stuheca t Praksa in pomen pridržbe po prestali kazni« ob 18 v dvorani št. 79 pravosodne palače DEŽURNE LEKARNE Dane**: Mr. Leustek, Reslleva e^sta 1, Bahovec. Kongresni trg 12 in T*^-7". ^^mo-tar, Vič — Tržaška cesta 48. Male i*l*rt*lile* DRAMA Začetek ob 20 url Četrtek. 20. marca: >Brez tretjega«. Red četrtek. Gostovanje Vike Podgorske in režiserja Hinka Nučiča, članov zagrebške drame Petek, 21. marca: »Brez tretjega«. Red B. Gostovanje Vike Podgorske in Hinka Nučiča Sobota. 22. marca: »Zaprta vrata*. Izven Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja. 23. marca: »šesto nadstropje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. OPERA Začetek ob 20 url Četrtek, 20. marca, zaprto (glavna vaja za »Fausta«). Petek, 21. marca, zaprto (generalka opere >Faust«). Sobota, 22. marca: »Faust«. Red premier-ski. Borzna poročila Curin, 20. marca. Beograd 10.—i Pariz 7.87. London 17-30. Ne\v York 431.—. Bruselj 69.—; Milan 21.725. Madrid 39.50. Amsterdam 229.—. Berlin 172.50. Stcckholm 102.575. Oslo «8 50. Kopenhagen 83.50. Sofija 425.—, Lisabona 17.27. Budimp šta 85.—, Atene 300.—, C rgrod 337.50. Bukarešta 200.—.. Helčingiors 870.—, Bueno:- Kdo določa cene v Ljubljani? K podražitvi mesa, slanine in masti Ljubljana, 20. marca. V torek je objava mestnega poglavarstva v Ljubljani o novih cenah mesa, slanine in masti, zbudila med meščani veliko vznemirjenje. Nove cene so bile določene nekaj dni po ministrski uredbi, ki prepoveduje vsako podražitev vsakršnega blaga do 1. avgusta letos. V ministrski uredbi je predpisano, da podražitev blaga do 1. avgusta lahko dovoli le minister za prehrano na posebno proŽnjo v izrednih primerih. V sporočilu mestnega poglavarstva o novih cenah mesa. slanine in masti tudi stoji, da je podražitev dovolila ban. ska uprava ljubljanskim mesarjem, češ, podražila se je živina. Včeraj je banska uprava poslala Ustom demanti, da je dovolila novo zvišanje cen mesa, slanine ln masti. Sporočilo banske uprave se glasi: V dnevnem časopsju z dne 18. t. m. je bilo objavljeno, da ie kr banska uprava dovolila novo zvišanje cen mesa, slanine in masti. Ker bi gornja objava o novem zvišanju cen lahko zmotno vplivala na poedina ob- lastva, konzumente Jn mesarje se sporoča naslednje: Kr. banska uprava novega zvišanja cen mesa. slanine in masti ni dovolila in v bodoče tudi ne bo dovoljevala. Sreskim načelstvom in mestnim poglavarstvom je bilo izdano samo pooblastilo, da smejo V lastnem delokrogu v izjemnih in upravičenih primerih na novo določiti ceno mesa, slanine in masti z ozirom na tržno ceno živine v njihovem okraju. Istotako so bila gornjim oblastvom z internim razpisom dostavljene smernice in navodila, ki jih bodo pri event. novem določanju cen uporabljala. Iz tega poročila je razvidno, da je banska uprava izdala le pooblastilo sreskim načelstvom in mestnim poglavarstvom, da smejo v svojem delokrogu v izjemnih in upravičenih primerih določiti nove cene mesa, slanine in masti glede na tržne cene živine. Ne moremo soditi, ali banska uprava v resnici lahko izda takSno pooblastilo ali pa je za to pristojen le minister za prehrano, kakor nekateri mislijo. Banska uprava torej ni neposredno dovolila podražitve mesa, slanine in masti, temveč je izdala ljubljanskemu mestnemu poglavarstvu pooblastilo, da lahko določi nove cene. Sedaj je vprašanje, ali je ljubljansko mestno poglavarstvo pravilno razumelo to pooblastilo, kakor tudi, ali je bilo upravičeno dovoliti nove cene. Razumljivo je, da se ljudje vprašujejo, kdo je v Ljubljani prav za prav pristojen za določanje cen življenjskim potrebščinam, zlasti po izdaji ministrske uredbe. Preden je bila izdana ministrska uredba, je podražitev mesa in mesnih izdelkov smela dovoljevati banska uprava, ko pa je bila izdana uredba s prepovedjo nadaljnjega