Pritnlnn pfctfniin v gotovini trna Ceno Dto **** Mimmshi ttcm Star. 15. U JJubllaiU, stalo, 20. )anuxic|a 1937 leto II. Govor angleškega zun. ministra Edena v londonski zbornici Anglija ne bo dovolila Vesti 20. januarja Sporazuma o ženskem delu v tovarnah, dalje o nočnem delu mladoletnikov in o 40 urnem delavniku, ne bo podpisala mehiška socialistična vlada, češ da je njena zakonodaja v tem oziru dosti naprednejša, kakor pa predlogi ZN. l#AMIIIRliVill9 11 ElIVAmi I Amnestijo v Franciji bo sklenila poslanska ElOmUnnniCl W EflV ■%f|9I I zbornica, ki je začela razpravljati tem. L--' TrrvniMncti raTorAVAri ihmI Irfiln in AnrlilA S« London, 20. jan. (Havas.) Včeraj popoldne se je začelo novo parlamentarno zasedanje. Po izjavi kolonijalnega ministra Malcolma Macdonalda o stikih med Veliko Britanijo in Irsko je povzel besedo zunanji minister Eden, da odgovori na vprašanje nekega delavskega poslanca, ali namerava vlada Velike Britanije vztrajati pri prepovedi prostovoljcev iz Velike Britanije glede na stališče drugih držav v tem vprašanju. Minister Eden je odgovoril, da bo angleška vztrajala pri prepovedi prostovoljcev, ne glede na stališče drugih držav. Ne gre za to, je dejal zunanji minister, da izvajamo prepoved glede odhoda prostovoljcev, marveč da uveljavimo obstoječe zakone, če bi jih kdo kršil. To pa je odvisno tudi od dela drugih držav. V nasprotju z drugimi argumenti so najbolj znani pravniki mnenja, da je mogoče vladne sklepe glede španskih dogodkov izvajati v celoti v okviru zakonov. Eden je na kraju pristavil, da bo kasneje dal o tem vprašanju podrobnejše izjave. Eden je poudaril, da je potrebno, da naj vse države zmanjšajo svoje izdatke za oboroževanje. Toda uvajati je treba tudi nove metode za gospodarsko sodelovanje. Tako bi se zboljšali pogoji za razvoj povsod. Gospodarsko sodelovanje in politično pomirjenje morata nastopiti istočasno. Anglija ne bo nikdar pristal na to, da bi bila Evropa postavljena pred izbiro med desničarsko ali pa levičarsko diktaturo. Anglija ne bo nikdar dopustila, da bi demokratske države postale žarišče komum-zma in njegove propagande. (Splošno ploskanje in odobravanje.) Nasprotno, Anglija misli, da je demokracija zdravilo proti komunizmu. Anglija ni prav nič zadovoljna, da se Evropa deli po političnih ideologijah. Predno pa bi končal svoj govor, hočem reči še nekaj besedi o Nemčiji. Glavno vprašanje vse Evrope je bodočnost Nemčije in vloga, ki jo mora Nemčija igrati v Evropi. To je narod 65 milijonov ljudi, ki sedaj previsoko dviga raso in nacionalizem. Svet se vprašuje, kam lahko privedejo ti nauki Nemčijo. Vsa Evropa išče sedaj resno odgo- vor na to vprašanje, ker Evropa ne želi iti po poti negotove bodočnosti zaradi borbe med raznimi ideologijami. Ta borba bi zasekala Evropi rane, ki jih ne bi mogla preboleti v teku več generacij. Nemčija mora sama odločevati o svoji usodi, vendar pa se mora zavedati svoje odgovornosti na-pram celi Evropi. Če se odloči za sodelovanje z Evropo, potem ne bo v Angliji nikogar, ki se te odločitve ne bi veselil in ki ji ne bi pri tem pomagal z vsem srcem. Ob koncu je Eden poudaril, da svet ne more ozdraveti s kakšnimi pakti, z govori ali pa velikimi besedami o miru. Povsod se mora uveljaviti dobra volja, se morajo sprejeti načela za sodelovanje. To sodelovanje bo moglo podpreti mednarodni organizem, ki naj rešuje vse mednarodne spore po vzorih Zveze narodov, ki hoče koristiti napredku vseh in pobijati neprijateljstvo proti vsakomur. Mi nimamo druge želje, kot da sodelujemo z vsemi brez izjeme. Odgovori prizadetih vlad pomenijo Konec angl. posredovanja London, 20. jan. o. Angleška vlada je včeraj dobila na svoj načrt glede izvajanja nadzorstva nad državljansko vojno v Španiji odgovor od rdeče vlade v Valenciji in odgovor nacionalistov. Oba odgovora sta v bistvu odklonilna. Oba sicer priznavata angleški vladi dober namen, stavita pa take omejitve in posebne zahteve, da je ta načrt že treba smatrati za pokopanega. Angleška vlada bo nfijbrž prišla spet z novim načrtom, ki bo samo podaljšal vihar v Španiji. Anglija bo pa s temi načrti ohranila videz, da se edino ona resno in od-ločno zavzema za nevtralnost ▼ španski državljanski vojni, čeprav je- sicer znano, da so angleške nradne simpatije na strani nacionalistov. O tem priča tudi trgovski sporazum, ki ga je angleška vlada podpisala z nacionalisti docela na tihem, že pred novim letom. Vsi rdeči prostovoljci -španski državljani Vrednost posredovalnih predlogov pa se popolnoma uniči ob dejstvu, da je rdeča vlada dejansko že pooblastila vsa svoja zastopstva v inozemstvu, da lahko sprejemajo v špansko državljanstvo vse prostovoljce, ki se prijavijo. Vsi španski konzulati v Franciji so že začeli to navodilo izvajati in dnevno prihaja čez francosko mejo po več sto prostovoljcev, ki s preskrbljeni s pravilnimi državljanskimi izkazi. Takim prostovoljcem ne more prepovedati vstopa v Španijo nobena kontrola, Če pa začne tudi nacionalistična vlada izdajati listine o državljanstvu inozemcev, ki prihajajo v njene vrste, potem se bo položaj še bolj zapletel, kar pomeni, da se bodo morale evropske države odločiti, ali priznajo nacionalistično vlado kot zakonito špansko državno vlado ali ne. Odgovor Italije in Nemčije Pariz, 20. jan. Listi se bavijo v glavnem z vprašanjem, kakšna bosta rimski in berlinski odgovor na noto o prostovoljskem vprašanju. Davišnji »Fi- garo< priobčuje poročilo iz Londona, da bosta po informacijah, ki so jih snoči dobili v britanski prestolnici, Italija in Nemčja v svojih odgovorih postavili tehle pet pogojev za sporazum o preprečitvi vsakega vmešavanja v špansko državljansko vojno: 1. da se točno določi datum, kdaj naj stopi v veljavo odlok o prepovedi pošiljanja prostovoljcev na Špansko, 2. da se določi točen datum za evakuiranje prostovoljcev in vseh drugih strank, ki se bore v vrstah ene izmed bojujočih se strank na Španskem iz Španije, 3. sprejetje točno določenih odredb o načinu, „ _______ kako naj se prepreči vsaka posredna ali neposred- I tako”da'”je”mogoče pri na inozemska propaganda v korist enega izmed ■ vojujočih se taborov, 4. ukrepi za zaščito osnovnih finančnih koristi Španije, zlasti za zaščito zlata iz španske narodne banke, shranjenega v tujini, in 5. brezpogojna prepoved izvoza vojnega mate rijala na Špansko. ---1 --- J— i * ■* Trgovinski razgovori med Irsko in Anglijo se bodo obnovili na podlagi lanskega sporazuma. , 4000 rodbin je brez strehe zaradi poplave reke Ohio v Združenih državah. Skoda znaša