podraževanja. jo je večina ljudi razumela tako, da bo poslej lahko dovolil podražitev le minister za prehrano. Na našem trgu so nastale zaradi tesa precejšnje zmede. Cim je mestno poglavarstvo objavilo nove cene mesa slanine in masti, so začeli naši mesarji prodajati po njih. Po objavi banske uprave, da ona ni dovolila nove podražitve, pa zdaj nihče ne ve, po kakšnih cenah naj se ravna, po starih ali novih. Konzumenti se branijo plačevati po novih cenah, mesarji pa nočejo prodajati po starih. Nujno potrebno je, da napravijo pristojne oblasti takoj red. Seveda pa bi ne smeli med tem trajati kompetenčni spori. Od mestnega poglavarstva vsaj pričakujemo, da bo glede na pojasnilo banske uprave, da ni do- volila nove podražitve izdalo svoje pojasnilo. Zdi se nam, da mestno poglavarstvo ni določilo novih cen mesa, slanine in masti glede na tržno ceno živine v svojem okraju. Iz njene objave je razvidno samo, da so nove cene določene, ker jih je. kakor trdi mestno poglavarstvo, dovolila banska uprava zaradi podražitve živine. Mestno poglavarstvo je dolžno takoj objaviti, ali so v veljavi stare ali nove cene, kar ni razvidno iz pojasnila banske Uprave. še eno Javno vprašanje »Službene novine« z dne 15. marca t, L so objavile uredbo o splošni prepovedi zvišanja cen do 1. avgusta L L Z objavo je bila uredba uveljavljena in ima zakonsko moč. Od tega dne torej pa do avgusta 19 ii je prepovedano vsako zvišanje cen blaga, kakor tudi cen za prevoz potnikov in blaga. Uredba določa, da cene posameznih vrst blaga na dan, ko je bila uredba uveljavljena, ne smejo biti viSje od maksimalnih cen, ki so jih določila pristojna oblastva. Minister za oskrbo in prehrano lahko a svojo uredbo določi za posamezne vrste blaga najvišje cene, ki morejo biti tudi nižje od cen, ki so bile v veljavi, ko je bila uredba o splošni prepovedi zvišanja cen uveljavljena. Take naredbe pa morajo biti objavljene v »Službenih novinah« oziroma na način, kakor se redno objavljajo, ln stopijo v veljavo tri dni po objavi. Za kršitelje določb te uredbe so določene občutne kazni in globe. Uredba pravi, da se predelovalci, trgovci ter ostali posredniki ln proizvajalci, ki za posamezne vrste blaga zahtevajo višjo ceno, kakor pa je bila na dan uveljavljenja te uredbe, ail višjo ceno, kakor je po oblastvih določena najvišja cena, Kaznujejo v prodaji na debelo s strogim zaporom najmanj treh mesecev ln z globo 50 000 do 1.000.000 din, v prodaji na drobno pa z zaporom najmanj petnajst dni in z globo 5000 do 100.000 din. Poleg teh kazni more sodišče v težjih primerih Izreči tudi odvzem imovine, ki je predmet kazenskega dejanja. Vsako zvišanje cen blaga na dan in po dnevu, ko je bila ta uredba uveljavljena. je torej nedopustno. Strogo izvajanje uredbe ni le v interesu našega narodnega gospodarstva, temveč tudi — ln večkrat celo predvsem — v interesu države same. Pri tnkem stanju stvari bodi »exempli causa« postavljeno naslednje javno vprašanje: Kako je mogoče, da se je liter kisa, čigar cena je bila 15. t. m. v izložbenem oknu tvrdke označena z 9 din, podražil 18. t. m. za 3.50 din? (Steklenica je vračunana z din 3.) Na zadevno vprašanje v trgovini, je odgovoril prodajalec: »Je že tako. Ko sem davi kupil meso, sem ga plačal tudi dražje!« (Kr. banska uprava je medtem že objavila, da zvišanje cen mesa ni in ne bo dovolila.) Na pripombo, da to ni dopustno, kar je razvidno iz poročila naših dnevnikov, ki so že 18. t. m. objavili zadevno uredbo ministrskega sveta, je dejal prodajalec: »Cene nismo zvišali mi, temveč proizvajalec«. Ker menim, da je rešitev tega vprašanja načelne važnosti, ne sporočam imena tvrdke ln proizvajalca javnosti, pač pa je na razpolago pristojnemu oblastvu. I. P., novinar Zborovanje drisštva trgovskih potnikov Izredne razmere so hudo prizadele tudi trgovske potnike in zastopnike Ljubljana, 20. marca, V dvorani Trgovskega doma je bil na praznik 17. marca redni občni zbor Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani. Zborovanje je o tvoril ob 10.30 predsednik g. Janko Krek, ki je pozdravil predvsem zastopnika zbornice TO I g. dr. Ples-sa, predsednika društva »Merkur« g. dr. Frana Windischeria, tajnika gremija trgovcev g. Lojzeta Šmuca in ostale. V svojih nadaljnjih izvajanjih je naglasil zaskrbljenost, ki jo povzroča sedanja vojna s svojimi posledicami zlasti stanu trgovskih potnikov in zastopnikov. Povsod so v trgov in stvu nastale hude motnje, ki Jih vsak trgovski zastopnik pač zelo čuti, zlasti zaradi postopanja številnih proizvodni-kov in trgovcev, ki jim je postal potnik ali zastopnik naenkrat odveč in nepotreben Predsednik je potem omenil še pokojninsko zavarovanje potnikov in zastopnikov, ki je v glavnem rešeno in bo tudi izvedeno. Zastopnik industrijsko-trgovske zbornice g. dr. Plees je sporočil pozdrave predsednika zbornice g. Ceča, nato pa očrtal sedanji položaj v trgovini, ko naenkrat ne išče več blago kupca, marveč kupec blago. To seveda najbolj škoda trgovskim potnikom in zastopnikom, ki naj se zaradi zaščite svojih interesov in položaja čim bolj oklenejo svoje organizaaije in naj samo v njenem okviru in ob pomoči drugih trgovskih ustanov iščejo uspeha. Tudi zbornica bo kakor doslej ščitila njihove interese, sam pa bo kot častni Član Društva potnikov in zastopnikov povsod zagovarjal in branil njihove interese. Njegove besede in vzpodbude so bile sprejete z živahnim odobravanjem. Iz poročila tajnika g. Andreja Sturma je razvidno, da je društvo poslovalo tudi v preteklem letu normalno kakor prejšnja leta, čeprav so bdle razmere vsled dogodkov izredne. Tudi nase industrija in trgovina se je morala prilagoditi razmeram, ki vladajo vsepovsod. Trgovski potnik je zaradi dejstva, da je povpraševanje po blagu čimdalje večje, postal pogrešljiv in so tudi mnoge tvrdke zelo skrčile prejemke potnikov, po vsaki vojni se je promet zopet poživil in bo posredovalec spet postal potreben. V Jugoslaviji imamo trd druStva trgovskih potnikov ni zastopnikov, v T jubljani Zagrebu "in Beogradu ter so bila vsa tri organizirana v centrali, ki je imala sedež v Zagrebu. Pred tremi leti pa je beograjsko društvo brez navedbe pravega vzroka izstopilo iz centralne uprave in je zaradi tega centralna uprava prenehala obstojati. Sledili so razni poizkusi, da se centralna uprava obnovi in je upati, da bo to uspelo. Za znižano voznino po železnici je v preteklem letu zaprosilo po društvu in zbornici za TOI 57 članov. Ker je sedaj vožnja z avtomobili otežkočena, se bo v bodoče najbrž Še več tovarišev poslužilo ugodnosti, dasi so se uputnice sedaj podražile za 20 odst Med letom je k društvu pristopalo 31 novih članov in je sedaj skupaj 295 članov. Zoper nezgode je zavarovanih pri zavarovalnici »Dunav« 69 članov na kolektivni podlagi in je član zavarovan do najvišjega zneska 50.000 din. Društvo upravlja Šrifrerjev rx>srnrtninski fond, v katerega plača vsak redni član 20 din letno, za primer smrti pa prejmejo njegovi svojci do 3000 din podpore. V preteklem letu društvo ni imelo med člani nikakega smrtnega primeri in je fond narastel sedaj že na 66.171 din. Izčrpno blagajniško poročilo je podal dolgoletni blagajnik g. Alojzij Grli. Društvo je imelo ob zaključku poslovnega leta Čistega premoženja 17.948 din. Po poročilu preglednika računov g. Iglica je bila odboru izrečena razresnica. Za priznanje zaslug v društvenem delovanju je že lanski občni zbor izvolil bivšega dolgoletnega predsednika društva g. Karla Seljaka in odbornika g. Josipa Še-lovina za častna člana, na včerajšnjem občnem zboru pa je društvo obema podelilo lepi sliki, originalni deli našega priznanega