kakih 5 milijonov dolarjev. U.dj,h wik umi dg umi bfsk umi dgovc umlhwy Stavka belgijskih rudarjev ni nspela ter tte razširila, ker so proti komunistični agitaciji nastopili socialisti in krščanski socialisti, ki predstavljajo to močno in edino organizacijo katoliškega delavstva. Doseljevanje Judov v Južno Afriko bodo omejili z zakonom o tujcih, ki so ga sprejeli v zbornici južnoafriške unije pred dvema dnevoma. Kanada nasprotuje zakonu vojvode Windsor-skega z gospo Simpsonovo kljub temu, da je Edvard VIII. odstopil. Pariz je brez mesa Sc naprej, zaradi stavko mesarskega delavstva, ki noče podpisati sporazuma. Stavka je spet ena v okviru komunistična glavne sku&nje za splošno stavko v Franciji, kateri naj bi sledil oborožen upor in oklicanje sovjetske republike. Šahovska olimpijada bo letos v Stockholmu fn se je bodo udeležili vsi veliki svetovni mojstri, Donava je zamrznila pri' izlivu v Crno morje, * da je mogoče pri Galacu čeznjo z voeovi. Angleški trgovinski minister Runciman je včeraj dospel v Newyork in takoj izjavil, da ni prišel v Ameriko zaradi kake svetovne gospodarske konference. Izjava kneza namestnika o naši politiki London, 20 januarja. Londonska lista »Daily Telegraph in »Morningpost« prinašata včeraj na vidnih mestih in z velikimi črkami pod naslovom »Jugoslovanski knez namestnik govori o miroljubni politiki Jugoslavije« tole izjavo Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla zastopniku Reuterja v Begradu. Ne verjamem v vojno. Verjamem, da se da mir ohraniti in da se bo ohranil. Krivo jc hipnotiziranje narodov z vero, da ie vojna neizogibna. Mislim, da je najboljše sredstvo za ohranitev miru ureditev razprtij in zboljšanja razmerja s sosedi. Če bi vsaka država vse storila v tej smeri, kar je v njeni moči, iskreno in odkrito, bi bil uspeh tega avtomatsko: splošni mir, To je bil doslej glavni cilj Jugoslavije. Mi smo ne samo okrepili in ohranili obstoječe zveze z našimi prijatelji, temveč smo celo zboljšali naše razmerje z državami, s katerimi smo v preteklosti imeli nekatere težkoče. To zboljšanje razmerja bo obrodilo, prepričani smo, pravo prijateljstvo, ki ne bo prav v ničemer škodljivo dosedanjim zvezam Jugoslavije. Silovitega bikoborca Saturia Torona so našli ubitega na madridskem bojišču, blizu vseučiliškega naselja. Ubili so ga rdeči, ker je hotel pobegniti k nacionalistom. Rdeči protinapad pred Malago Gibraltar, 20. jan. Rdeče čete so iz Malage začele včeraj z močnim protinapadom. Izid še ni zran. Ve se samo, da je to najbolj krvava bitka v vsej Španski državljanski vojni. Vse vojne bolnišnice so bile do večera polne ranjencev. Na obeh straneh je več tisoč ranjenih. Madrid, 20. jan. o. Havasov poročevalec na madridskih bojiščih sporoča po radiu, da vesti o zavzetju griča Los Angeles, ki so ga včeraj naskočili rdeči, ne odgovarja resnici. Nacionalistični radio na Tenerifi poroča, da so včeraj nacionalisti zasedli tretji hrbet griča, na katerem stoji Esco-rial, ki je že odtrgan od Madrida, ker 60 nacionalisti zasedli progo in cesto. Včeraj je nacionalistično brodovje in letalstvo «pet obstreljevalo kraje v okolici Barcelone. Salamanca, 20. jan. AA. (DNB) Na cesti iz Escoriala v Madrid so nacionalne čete izvedle učinkovit napad. Vladno topništvo so prisilile k molku. Nacionalne čete so zajele en top. Francoska trgovska pogodba z Valencifo Pari*. 20. jan. o. V francoskem trgovinskem ministrsitvu 60 v soboto podpisali trgovsko pogodbo s špansko rdečo vlado v Valenciji. Pogodba urejuje trgovske odnošaje med Francijo in rdečo Španijo z različnimi določili glede poslovanja ter prevoza, ki se bo odslej vršil povečini po morju in s francoskimi ladjami, ker prevoz po edini progi, ki veže Barcelono s Francijo, zaradi kontrole nacionalističnih ladij, ni več varen. Francoske lad.e se bodo branite Pariz, 20. jan. m. Včeraj je bila neka francoska protitorpedovka dvakrat bombardirana v. luki pred San Sebastianom. Od petih bomb, ki so bile namenjene tej ladji, ni niti ena zadela. Radi bombardiranja francoske bojne ladje je francoski mornariški minister takoj naročil, da se mora uvesti najstrožja preiskava. Istočasno je izdal nalog vsem francoskim bojnim ladjam, ki se inude v Španskih vodah, da morajo biti pripravljene za primer podobnega napada in da mora v takem primeru uporabiti orožje. Pospešeno izpraznjevanje Madrida Madrid, 20. jan. AA. (Havas.) Vlada skuša z vsemi sredstvi pospešiti izpraznitev Madrida. V ta namen uporablja radio, letake in časopisje. Po mestu krožijo vrhu tega avtomobili z zvočniki, ki pozivajo civilno prebivalstvo, naj prestolnico zapusti. Policija izvaja najstrožje ukrepe proti sumljivim osebam. Med preiskavami v hotelih je našla 35 pristašev skrajne desnice. Aretirala je vse. Podpis prijateljstva z Bolgariio Belgrad, 20. jan. m. Sinoči je prispel ▼ Belgrad iz Sofije naš poslanik na bolgarskem dvoru Mom-čilo Jurišič. Danes ga bo sprejel predsednik vlade Milan Stojadinovič. Njegov prihod v Belgrad je v zvezi s slovesnim podpisom pogodbe o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki bo v nedeljo, 24. t. m. v Belgradu. Pogodbo večnega prijateljstva med obema državama bo podpisal predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, z bolgarske strani pa predsednik bolgarske vlade in zun. minister Kjoseivanov, ki bo te dni enkrat prišel v Belgrad. Njemu se v jugoslovanski prestolnici pripravlja slovesen sprejem. v Sv. oče slabši Stanje sv. očeta se je včeraj precej poslabSalo in je sv. oče telesno zelo oslabel. Bolečine, ki jih je sv. oče čutil v nogi, so zadnja dva dni narasle po precejšnjem olajšanju, ki je nastopilo zadnje čase. To povečanje bolečin pripisujejo atmosferskim vzrokom, ki so zelo neugodni posebno zaradi vlage. Papež prebije svoj-čas običajno pri delu. Dopoldne je sprejel kardinala državnega tajnika msgr. Pacellija in se pomudil z njim v daljšem Tazgovoru. Holandska kraljica na robu prepada Insbruck, 20. januarja. AA. (Reuter). Včeraj se je holandska kraljica Viljemina peljala iz Igla z avtomobilom po stari rimski cesti, ki drži na Brenner. Na lepem je pa kraljičin avto spolzel tik do roba prepada, globokega 200 metrov. Le prisebnosti redarja, ki je na motornem kolesu spremljal kraljičin avto, je pripisati, da ni prišlo do nesreče. Redar je skočil na stojnico avtomobila v trenutku, ko je eno izmed avtomobilskih koles že viselo med prepadom, in 6 težo svojega telesa preprečil, da ni avto, še bolj spolzel. V avtu so se razen kraljice Viljemine, peljale še tri osebe Kraljičin avto je takoj nato nadaljeval vožnjo v Matrei. Nov politični proces v Moskvi Varšava. 20. januarja, o. Iz Moskve poročajo, da se bo drugi veliki proces proti Stalinovim nasprotnikom pričel 23. januarja pred vojaškim sodiščem. Kot glavna obtoženca bosta stala pred sodiščem bivši izdajatelj »lzvestij« Karl Radek ter bivši sovjetski poslanik v Londonu, Sokolnikov. Razen njiju je obtoženih še več uplivnih osebnosti, ki spadajo vsi med stare boljševiške revolucionarje in borilce. Obdolženi so zvez s Trockim in špijonaže za neke inozemske države ter prizadevanj, da bi slabili vojaško moč Sovjetske Rusije in s tem jxispešili vojaški naskok kapitalističnih držav in vpostavitev kapitalizma v sovjetski republiki. Pred dvema dnevoma so aretirali tudi Bu-harina, ki je do nedavnega spadal med najožje sotrudnike Stalinove. Najbrž bo tudi njega zadela ista usoda kakor ostale obtožence. Naši v Ga-Pa Ljubljana, 20. januarja. Na drugem mestu poročamo, da ee bodo naši tekmovalci udeležili teikem v Ga-Pa. Snoči so z brzovlakom ob 8.48 odpotovali iz Ljubljane sledeči tckroovalci: Praček, Novak, Urbar, Heim ter Žnidar. Od dam je odpotovala Erika Heim, ki nastopa kot edina naša ženska zastopnica v smuku in slalomu. Kot vodia je odpotoval s tekmovalno skupino g. Stane Predalič, na svoje stroške pa sipremlja tekmovalce tudi tehnični referent Gorenjske zimskošportne podzveze g. Al. Katnik. 300 000 liudi slavijo Roosevelta Washington. 20. januarja. Amerikanska prestolnica ima sliko mesta, ki se pripravlja za kronanje kralja. Mnogo lesenih tribun so zgradili, da bodo mogli spraviti pod streho na tisoče ljudi, ki bodo gledale Roosevelta, ko se bo peljal v Belo hišo, kjer ga bodo danes slavnostno v drugo vsto-ličili kot predsednika USA. Pričakovati je, da 6e bo zbralo okrog 300.000 ljudi iz vse države, da vidijo to svečanost. Poskrbljeno je, da bo našlo , Steno f zgodovinskimi napisi iz dobe mongolskega vladarja Timurlenka, so našli v sovjetskem Kazakstanu. Naj»i»i so iz zgodovine tedanje Rusijo in so v ojgurskem jeziku. Portugalska ne da svojih kolonij v najMft Nemčiji, kakor so poročali švicarski listi. Lizbonska vlada te vesti uradno zanika. Predor iz ječe do morja so izkopali kaznjenci v grški kaznilnici v Navarinu. Pri koncu predora jih je čakala jadrnica in pa stražniki, ki so jim beg preprečili. Predsednik argentinske republike, general Vargas bo še letos obiskal Združene države in vrnil obisk Rooseveltu. Čudovita burja na angleških obalah besni že dva dni in so morali plovbo med Francijo in Anglijo docela ustaviti. Več parnikov se je odtrgalo od obale, nekaj ladij pa je trčila Finančni načrt za neodvisnost Katalonije je izdelal katalonski finančni minister. Načrt vsebuje 59 odredb. Potaplja se norveški parnik »Trjrnn«, ki je plul iz Norveške v Anglijo. Neka druga ladja mu je prišla na pomoč, toda ne more reševati. Protiplinske maske za pariško prebivalstvo bodo veljale 30 do 40 frankov in bodo znatno cenejše, kakor so bile do zdaj. Bomba v uredništvu judovskega lista r Vilni je eksplodirala včeraj in uničila vse pohištvo. Bombo so podtaknili poljski nacionalisti. Boj za svetovno prvenstvo v boksu bo med Schmelingom in Braddockom kljub siloviti judovski propagandi, ker je Schmeling Nemec. Angleška komisija za Palestino je končal« svoje delo brez uspeha in so se jiosainezni člani že odpeljali v Egipt, odkoder odidejo v Anglijo. Udje so zmrznili 80 ljudem v Lwowu v poljski Ukrajini. To ]e posledica silnega mraza, ki je zavladal jk> vsem Poljskem. Toplomer je padel na 23 stopinj pod ničlo. Nemško posojilo Grčiji se bo porabilo za uresničenje osemletnega obrambnega načrta. Obrambni material bodo seveda dali Nemci. Nemške civilne pilote bodo smele posamezne letalske družbe najemati samo med tistimi, ki so odslužili rok v vojnem letalstvu. S tem bodo civilni piloti prav za prav docela odpravljeni. Do neredov je prišlo pri avtomobilski stavki v Ameriki, ker je neka tovarna kljub stavki delala naprej. Policija je delavce morali razgnati » solznimi plini. Za predsednika francoskega senata je bil spet izvoljen Jeanneney, ki je v nastopnem govoru dejal, da je treba vsa politična in druga vprašanja reševati počasi in se ne prenagliti. Torej tako, kakor to dela Francija. Bojno ladjo za varstvo ameriških koristi jo poslala v španske vode amerikanska vlada. Ladja je torpedovka »Hattfield 231«. Mehika ne izstopi iz ZN, kakor so jx>ročali, marveč bo imenovala celo posebnega stalnega za* stopilika v Ženevi. 50.000 ljudi prostora na velikem trgu pred kapi-tolom. Predsednik USA bo najprej prisegel, nato bo pa imel slavnostni govor. Mislijo, da bo v tem govoru predsednik Roosevelt orisal tudi svoje bo-! (loče načrte. Govor bo radio razširil po vsem svetu. Veličasten sprejem novega trnovskega župnika Ljubljana, 19. januarja. Nocoj j« trnovska fara doživela svoj veliki praznik: sprejela j« svojega novega župnika dekana g. Janka Cegnarja iz Moravi, ki bo odslej upravljal trnovsko župnijo kot nfelednik skrbnega dušnega pastirja Fr. S. Finžgarja. Slavnostna razsvetljava Sprejem novega župnika je bil doto£e«i za sedmo uro zvečer. Ob tem času |e bilo okrog farne cerkve izredno mnoga občinstva, ves prostor pa je bil slavnostno razsvetljen. Na vrhu obeh zvonikov sta bila sesstavljena dva križa iz žarnic, z obeh zvonikov in na mnogih drugih hišah so vihrale dolge zastave, visoko nad vhodom v cerkev pa je bil iz žarnic sestavljen napis »V po* zdrav«. Z dveh strani pa sta sipala bleščečo svetlobo na vso cerkev ogromna žarometa, ob prihodu g. župnika pa so ob mostu zažgali ie bon* galičen ogenj. Pogled na cerkev in njeno okolico je bil nad vse vabljiv. Tudi notranjost cerkve je bila lepo okrašena in razsvetljena. Na mejji župnije Na meji župnije, t. j. pred kapelico na Emonski cesti je bil prvi sprejem. Tu se je zbrala šolska deca s svojim katehetom Matkovičem na čelu. Okrog pol osmih je prispel avtomobil, v katerem se je vozil g. župnik. Za avtomobilom je vozil velik avtobus, s katerim »o svojega dekana spremljali na novo faro Moravčani z županom na čelu. Ko je g. župnik izstopil iz avtomobila, ga je ▼ imenu šolskih otrok pozdravil katehet g. Matkovič, ki je zaključil pozdravne besede z željo, da bi novega gospoda župnika za vse tisto truda-polno delo spremljala pred božji tron tako dolga vrsta nedolžnih otrok, kakor ga sedaj pričakuje, ter klicala pri Bogu blagoslov in nebeško plačilo za vse dobrote, kd jih bo izkazal novi župniji. Takoj po tem pozdravu je krenil sprevod proti cerkvi. Na čelu sta jezdila konjenika, katerima ®o sledili šolsikt otroci z bakljicami, na obeh straneh pa je tvorilo gost Špalir občinstvo. Pred iupno cerkvijo Glavni »prejem je bil pred farno ceritvtjo. Tu je aodelovala pri sprejemu skoraj vsa trnovska fara. Med pritrkavanjem zvonov in streljanjem topičev se je g. župnik bližal skozi Špalir proti cerkvi. Pred cerkvijo so pričakovali^ g. župnika sredi ogromnega Špalirja predstavniki občine in društev. Ko je prispel g. župnik v bližino vhoda, •o stopili na sbonaicah pred njega dva fantka v narodnih nošMf,* v sredi pa sta imela malo Kocjanovo Ljubo, ki je z neverjetno korajžo in samozavestjo izdeklamirala g. župniku pozdravno pesmico. Vsi trije so nato izročili g. župniku velike šopke nageljnov, eden od fantkov pa je med izročanjem rož še prav korajžno pripomnili »Bog vas živi, gospod župnik!