slikarja in mojstra Jak ca, kar je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Pri volitvah novega odbora je bila soglasno potrjena lista, na kateri so člani starega odbora. Prav ^ako je bilo določeno, da ostane stara članarina še nadalje v veljavi. Iz škofje Loke — Slovo zaslužnega organizatorja. Po 81etnem službovanju na škofjeloški postaji se je preselil v Ljubljano železniški nadzornik g. Ivan Novšak, ki se je mnogo udejstvoval v uradniških strokovnih organizacijah. V svoje vrste ga je prišteval tudi Sokol. Želimo mu na novem službenem mestu vse najboljše. Stran 4 »8I*OTB!f8K! tf ABOD«, tetrtdc, JO. nra 1941. 55 Koncert Poltronieri-jevega kvarteta Poltronierijev kvartet nam je na svojem včerajšnjem koncertu ponovno razodel po-popolnosti komorne igre, za katero izpolnjuje vse potrebne pogoje, med katerimi je tudi kvaliteta izvrstnih instrumentov, s katerimi razpolagajo poedini člani kvarteta. Poltronierijev kvartet dosega kot celota tisto redko enotnost, ki jo zahteva komorna igra, če hoče doseči popolno zli-tost zvoka in izraza; pri tem je umljivo, da predstavlja vsak posameznik visoko umetniško stopnjo, kar pa prav nič ne ovira, da bi se v skupnosti vsi ne združevali ▼ enakovredni, harmonični slnte:.. V tehničnem pogledu so prav tako kvalitativno docela izenačeni ter prinašajo vse finese čudovito izdelane in precizirane. Zato presenečajo njihovi planissimi, gradp ki enakomerno prehajajo v Jvatero i. dinamično, posebej intenzitetno motnost, enotnost nastavka in zlasti smiselno frazi-ranja, kl zadobiva v pravilno se razvijajočih Unijah zaključno, vsem estetskim zakonitostim povsem odgovarjajočo obliko. Poleg formalnega je pri njih kristalno jasen tudi izraz, polno razumevanje vsebinskih globin posameznih skladb, iz katerih znajo izvabljati neverjetno pester, mehan ln profinjen zvok, tako na poedinih tonih kakor v večjih kompleksih; njihovo izva' janje dokazuje, da so jim vsebinske potankosti, tisti najobčutljivejši in najtežji dosegljivi element vsake umetnostne reprodukcije, absolutno jasne ln da jih zmorejo podati v kar najbolj verni podobi. Poleg popolnega obvladanja tehničnih in vsebinskih strani posebej pa zna Poltronierijev kvartet doseči enakovrednost omenjenih obeh strani tudi v skupnosti, s čemer izpolnjuje poslednjega med glavnimi temelji kvalitativne komorne reprodukcije m s tem v zvezi z ostalimi činitelji potrjuje dejstvo, ki sem ga ugotovil že o priliki njegovega zadnjega koncerta: da je umetniško visoko vreden komorni korpus, ki vsebuje ter zadešča vsem zahtevam idealne komorne igre. Na včerajšnjem koncertu je Izvajal Haydov »Kvartet v D-duru, op. 76. št. 5«, ki v pregledni, logični in čustveno močni sleditvl ustvarja dovršen estetski lik; dalje nam več ali manj neznani Verdijev >Kvartet v e-mo!u<. ki kaže zanimivo podreditev skladateljevih tipičnih harmonij ln njegove celotne stilnosti komornim zahtevam ter dosega v odlično zamišljeni instrumentaciji in motivični obdelavi močan vtis; in končno sloviti »Kvartet v F-duru. op. 96« nesmrtnega češkega mojstra Dvo-faka, v katerem je genijalni skladatelj s sijajnimi harmonijami, globoko in sočasno barvito melodlko. s tekočim in duhovito izdelanim motivlčnim potekom v vseh Je-lih ter tehnično dovršeno ustvaril umetnino, ki spada med najboljša in nailepša dela svetovne komorne literature; poleg L stavka (Allegro ma non tropno) velja to enako za. vse ostale (Lento. Molto vivace. Finale, vivace ma nen troppo). Vse skladbe sporeda ie Poltronierijev kvartet podal z Izredno fino in občuteno dovršenostjo ter tako oblikoval vzorne reproduktivne komorne like. Izredno prisrčno ln priznavamo sprejet od občinstva je ob koncu se dodal harmonično barviti Debussyjev »An-dantinoc, nežno in čustveno dojemljivo Havdonovo >Serenado«, ćajkovskega