« Nato je izpregovoril g. župniku v pozdrav prof. Osana, ki je poudaril, da zro v novega iuip-'filka « pričakovanjem vsd, ki mu bodo poverjeni v dušnem pastirstvu. »Z zaupanjem zre ▼ vas naša mladina, ki ji boste trdna opora proti vsem sovražnikom. Z zaupanjem zro možje in žene trnovske fare, da jim boste zvest vodnik in svetovalec v boju življenja. Z zaupanjem zro v vas tudi reveži, ki jih v trnovski fari ni malo. Prepričani bodite, gospod župnik, da boste naleteli pri faranih na mnogo dobre volje, da vam bodo šli povsod na roko. Naj bi staro dobro razumevanje med župnikom in njegovimi farani ostalo še naprej ter vaza v tem prepričanju kličem iskreno dobrodošlico. Obenem vam kot član mestnega občinskega sveta ljubljanske občine, ki je zaščit-nica trnovske župnije, izrekam pozdrave tudi v njenem imenu.« Priložnostno deklamacijo je nato Izrekla gospodu župniku članica Marijine družbe Marija Udovič ter mu izročila lep šopek rož. Cerkveni ključar g. Kačar je izrodil g. župniku na pragu cerkve kjuče. V cerkvi Gospod župnik je nato stopil v cerkev, ki jo je takoj napolnila do zadnjega kotička tudi številna množica, dočim so morali mnogi ostati zunaj, ker je bila cerkev pretesna. V cerkvi je opravil novi g. župnik prvi blagoslov v svoji novi fari. Vsa množica se je nato valila iz cerkve ter se zbrala pred župniščem, s katerega je visela dolga zastava. Poklon deputecij in podoknica V župnišču samem pa so se med tem zbrali predstavniki trnovskih in krakovskih društev, ki so se predstavili svojemu novemu župniku ter v imenu društev, ki so jih zastopali, izrekli dobrodošlice. Med tem so spodaj pred župniščem trnovski in krakovski pevci zapeli najprej znano »Prelepa je trnovska fara...« ter še dve pesmi. Z okna župnišča se je nato faranom zahvalil za tako lep sprejem župnitk g. Cegnar. Podčrtal je, da bo delal za faro, kolikor bo v njegovih močeh in da st bo posebej posvetil mladini, iz katere naj zraste rod, ki bo fari v ponos. Sprejem trnovskega župnika se je razvil v pravo manifestacijo vdanosti faranov do svojega dušnega pastirja. Vsa manifestacija je kazala tudi na zunaj svojo željo: da bi Bog blagoslovil delo novega župnika, ki je v toliki meri sostvaritelj ne samo cerkvenega in duševnega, marveč često tudi kuturnega in gospodarskega življenja. Kokainska afera ie ni zaključena Maribor, 18. jan. Kakor smo Se poročali, se je vrSila danes dopoldne pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti naredniku vojaške godbe Francu Kropeju iz Maribora in čevljarskemu mojstru Vinku Mraku ir. Počehove, ki ju je obdolžil mlinar Anton Gmajner iz Kozjaka, da sta mu prodala zavojček jedilne sode namesto kokaina. Za 20 dkg sode jima je dal Gmajner 6000 dinarjev, ki si jih je izposodil od svoje sestre. Sodišče pa pri današnji razpravi ni moglo izreči sodbe, ker Gmajner, ki je glavna obremenilna priča — ni prišel. Do nedavnega se je Gmajner nahajal v zaporih jetnišnice, ker je bil obsojen zaradi sodelovanja pri tatvinah in tihotapstvu konj v prevaljskem okraju. Te dni so ga izpustili, ker je bil anmestiran, sodišče pa še sedaj ne ve za njegovo bivališče. Razprava se bo ponovila, čim se bo Gmajner sodišču javiL Zakaj umazana Savinja Celje, 19. januarja. V zadnjem času povzroča Celjanom posebno velike skrbi umazana Savinja. Vai se sprašujejo, od kje vsa ta nesnaga, ki ni ravno v okras tuj-skoprometnemu Celju. Veliko se je o tej stvari že tudi pisalo, a do danes brez uspeha. Vsi se sprašujejo, kako je sploh mogoče, da oblasti kaj takega dopuste. O tej stvari je poročal na današnji seji mestnega sveta zdravstven referent g. dr. Skoberne, ki je v svojem poročilu izjavil, da je komisija ugotovila, da prihaja umazanost od površno napravljenih čistilnih naprav za pranje premoga v premogovniku Zabukovca. Pene v vodi so iz Woechnagove tovarne v Šoštanju, kar je dokazala analiza v Ljubljani pri Higijenskem zavodu, da so v teh penah odpadki čreslovine in kož. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da prihaja nesnaga tudi šn iz nekaterih drugih industrijskih podjetij. Na podlagi tega je referent prebral obširno resolucijo, v kateri zahteva celjski mestni svet nujno rešitev tega za Celje življenjskega vprašanja in sicer se pred kopalno sezona Kakor je občinstvu znano, namerava mestna občina zgraditi ob Savinji moderno kopaliSče, kar bo posebno še z zadnjo ugodnostjo, ki jo je doseglo Celje, ko je bilo prišteto med letoviSčarska kraje — ugodnost polovične voznine — privabilo v naše mesto gotovo še mnogo več tujcev kakor pa do sedaj. Če bo trajalo sedanje stanje na Savinji naprej, potem ne moremo pričakovati bogve kakega zanimanja s strani tujcev za naše mesto, katere je že do sedaj v prvi vrsti privlačila samo Savinja. Zalo je v interesu mesto Celja, da merodajne oblasti napravijo prav vse potrebne korake, da se čimprej odpravijo vsi nedoetatki. VVIllg forst tvorec velikih nepozabnih filmskih del »Hrepenenje** (Leiae flehen meine Lieder) ..Maškarada" in „Mazurka* je ustvaril novo filmsko umatnln« Sodelujejo werner Hrauss, Hans Ploser noriense Račku, Olga Čehova IVllIu Elchberger BURGTHEHTER Jutri premiera -v kinu Unionu Šofer, ki ga preganja smola: Prevrnil j® avlo z 20 voiivci • Njegov zagovor pred sodniki Maribor, 19. jan. Med razpravami, ki so se danes dopoldne vršile na sodišču, j« vzbujala zanimanje obravna* va pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča proti 32 letnemu Ladislavu Rutarju, prevozniku iz Marenberga. Obtožen je bil radi dveh neprevidnih voženj, od katerih je prvi primer .vzbujal zanimive spomine na petomajske Jevtičev« volitve. V obeh obtožnicah se tozadevno omenja sledeče: Dne 5. maja so najeli Ladislava Kutarja» da bi odšel s svojim tovornim avtomobilom po volilce na Radi nad Marenbergom ter jih prepeljal na volišče. Rutar se je res odpeljal ter so vstopali vo-lilci na avtomobil že na poti proti Radiu, istotako pa na vožnji nazaj proti Marenbergu. Vsega skupaj je naložil Rutar na svoj avto 20 oseb, ki so bile vse namenjene na volišče. Vneti volilci, ki naj bi pomagali povečati število glasov za Jevti-čeVega kandidata, pa so imeli pri tem veliko smolo. Cesta od Radia proti Marenbergu pada silno strmo navzdol ter je radi ovinkov zelo nepregledna. Avto je bil že pri vožnji navzgor močno pregret in je šofer s takim vročim vozom krenil zopet po cesti nazaj proti Marenbergu. Poleg tega pa je vozil navzdol z drugo, namesto s prvo brzi-no, zaradi česar ni mogel zavirati z motorjem. Ko je pripelal na strm klanec od Voršnikove gostiln« proti Št. Janžu, sta obe zavori naenkrat odpovedali, ker sta bili pregreti, in avto je začel drveti z vedno večjo brzino navzdol, šofer se je zavedal* da se bo na prvem ovinku pripetila usodna nesreča, ker bo avto zaradi brzine vrglo s ceste ter ga treščilo v jarek. Zaradi tega je zavozil že pred ovinkom v desni breg ceste. Pri tem pa so zaradi hudega sunka popadali vsi volilci z avtomobila na cesto. Skoraj vsi so se poškodovali. Najhujše poškodbe je dobil Franc Koh, ki je nu posledicah čez dva dni umrl v slovenjgraški bolnišnici. Smrtno-nevarne poškodbe je zadooil tudi Knez Emil, prav tako nevarne so bile rane Antona Pušnika, lažjega značaja pa so bile poškodbe, ki so jih zadobili Voršnik Pavel, Rebol Konrad, Ternik Franc, Teniik Blaž, Bruderman Ernst, Kolar Vinko, Lešnik Boris, On uk Ivan star. in Onuk Ivan ml., Lorenci Kristijan in Vravnik Florijan. Tako se je žalostno končala veselo započeta vožnja radelskih volilcev in marenberško volišč« je ostalo brez 20 sigurnih glasov. Rutarja pa je š« naprej preganjala smola. Natančno 1 leto in mesec dni po radelski katastrofi, dne 6. junija lanskega leta, se mu j« pripetila druga usodna nezgoda, ki jo državno pravdništvo pripisuje njegovi neprevidnosti Omenjenega dne je Rutar naložil na svoj tovorni avtomobil v Karenbergu vinogradno kolje ter ga peljal v Maribor. Poleg njega sta sedela v šoferjevi kabini še njegov brat Feliks Rutar ter Pogorevčnik Franc, ki je invalid in mu manjka no-a v gležnju. Na strehi kabine j« še sedel Frano Jlazovnik, med potjo pa sta se spravila na vozilo š« Šinkovec Srečko in Sevček Viktor, ki sta sedela na kolju. V Vurmatu, kjer napravi cesta vijugo najprej na levo in nato na desno, je stal voznik z dvovprežnim vozom, naloženim s polovnjaki vina, v istem času pa je privozil v nasproti smeri ceste Šroti avtomobilu še neznan kolesar. Rutar se je otel izogniti vozniku po levi strani ceste, kjer je bilo več prostora, ko pa j« zagledal pred seboj ko- lesarja, pa j« še naglo krenil na desno stran ceste. Avtomobil je pri tem kretftiju opisal ostro vijugo ter se je nevarno nagnil proti levi, radi česar je začelo kolje padati z vozila. Iz strahu Sta Šinkovec in Sevšek skočila z avtomobila, isto pa je napravil tudi Pogorevčnik, ker pa mu je manjkala noga, je pri doskoku padel na cesto ter je najbrže prišel pod avto, kar se sicer ni dalo ugotoviti. Obležal je nezavesten na tleh. Spravili so ga sicer takoj v mariborsko bolnišnico, kjer pa je kljub zdravniški pomoči že naslednjega dne umrl. Rutar se je pri obeh primerih zagovarjal z nesrečnim slučajem. Prvič mu je na Radiu odpovedala zavora, ki je poprej v redu funkcijonirala, drugič pa so bile krive nenadne ovire na cesti, da je moral dvakrat naglo zaviti, da ni povozil ludi. Obsojen je bil na 1 mesec zapora, pogojno za dobo 2 let. Vesti iz Belgrada Koncert čelista Popova Belgrad, 20. jan. m. Skoro vsi večji inozemski listi se še vedno bavijo s sobotnim sestankom predsednika jugoslovanske vlade dr. Milana Stoja-dinoviča in voditelja Hrvatov dr. Mačka v Dobovi pri Brežicah ter pripisujejo temu sestanku velik pomen za rešitev še vseh nerešenih notranjepolitičnih vprašanj v Jugoslaviji. Belgrad, 20. jan. m. Po končanem zasedanju Zveze bolgarsko-jugoslovanske lige in zveze bol-garsko-jugoslovanskih društev, na katerem je bila sprejeta resolucija o še tesnejšem sodelovanju obeh zvez, so delegati bolgareko-jugoslovanskih društev odpotovali iz Belgrada v Sofijo. Belgrad, 20. jan. m. Davi se je vrnil v Belgrad predsednik senata dr. 2eliinir Mažuranič. V Belgrad je prišel tudi gradbeni minister Kožul, minister za gozdove in rudnike Gjura Jankovič je pa odpotoval v Ravno Reko, kjer bodo danes blagoslovljene nove velike vodovodne naprave. V rudniku Ravna Reka je kakor znano zaposlenih tudi i mnogo slovenskih rudarjev. Zadnji dan dr. Zenkla v Ljubljani Z včerajšnjim dnem je znamsniti praški socialni delavec zaključil svoje delovne dni v Ljubljani, Dopoldn« si j« v spremstvu podžupana g. dr. Ravniharja ogledal vse mestne socialne urade in naprave (mestne poklicne in prostovoljne gasilce, otroški dom, zavetišče za onemogle, Šlajmarier dom, OUZD, vajeniški dom, delavski dom in skladišče Rdečega križa). Vmes je vrnil tudi obisk mestnemu županu g. dr, Adlešiču, kateremu je izrekel svoje sožalje k družinski žalosti. Ob tej priliki popravljamo tudi naše včerajšnje poročilo o predavanju v Unionski dvorani, kjer je otvoril in pozdravil predavatelja mestni podžupan g. dr. Ravnihar v zastopstvu g. župana, ki radi družinske žalosti ni osebno otvoril predavanja v Unionu. O vseh naših socialnih ustanovah in napravah se je dr. Zenkl izrazil pohvalno. Dejal je, da je vse izvedeno sicer v dokaj majhnem obsegu, da pa se dela na popolnoma pravilni podlagi. Ob petih popoldne se je dr. Zenkl v mestni posvetovalnici sestal s predstavniki ljubljanskih socialnih ustanov ter karitativnih organizacij, kakor sploh s predstavniki vseh društev, ki delujejo na socialnem polju. Mestna posvetovalnica je bila popolnoma zasedena. Sestanek je otvoril in vodil podžupan g dr. Ravnihar, ki je po uvodnem pozdravu prosil g. dr. Zenkla, da povzame besedo. G. dr. Zenkl je nato nazorno orisal socialne razmere na Češkoslovaškem ter opisal svoje izkušnjo pri praktičnem delu za skrbstvo. Nato je govoril o vsem, kar je videl v Ljubljani ter to primerjal z napravami na Češkoslovaškem. Poudaril je ponovno, da je delo v Ljubljani pravilno začeto, le da bi bilo treba ustanove, zlasti poslopja povečati. V debati, ki je nato nastala, so sodelovali številni odlični socialni delavci iz Ljubljane. Zvečer ob pol sedmih je imel dr. Zenkl zopet predavanje v unionski dvorani, ki je bila