doživljajski prodoren lAndante cantabile« ln Scarlattijev tehnično blesteči »Scnerzoc. V vseh, prav tako dodanih skladbah je bil enako dognan, umetniško na visku, da ni mogoče govoriti o kakršnih koli izvajalnih razlikah v posameznih skladbah ali njihovih delih. Tako je nudil redki umetniški užitek ter mnogo doprinesel k se večjemu razumevanju in zanimanju našega koncertnega občinstva za komorno glasbo. Nadejam se, da ga bomo po gotovem presledki spet imeli priliko slišati in da bo predstavil tudi katerega skladatelja novejše dobe dobe komornega glasbenega ustvarjanja. «L - dobro doumel in zato je mogel pripraviti tudi uspel koncert. Svetoval pa bi mu v bodoče, da naj obseg sporeda rajal skrajša ln bolj gleda na čim skrbnejso Izdelavo; tako bo mogel svojemu zboru v Izvajanju poskrbeti ie višjo stopnjo kot doslej. Saj ni važna kvantiteta, temveč kvaliteta; in če se je Hancu to na eni strani ze posrečilo, se mu bo gotovo tudi na drugI strani. % ol__ Koncert pev. društva »Krakovo-Trnovo« Agilno pevsko druStvo Krakovo-Trnovo je priredilo v soboto svoj običajni letni koncert, na katerem je Izvajalo pesmi raznih slovenskih skladateljev: Aljaža. Job-sta, Juvanca, Adamiča. Maska. Sattnerja. Prelovca, Mirka, Venturinija. Vrečarja. Premrla in Schwaba! večinoma so bile to originalne pesmi, deloma pa narodne, med njimi dve v Maroltovi priredbi Spored je bil torej več ali manj preprost ln dobro prilagojen splošnim zmogljivostim zbora, ki je svoio nalogo prav dobro trvrsil. Med vsemi glasovi je najboljši drugI bas. Id je tudi najlepše izenačen ln tvori sam zase lepo zlito celoto, medtem ko tega zaradi premočnega izstopanla poedincev pri drugih glasovih ni mogoče trditi Kot celota zbor ni nudil tiste enotnosti, kakor bi jr v slučaju popolne podreditve vsakega posameznika celoti Tehnično je bil program zelo skrbno Dripravllen Tudi intonacija je bila zelo dobra malone povsod: le v Ma-škovih »Mlatičih« je nekoliko popustila ker te pesmi zaradi hitrega tempa zboT v intonativnem pogledu nI zmogel V splos nem je bilo tudi vsebinsko podajanje prav lepo, odgovarjaioče izrazu poedinih pesmi: prav tako so pevci posvetili potrebno skrt tudi dinamiki Zlasti piani so bili lepi. Iz-glajeni in so dobro učinkovali, manj pa for-tisiml, ki so bili Se premalo uravnani ud nekoliko grobi Kot celota pa je z orne njenim programom učinkoval zbor prav dobro in je nudil lep večer dobro prikazanih ln izdelanih slovenskih pesmi Vadit ga je njegov stalni vodja Jože Hanc. ki pojmuje svoje delo oči vidno prav resno tei se ga loteva z veliko ambicijo. Svoj zbor je za nastop pripravil zelo vestno ln mu v podajanju vlil mnogo temperamenta, vsled česar je potekal spored brez nepotrebnih zastojev ln interpretativnth zavle-čevanj. Tudi program sam je izbral svojim pevcem odgovarjajoče, kar mu je gotove v zaslugo, če ga primerjam z dirigenti, ki skušajo s svojimi zbori podajati pretežke skladbe, ki jim pevci niti tehnično, niti vsebinsko ne morejo zadostiti. To je Hanc Iz Celja —c Razpis del sa gradnjo sodne palače v Celju. V tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani bo v petek 21. t. m ob 11. prva javna pismena ponudbena licitacija težaških, betonskih in železobe-tonskib del za gradnjo sodne palače na Glaziji v Celju. Proračun znaša 5,094.983 din in 17 para. ^ —c Tragična smrt gostilničarja. Gostilno »Pri levškem mostu« v Medlogu št 20 pri Celju, kjer sta bila L 1939. umorjena m oropana gostilničar Ocvirk m njeeova žena, sta imela v zadnjem času v najemu 591etni bivši rudar Jože Ob'ak iz Griž pr Žalcu in njegova Žena Rozalija. V ponedeljek se je peljal Oblak s kolesom po opravkih v mesto. Ko se je okrog 21. vračal domov in je bil od gostilne oddal ien samo še 60 metrov je padel s kolesom v veliko, dva metra visoko z vodo napolnjeno jamo in utonil Njegovo truplo so našli drugo jutro is ga prenesli na dom Ocvirka so da^*^ ^opoldne pokopali na -»koliškem noopališču. —c Na ljudskem vseučilišču bo preda val drevi ob 20. prof. dr Pavel strmšek c temi »Z avtobusom po Sloveruu« in predvajal vrsto lepih sk i optičnih slik. —e Na ljudskem vseučilišču bo proda 'ala drž ■******* •?