tudi tokrat nabito polna. Če pregledamo pomen In uspeh dr. Zenklovega bivanja ▼ Ljubljani, moramo priznati, da je bil njegov prihod v Ljubljano vsekakor pomemben. Pomemben ne toliko radi tega, ker bi nam odkrival morda kak popolnoma nepoznan svet socialnega skrbstva — načela skrbstva in tehnično izvedbo pri nas poznamo, le denarja nam je treba — marveč zato, ker je kot tujec zainteresiral za socialno skrbstvo pač vse meščanske sloje. V Ljubljani bi lahko postavili na govorniški oder najboljšega domačega strokovnjaka, ki bi ne zaostajal za nobenim inozemcem, lahko bi napravili zanj desetkrat večjo reklamo, j^akor za kakega tujca, kljub temu pa bi — smo prepričani — nikdar ne mogli napolniti Unionske dvoran«. Pri popularizaciji vsako večje stvari se moramo posluževati inozemcev. Dr. Zenkl nam je bil toliko ljubši, ker j« prišel iz bratske Prage in ker j« prišel iz bratska Prage in ker je res priznan strokovnjak, ki je povrh govoril v srbohrvatskem in ne nemškem jeziku, kakor je navada vsakega, ki prihaja k nam predavat od katerekoli strani. Podpore mestnega sociialnega urada in „Narod" 16. re« Nm članek v Ljubija »Slovenskem t m. pod naslovom: »Niso ji ponujali podp j« treba resnici na ljubo povedati slede; I? Ljubljana, IS. januarja. Koncert bolgarskega violončelista Slavka Popova je pretekli petek privabil le malo občinstva v malo Filharmonično dvorano in še tem, ki so prišli željni glasbenega užitka, ni nudil v celoti nič bogvekaj posebnega ali pomembnega, seveda če izvzamem one, ki so z odprtimi usti in neprikritim navdušenjem spremljali tehnično dovršeno solistovo igro, ki se je neredko sprevrgla v bleščečo virtuoznost. S tem hočem reči, da je S. Popov nadpovprečen le po svoji virtuozni plati, drugače pa se kljub lepemu, polnemu tonu, ki ga zna izvabiti iz instrumenta, in tudi smiselnemu glasbenemu oblikovanju ne dvigne iznad povprečnosti. To jo bilo najbolj opaziti pri Beethovnovi sonati v a-duru (op. 69)9, ki je za Beethovna značilna po tem, ker ni v njej tiste običajne osebne problematike in tragične dramatike, ampak se pokaže v njej Beethoven, kot ga spoznamo iz finalov njegovih sonat, poln vedrega, absolutnega muziciranja, ki je po bistvu analogno Mozartovemu, seveda da ima beethovensko specifično težo. G. Popov je res muziciral, toda bolj sam zase in ne skozi Beethovna; vsako Beethovnovo delo, pa naj si bo te ali one vrste, je namreč produkt tako mogočne koncentracije tega velikega duha, da je delu adekvatna le ona interpretacija, ki v velikih potezah in v malih podrobnostih oči-tuje sprostitev analogne koncentracije reproduk-toria; le če se ta Iskreno trudi in skusa čim bolj se približati ubranosti in intenzivnosti duha avtorja samega, potem bo mogel obuditi k življenju v svoji igri najskrivnostnejše sile, ki s« zde globoko zakopane v mrtvih notah. Tega stremljenja pri Po-povljevi interpretaciji Beethovnove sonate nisem mogel opaziti; tem bolj pa le bilo to stremljenje očitno pri pianistu prof. M. Lipovšku, zato je razliko v interpretaciji morda občutil tudi manj pozoren poslušalec. Prof. Lipovšek je tudi v ostalih delih izvrstno opravil svojo nalogo, ki večkrat ni bila prav lahka. Solist ee je bolje uveljavil v Saint-Saensovem koncertu (v enem stavku), kf je sledil Beethovnovi sonati: tu je imel priliko pokazati vso lepoto glasu svojega instrumenta in vse tehnične in virtuozne vrline. Res je bil občudovanja vreden poln, mehki ton njegovega instrumenta, kot ga pri nas le redko slišimo (nekoliko ja motila enotno ubranost instrumenta le rezkost najvišje strune) in pa intonaSna čistost solistove igre, glede katere je čelo posebno delikaten instrument. Ostali del program so tvorile iz vs«h vetrov skupaj zmelane drobnarije, večinoma same transkripcije klavirskih in violinskih skladbic. Ta del koncerta hi nam vsekakor lahko ostal prihranjen. Ne vem, kdo je izbirila ta program; če ga je g. Popov sam, mu lahko povemo, da Ljubljana vendarle ni taka glasbena provinca, da ne bi imela malo večjih koncertnih zahtev; če ga je sestavljal kdo drug, je s tem le pokazal svojo nesposobnost in ne-poklicanost za to. W. a, 20. januarja. Narodu« z dne [po-edeie: Vdova po ponesrečenem delavcu Smodeju ee je zglasila na socialnem uradu • prošnjo, da bi ji zvišali zavarovalnino v višji razred. Baje se je zglasila tudi na mladinskem oddelku in urftdništvo ne izključuje možnosti, da je hotela vložiti prošnjo tildi za podporo. Vendar se tega imena ne spomni in je tudi gotovo, da vdova ni obrazložila slučaja, kajti v nasprotnem primeru bi nradnišivo i gotovo vedelo, da gre xa poseben primer, katerega bi bilo, č« bi ma ga bila vdova razložila, prav gotovo javilo načelnika socialnega urada kot izreden primer in bi bila v tem primeru podporo tndi dobila. Prosilce pa na mladinskem oddelku, če niso Ljubljančani, navadno zavrnejo' oziroma jih napotijo na domovinsko občino. Uradništvo na socialnem uradu, ki mora dnevno reševati (o-fcko vseh mogočih primerov prošenj in sc mora pri tem ravnati po predpisanem pravilniku, vendar ne m-ocre slutiti, da gre pri tem ali onem prosilcu za poseben primer, če ga prosile« aam ne obrazloži. Na delavskem oddelku pa imenovana vdova ni niti črhnila o kaki podpori, temveč \z prosila le za višji razred zavarovalnin«, k čemur pa socialni urad ni kompetenten. Prav zgledna je »Narodova« vestnost in skrb za sirote ter za delo mestnega socialnega urada. Povedal pa do danes še ni nič o najgrših zlorabah na socialnem uradu, ki so bile na dnevnem redu pod prejšnjimi občinskimi upravami, ki je imel »Narod« zanje polno hvale in ee bodo razgalile za javnost še pred sodnijo. Tam naj »Narod« zagrabi in pokaže svoje sočutje do revežav, ne pa uganja hinavščino po načrtu in Uče dlak v jajcu. Akcija za poverjeništvo borze dela v Ptuju. S priključitvijo okoliških občin mestu je postalo to vprašunje spet pereče. Prijave brezposelnih stalno naraščajo. In v splošnem se vedno čuti potreba po zakoniti posredovalnici, to tembolj, kor se v raznih krajih ptujskega okraja ustanavljajo večja industrijska podjetja ter je pričakovati, da se bo Število zavarovanih delavcev pri OUZD znatno zvišalo. Do nadaljnega je odrejeno, da se bodo brezposelni iz Ptuja in okolice v vseh zadevah obračali na mestni urad samo vsak ponedeljek in pa četrtek od 10 do 12L Za četrt vina poje miš, žabo ali muholovec z muhami Maribor, 19. januarja. Včerajšnji »Slovenski dom« ie poročal o nekem delavcu ir mlina »Orljava« v Slavonskem Brodu, ki je za 70 Din pohrustal sedem miši. To poročilo so čitali tudi pri Sv. Barbari v Slov. goricah, kjer imaio jedca še z boljšim apetitom; pred katerim se dotičnež iz Slav. Broda lahko mirno skrije. Poslali so nam namreč sledeči dopi6: »Danes smo čitali v »Slovenskem domu« o delavcu, ki je za kovača pojedel miš ter tako pospravil sedem živalic v nekaj minutah. Pri nas imamo pa možaka, ki je v primeri z onim iz Broda pravi sladkosnedec. Za stavo pohrusta miš, žabo, ali muholovec, ki je poln muh, če pa nima takih »specijahtet« na razpolago, pa se Ion tudi steklenega cilindra za petrolejko. Vse te umetnosti pa napravi za četrt litra vina. Poleti, kadar je po kmetskih domovih dovolj muh, si pri gospodinjah preskrbi muholovce, ki so polni muh ter jih spravi kot zalogo za zimske dni, ko razkazuje po gostilnah vzdržljivost svojega želodca. Pozimi dobiš možakarja v gostilnah pri Sv. Barbari v Slov. gor. in za četrt vina prikazuje svoj tek, da se gledalcem obrača želodec. Ako ima pri rokah žabo ali miš. se je loti z oČividnim apetitom, če pa miške ali žabe m dobiti, pa si pomaga iz zadrege z muholovci, ki si jih je nabral v poletju. Potegne ga iz žepa ter ga pogoltne z lepilom in muhami vred. Ce pa teh dobrot ni pri rokah, pa za četrtinko vina zmelje z zobmi steklen cilinder od svetilke in zgrizeno steklo brez vsega pogoltne ter ga zalije z dobljeno četrtinko. Možakar pa je pri vsem tem zdrav in mu te svojevrstne »specijalitete« ne delajo nobenih preglavic. V kratkem se bo srečal / Abrahamom, pa še nikoli ni bil resno bolan. ga hočete pri njegovem poslu videti, se potrudite k Sv. Barbari v Slov goricah ...« Kulturni koledar Levec Vladimir 20. januarja 1877 se jc rodil v Ljubljani pravni zgodovinar Levec Vladimir. — Kot sin prof. Franca Levca je imel dosti priložnosti, da se je že v gimnazijskih letih seznanil s književno domačo in občo zgodovino. Že zgodaj je začel pisali in ker je prebil več počitnic v smledti iškem gradu, je kmalu objavil v »Izvestju muzejskega društva za Kranjsko« svoje prve zgodovinske črtice: Kalvarija v Smledniku, Rodbine Lazarini, Francozi v Smledniku, Regeste in drobtinice iz grajskega arhiva v Smledniku. — V Ljubljanskem zvonu 1896 je objavil obširnejšo razpravo: Upori gorenjskih kmetov iz 17. in 18. stoletju, ki je izšla tudi v posebnem odtisu. — Ko je 1895 dovršil gimnazijo, se je na očetovo željo vpisal na juridično fakulteto v Gradec. V Gradcu se je pobliže spoznal s kustosom univerzitetne biblioteke Janom Peiskerjem, ki se je v tem času bavil s slovensko gospodarsko zgodovino. — Ta je tudi Levca navedel na študij znanstvene panoge. Na podlagi tega študija je Levec napisal zrelo razpravo: »Die Krainische Land- handifesten«. , .. , Vendar pa v tej dobi ni zanemaril tudi slavistike. Posebno, ko je odšel na Dunaj, je stalno zahajal v seminar Jagiča in Jirečka. - Ko je v Gradcu 1901 promoviral za doktorja prava, je raziskoval furlanske arhive v Benetkah, v Vidmu, Čedadu itd. in delne rezultate tega raziskovanja priobčil v Izvestju: »Iz furlanskih arhivov«. Toda že leta 1903 je bil poklican za izrednega profesorja nemške pravne zgodovine v Friburgu. — Toda radi bolezni ni predaval niti ves prvi semester. — Iz njegove zapuščine je izdal prof. Luschin več razprav, med katerimi je posebno važna: »Pettauer Studien«, III. del. _ Levec jc bil izredno izobražen pravni zgodovinar. — Čeprav je doživel le 27 let. je doslej najgloblje zarezal v neobdelano ledino starejše slovenske pravne, zlasti agrarne zgodovine. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 20. januarja: Sebastijan. Četrtek, 21. januarja: Agoez. ■ Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tuševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Uetar, Selenburgova ulica 7. Drama: Atentat. Red Sreda. Opera: Hovanščina. Ktno Matica: Valovi ljubezni. Kino Sloga: Rose Marie. Kino Union: Veronika. K IN UNION «3 »'M* I "OaUo~ Danes nepreklicno poslednjič! Veronika Bane Moser, Theo Mngen, Greti Thetmer TEI. 27-30 SLOGA Prekrasna Uageroperetai Zadnja prilika, da •1 ogledate Rose Marie Jaanette Mac Donald - Nelson K«My Danes nepreklicno poslednjič) TEI; 2124 Ameriški Slovenci snujejo nov katoliški mesečnik Chicago, začetkom januarja. Izmed novic, ki vam jih imamo poročati, bo najvažnejša pač ta, da smo se odločili izdajati nov katoliški mesečnik, ki naj bi okrepil obstoječe katoliške časopise rned ameriškimi Slovenci. Pobudo za to akcijo je dalo tukajšnje Slovensko katoliško društvo »Edinost«. Že oklic, razposlan na vse slovenske duhovnike v Ameriki, je rodil lep uspeh. Odzvalo 6e je takoj prve dni 25 slovenskih duhovnikov, ki so pristopili k akciji z ustanovnino in naročnino. Sličen oklic, kakor je bil poslan duhovščini, je bil poslan tudi vsem našim društvom. Potreba po izdaji posebnega slovenskega mesečnika, MATICA Valovi ljubezni MARIAHNE HOPPE, MATH1AS W1EMANH — o 2 dolarja za eno leto. Ta akcija je sedaj v |ioluem teku in se jirav zadovoljivo razvija. Na društva smo se obrnili zato, ker bo list zbiral tudi zgodovino vseli naših katoliških društev, kako so se začela, kdo jih je organiziral itd. Bo to velika zanimivost zanje in smo zato prepričani, da nam bodo pomagala ustanoviti list, ki bo zbiral tudi njihovo zgodovino. O vsem tem smo še posebej obvestili pri nas silno priljubljenega slovenskega nietrofiolita, pre-vzvišenega nadškoda ljubljanskega dr. Gregorija Rožmana, da vidi. kaj nameravamo s to akcijo. Nis-srno pričakovali, da bomo prejeli od njega tako navdušen odgovor, ki nain je dal novega ognja in navdušenja za to akcijo. Nadškof dr. Rožman se je pridružil naši akciji z ustanovnino in naročnino. Med drugim nam piše: Velecenjeni g. urednik! Dovolite, da Vam pišem svoje mnenje o nameravanem slovenskem mesečniku. Zelo potreben je kot katoliški mesečnik in zadnji čas je, da se usta- I novi. Resnica je namreč, da so Slovenci veri nasprotnega mišljenja, svojo zgodovino bolj točno za- Od tu in tam pisovali in potomcem zapustili, kakor katoliški Slovenci, — Meni je to dejstvo pojx)lnoma razumljivo. Katoliški človek ne dela in ne žrtvuje zato, da venci. bi zgodovina o njem pisala, ker ve; da ima večni sodnik točno vše zapisano in bo potem tudi pravično povračeval. Morda bo nekoliko težko dobiti so- j trudnikov, zlasti takih, ki bi idejno in svetovno nazorno globoke in temeljite članke pisali v jeziku, ki ga tudi povprečni ameriški Slovenec razume. Za sotrudnike boste mogli, kakor ujiatii, prav lahko uporabiti rev. Vitala Voduška, ki bo vprav v Chicagu imel svoje stalno bivališče. Jaz sam prav rad pristopim