*x«*-i An~0 \\ nVadim v Celju na cvetno nedelio 6 aorila na stojnicah na Glavnem in STomškovem tr-£u Z izkupičkom te čTnvekoliubne akcije bodo nabavili obleko in obutev za revn« dolarje. —c Umrla je. V torek je v celiski porodnišnici pri porodu Francka L'^aHp va. žen« m^^arla in *«?aria Ivana Likar-ia iz Hrenove pri Novi cerkvi. Pokolna zapušča moža. ki se je r>o dališi odsotnosti v torek prispel v Celje in našel ienc ti rtv o t*»t- 7 i " v» otrok Pokol- ti bodi ohranjen blag spomin, težko pri *adeti rodbini p=?p IsVreno *e«^alje! —c Dve nesreči Na Proseniškem pri Si Juriju ob južni žel. se je enoletnemu ko *ari«*wm s^čkn d«mq ori štedilniku vne la obleka Otrok se ie **^w»r^o otv>vH p* obrazu in t<*'esu V T.o3n-«»m ie n»Vi vo? v ponedeljek povozil 91 letno občinskr revo Heleno M'akanevo iz Laškega in ji vlomil desno no^o. Ob« nortesrečenoa so ^repeHali v celjsko bolnico. Iz Brežic Bivši koroški borci na delu. V Skopi-cah. ki so približno 12 km daleč od Brežic je bila tudi pred leti ustanovljena krajevna organizacija koroških borcev, ki je , imela preteklo nedeljo občni zbor. Poslovanje krajevne organizacije jc bilo najbolj točno razvidno iz poročila tajnika Igna- ALI ©GLASI Beseda dO par, davek pose ne j KreKlicv izjave oeseda can — davek posebej, znamko — Popustov zs mai* oglase oe priznamo ca pismene odgovore gieae analih agtasov je uren* pnioZit CEVLJE ▼ modi in Kvaliteti dobite % trgovini »E1H>« Prešernova *b. 14 I o<;i.AsrjTE male oglase v Slov. Narodu*4 icei »o aujcenej&J POHIŠTVO si nabavite najceneje. Vsakovrstne stole — politiram ln vsa popravila. ZORMAN, Breg 14. 665 20 NIZKIH VRTNIC Stevime, izredno krasne sorte, v poštnino vred din 140 Nekaj šibkejše sadike din 95 Sadjarstvo Dohnsek, Kamnica prt Mariboru. 658 REKONVALESCENTOM je poživljajoča in krepilna pijača le »AMBROŽEVA MEDICA« ki Jo dobite 1« v MEDARN1, Ljubljana, 2idovska 6. 13. T JUGOGfcArlKA SV. PET Wi HAM Beseda 50 par Davek posebej Naimnniši znesek H - din C\ ETLICN1 >1LD sortiran, kupite vedno najceneje v MEDARNL Ljubljana, Židovska ul 6. 16. T teseda 50 par Davek posebej Naimanifti cnesek *. iir ODEJE tz vate ta puha, stare is nove, prevzamem v prvovrstno delo. HRIBAR, Marijin trg 2/U1. 630 BRIVSKO POMOČNICO IN POMOČNIKA sprejme za stalno Josip TJaker, brivski salon, Dol pri Hrastniku 654 pspnu SO d*t i»»ve|i ooseft«} Nairaantftt cneaefc t — dlu SMOLO smrekovo, čisto, imam stalno naprodaj. Kerznar Anton, Nova Štifta pri Gornjem gradu. C61 KROMPIR semenski najzgodne Ai okrogel — Bohmova specijaliteta — zajamčeno zdrav, zelo ploden, aajprikladnejši za meščanske vrtove, po 4 din kg dobavlja I gojitelj Miško Belec, Radomlje, ali trgovina S. Jurčič, palača »Slavijac. 664 Najmant&i znesek s.— din Besed« 50 par Davek oosehej «NONADSTROPXA STAVBA z vrtom in sadonosnikom v centru trga, z malo preureditvijo >ripravna za krasno stanovanje, v manjšim gospodarstvom takoj naprodaj. Cena din 75.000.—. Matija Jur>alevič, Središče ob Dravi 3. 662 Raznasalca (ko) kolesarja, za okraj Šiška takoj sprejmemo. Zglasiti se v opravi »Slov. Naroda«. d j a Crnologarja. Tudi ostala poročila odbornikov so pokazala prav razveseljivo sliko, za kar se je navzoči zastopnik glavnega odbora g. Anton G ril iz Ljubljane prav toplo zahvalil ter v obširnem govoru obrazložil namene in cilje organizacije. Tudi na novo poslovno dobo je bil izv^ ljen stari upravni odbor s predsednikom tov. Teršeličem ter tajnikom Crno? -»grirjem na čelu. Člani so se razi h z zavestjo, da bodo kakor doslej tudi v bodoče krepko podpirali organizacijo, k* jim hoče priboriti že davno zasluženo priznanje (jt, rt c?* oprofjra m Četrtek, 20. marca — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02. Plesne pesmice pojeta Jezen in JeSek. — 14: Napovedi — 17.30: Ruske romance, poje g-Aleksander de Make. pri klavirju g. D Kaškarov. — 18.20: Komorna glasba (plošče). — 18 40- Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudoh Kolarič) — 19. Napovedi, poročila. — 19.25 Nacionalno predavanje- Beograd govo:i. iO.40: Plošie. — 19.50: Deset minut zabevs. - 2i>: Citia'ki trio »Vesna*. — 20.45: Repro .uciran kencert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. Peitk, 31. luitfca 7: Jutrar.j: pozdrav 7.05; Napovedi, poročila. — 7.15: PLscri venćvk veselih z\»okov (plošče) do 7.m6 — 11: Šolska ura: V maicu na Jadranu ui na otočku Silbi (ga. Mira Engelman). — 12: Iz domačih gajev (plosee). — 12.30: Poročila, objave. - 13: Napoveci. — 13 02: Sporei slovenskih skladateljev iradijskl ork.) — 14: Napovedi. — 14.10. Tujskopiometno poročilo: Smuk v planinah. — 17.30. Narodne pesmi ob spremljavi klavirja. Sestre Stritarjeve m g. prof. M. Lipovšek. - IS: Ženska ura: Mati ln otroci (gdč. Manja Kovač) — 18.30: Plošče. — 1S.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi poročila, objave. — 19.25: Aktualna ura: Strokovna socialna sola (g JeZe Tome) — 19.40: Plošče — 19 50. Izseljenska poročila — 20: Koncert radijskega orkestra. — 21: Sonatna ura II. za violino in klavir. — 22: Napovedi poročila, Skrbna nega popolna lepota! ELI DA , KREMA Vi IDEAL * zaradi dodatka hamamelisa pol< Umrl je moj nad vse ljubi?etti rfra«yf m. po težki, dolgi bolezni v 34. letu starosti. Nepozabnega pokojnika bomo pokopali v petek ob pol 4* pop- na Miro?oju. Zagreb, Ljubljana, 19. marca 1941. Tmja Ehrlich roj. Žerjav, žena za rodbini Ehrlich, žerjav Plerre Mael: 10 B!ctina liubezer Roman — Ah, zakaj neki Rene de Mejan ni hotel o nji ničesar vedtu . Zakaj se je delal, ^akor da je sploh ne opazi, kakor da ne sluti, kako nežen zaklad hram zanj v svojem srcu? in kako srečna bi bila, če bi mu bila mogla odkriti svojo ljubezen! Če bi le bil ".akrat doma, ko ji je šinila v glavo nesrečna misel omožiti se, gotovo ne bi bila vzela Romaina de Quelerna. Res je bil v tujini in zdaj se je spomnila, da je bil odsoten nad leto dni. da je odpotoval in da se ni oglasil, da ni pisal, kdaj se vrne. In iz odpora, iz jeze, da ji ljubezni ni vračal, se je vrgla, sita duševnih bojev, v naročje mornariškega častnika, ki ga ni ljubila. Kaj za to! Kar je. je. Skoda bi bilo izgubljati čas z brezplodnim tarnanjem. V tem trenutku *je vedela Jeanne samo nekaj in samo nekaj je hotela vedeti: bil je tu. Srečno naključje ^e hotelo, da ga je lahko sama navezala nase; njena roditelja sta bila s Hermino v Hennebontu -Jeanne ni hotela mnogo raznvšliati o svoiih čustvih. Tudi ni mislila na nič slabega, nikakor ne. Veselia. W £a je začutila, ni skalila nobena grešna misel Sestala se ie zonet z možem za katerega je njeno srce dolgo ntrfoata in 7 otroško radostjo se je veselila njegove prisotnosti. Vrnila se je hitro domov in ukrenila vse potrebno, da bi svo.ega gosta čim lepše sprejela. Ko je bilo za obed vse pripravljeno, je izbrala obleko, ki ji je najbolje pristojala. Srce ji je začelo utripati, ko je prišla sobarica povedat, da čaka v salonu gospod de Mejan. Žareča od lepote in mikavnosti je vstopila vsa zardela v salon in Rene je bil ob pogledu na to čudovito lepoto ves zbegan. Med njima se je takoj razpredla žival na zabava. Nista ostala pri vsakdan em pogovoru, temveč sta kmalu prešla na spomine iz prejšnjih časov, na srečne dneve, ko je mladenič obiskoval obe sestrični v gradu Hennebontu. Oživeli so vsi njuni spomini in njun pogovor o prvem srečanju je bil otroški in iskren. Rene je bil ves navdušen, da je našel Jeanne tako mlado, tako veselo, polno življenja in ognja. Odkrito rečeno, prišel je bil k nji v strahu. Pred njim so vstajali drugi spomini, ne tisti, ki sta se jih zdaj dotaknila. Kot galanten mož ni nikoli pokazal, da mu je bila takrat prijetna zavest, da je lepo mlado dekle zaljubljeno vanj. Na videz se je delal brezbrižnega, da bi tako pokazal primer redke plemenitosti mladega moža. Koliko mladeničev is visoke družbe bi moglo brezbrižno sprelemarj zunanje znake strastne ljubezni lepega dekleta, U si ne sna nomagati? Toda Rene de Melan ie bil noštenjak in svo'e dolžnosti je jemal resno. Izhajal je iz nreprican-ia. da se sme mladenič potegovati za dekličino ljube: samo, če se res namerava oženiti. Razen tega Jeanne ni ljubil — v ožjem pomenu besede. Tista, ki je bila zavladala v njegovem srcu. je bila druga, — bila je Hermina. In ob srx>minu na njo e Rene ves zadrhtel. Ona je bila tista sramežljiva, skromna ljubica, o kateri mnogi sanjajo in morda tudi skrivaj po nji hrepene, pa se ne upajo tega priznati. Jeanne je krasila tista zapeljiva lepota, ki govori čustvom, jih mami, očara oči in ohromi voljo Bila je žena čustev, kakor je bila Hermina dekle sanj. Zato je Rene ves vzplamtel, ko se je zopet sestal z Jeanno. To pojasnjuje njegovo bojazen, ko ga je Jeanne povabila na kolodvoru k obedu. Bal se je srečanja z Jeanno med štirimi očmi in zelo nerad je sprejel njeno vabilo. Se mnogo bolj se je pa ustrašil, ko je mlada žena v krasni razkošni toaleti stopila v salon in mu podala roko. Sprva je zadrhtel, čim se je dotaknil n ene ročice. Toda Jeanne je bila tako vesela, iskrena in prijazna, da se je Rene kmalu pomiril. Prav nič mu ni pokazala svoje naklonjenosti, ki mu je prej ni prikrivala in ki je bila mlademu diplomatu nevarna vaba. Na dnu človeškega srca skrito zlo se je nekoliko zganilo v Reneevi duši. ko je opazil komaj vidno i spremembo v Jeanninem duševnem «tanru in tako1 se mu je zasmilila. Človek ;e čudno bitje hrepeneč> no tem. česar ae boji in zs met n -loče *"0 kar doseže Morda ie todi Meian za hip začutil lezrlravo zel-fn da bi začel boj z Jeanne in si io priboril, čeprav ie imel namen velikodušno odpovedati se nagradi zmage. V duši mladega moža se je sicer zdramila hudobna misel, toda k sreči ni dozorela v njem. Ob dpo-minu na Hermino, s katero naj bi se bil sestal naslednjega dne. so se obrnile njegove misli dr^am. Sicer je pa Jeannina prijaznost in iskrenost Dnvzn> čila, da se ie zopet obvladal in da se je malone čudil samemu sebi, kako se je bil dal zapeljati izkusnjavi, Jeanne je bila res v marsikaterem pogledu ostala otrok in čeprav ji je bilo zakonsko življenje >dkrilo velik življenjski misterij, ni njena prirojena naravnost pri tem prav nič trpela. Bila je visoko vzvišena med mnogimi prezgodaj dozorelimi dekleti, hropene-čimi samo po telesnih nasladah. Ker je dobro vedela, ka^ se spodobi in kaj ne. ni povabila mladeniča k sebi zvečer, čeprav bi ji Pilo dajalo to pravico staro prijateljstvo enako malone intimnemu razmerju med bratom in sestro Razumela je dobro, da se ji kot mladi zeni ne spodobi imeti ves dan v gosteh mladeniča, čeprav je bil njen iskren prijatelj. Rene se je na tudi dobro zavedal, v kakšno nevarnost bi spravil dobro ime gospe de Quolem. če bi se dvakrat v enem dnevu odzval njenemu vabilu. Zato ji niti ni hotel omogočiti, da bi vabilo izeovo-rila Ko le nil ie priora vi-en k odhodu. 1e s prepričevalnim glasom povedal, da naiame avto in da se odnelie na svoje no^estvo j Gui^el. ker je povabil naiemnik. naj pride takoj k njemu čim se vrne v Lorient. U rej u je Josip Zupančič tj Za Narodno tiskarno Pran Jena It Za upravo in inaeratm del Usta Oton Chnstoi U Vsi v Ljubljani %