kot naročnik z ustanovnino vred. -j- Gregorij Rožman, škof. DSm ga ie zadušil Begunje na Gor., 19. januarja. V noči od 17. na 18. januarja je zadušil dim Andrej Mušana, 67 let starega prevžitkarja iz Nove vasi pri Begunjah. Pozno zvečer se je vrnil domov precej močno vinjen, odšel v svojo sobo, kjer si je zakuril železno peč in nato je legel spal. Okoli peči se je nahajalo dračje in druga drva, katera so se užgala na neznan način. Goreti je začel tudi-pod ter vsled lega se je razširil jx> sobi hud dim, ki je nesrečnika zadušil. Drugi dan je šla ženo od pokojnika v klet ter je opazila luknjo v stropu, skozi katero se je kadil dim v klet. Zaslutila je takoj, da se je morala petiti nesreča. V družbi z ostalimi člani družine je šla v sobo, kjer je našla Andreja mrtvega. fled. univ. Dr. Vladimir Milavec specialist za hotne In spolne bolezni ter hozmettho, naznanja, da je pričel z ordinacijo Aleksandrovo cesta 16, prltliCfe Ordinira od 1,—3. ure popoldan Mednarodne smuško-skakalne tekme v Celovcu Maribor, 20. januarja. Smučarski klub »Klagenfurt« priredi dne 7. fe-1 bruarja t. 1. na veliki skakalnici »Sattnitz« mednarodne tekme v smuških skokih. Tekmovanja se udeležijo kompletne nacionalne ekijie Jugoslavije, Nemčije in Avstrije ter posamezni tekmovalci nordijskih držav in Švice. Na startu bodo ob tej priliki zbrani elitni skakači cele Evrope. Sodelujejo tudi znani mojster Bradi, lanski zmagovalec iz Planice (101 m). Prireditelj je za to tekmovanje izdal ličen prospekt v slovenskem jeziku, ki je na razpolago pri »Putniku«. Da omogoči športnemu občin- ] stvu izkoristiti tako ugodno priliko, videti vrhun ske smuške skakače, prireja »Putnik« Maribor eno dnevni izlet z luksuznim, kurjenim avtokarom v Celovec. Odhod iz Maribora 7. februarja ob 6.00 uri izpred hotela »Orel«, povratek v Maribor pa ob cca. 23. uri. Cena vožnje z vizumom vred je le 120 Din |io osebi. Prijave je nasloviti na »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22. Putnilcova pavšalna potovanja Maribor. 19. januarja. V prizadevanju, da povzdigne razvoj notranjega tujskega prometa in v stremljenju, da nudi vsem slojem možnost za spoznavanje lepot naše domovine in predvsem našega edinstvenega Jadrana, in to pod najugodnejšimi pogoji, je »Putnik« v svoj letošnji delovni program uvrstil niz grup-nih jiavšalnih potovanj z bivanji v najlepših krajih na naši jadranski obali in na otočju. Program predvideva od marca do oktobra mesečno najmanj ]>o dve potovanji s približno 14-dnevnim bivanjem v Crikvenici, Novem Vinodolu, na Rabu, v Krku, Aleksandrovem in Omišlju na otoku Krku, v Pod-gori pri Makarski, v Kaštel Starem, na Korčuli, na Hvaru, v Hercegnovem itd. — Glavna prednost pavšalnih potovanj je pač v tem, da udeleženec računa s fiksnimi izdatki, da mu ni potrebno skrbeti za rezerviranje sob, za plačevanje posameznih uslug in za iskanje najugodnejših prometnih zvez, da je obvarovan vseh presenečenj in sploh, da je rešen vseh onih velikih in majhnih skrbi, ki so vezane z vsakim individualnim potovanjem. V pavšalnih cenah za ta potovanja je vselej vračunano potovanje z železnico in parnikom prenos prtljage, postrežba, polno oskrba za ves čas bivanja v dotič-nem kraju, vse takse, pristojbine in napitnine. Udeleženec torej nima po plačilu pavšalne cene nika-kih izdatkov več za ves čas potovanja in bivanja. — Že za Veliko noč je razpisal »Putnik« dve pavšalni potovanji na Jadran, in sicer prvo jiotovanje s 14-dnevnim bivanjem v Kaštel Starem, drugo pa na Korčuli. Pavšalna cena za prvo potovanje znaša 1.450 Din, za drugo potovanje 1.660 Din. Vse podrobnejše informacije daje in prijave spre jema »Putnik« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. tl. 21-22. kakor tudi vse njegove podružnice in eks pozi ture. Poledico prve vrste smo dobili čez noč v Ljubljani. Na zmrznjeno podlago je začel naletavati mesto snega dež, ki je tla še bolj zgladil, d asi je bilo že prej treba pri hoji velike previdnosti. Ponoči je deževalo, kakor sredi jeseni. Pričakovali smo, da se bo vsaj proti jutru dež spremenil v sneg. Pa smo bili tudi zjutraj razočarani, ko je še vedno deževalo. Je sicer verjetno, da bo tekom dneva vendarle začelo snežiti, a je kljub temu skoraj gotovo, da bomo še naprej videli v Ljubljani in okolici namesto smučk — dežnike. Nobene nezgode ni bilo od snoči do danes na ljubljanskih ulicah. Kadar nastane taka poledica, kakor je bila ponoči in je še danes, imajo navadno reševalci mnogo posla, da odvažajo z ulic ljudi, ki se jim spodrsne ter se pri tem kakorkoli poškodujejo. V tem je bila pretekla noč vsekakor izjema. Hrvatski radnički savez. delavska organizacija jxxi okriljem dr. Mačkovega brvatskega gibanja, vztrajno izpodjeda vrste socialističnih in drugih sindikalnih organizacij. Članstvo iz teh organizacij prestopa k jirvatskemu narodnemu gibanju tako, da je ta delavska zveza že danes najmočnei-'ša na Mrva tukani. S tem je zveza začela tudi ostro borbo proti voditeljem socialistov, ki sede v upravah delavskih zbornic in so do zadnjega odklanjali sprejem Mačkove delavske zveze v Delavsko zbornico. Znano je za večino socialističnih vodte-ljev, da so le saniopašna gospoda, ki je delo za delavske koristi razumela tako, da je vlekla visoke plače in nagrade, zraven pa za slepilo delavcev na dolgo in široko teoretizirala o socialnih in drugih problemih. Tatvine iu vlomi so se r Zagrebu zaradi zime izredno povečali. Policija pazljivo zasleduje bivše kaznjence, ki jih kaznilnice izpuščajo ua svobodo, zlasti pa ob vsaki amnestiji. Tako je ugotovila, da se večina odsluženih kriminalcev takoj po prestani kazni vrne v Zagreb in nadaljuje s jx>sli, zaradi katerih je bil poslan v kaznilnico. Zaradi tega je zagrebška jiolicija ustunovila posebne leteče pa-trole, ki se sestoje iz dveh policajev in enega detektiva. Leteče patrole bodo stalno nadzirale in pregledovale vse lokale, goslilne in skrivališča takih tipov ter prirejale na kratke Čase racije. Stalno bodo nadzorovali vse sumljive tipe in tudi zasebna stanovanja, v kalerih se pogostokrat skrivajo sumljivci. Določili so tudi visoko kazen za tiste stanodajalce, ki ne prijavljajo policiji goste, ki pri njih stanujejo samo kratek ca«. Tako, pravijo, bodo očistili Zagreb nesnage in zločincev. Da bc spil dva litra vina riuifak. je stavil mizarski mojster Stjepan Kontak v Zagrebu r. nekimi svojimi prijatelji. Šli so v viuotoč in korajžnemu naročili dva litra vina. Stjepan jc vino izpil. takoj za tem jia se je zgrudil na tla. Poklicali so hitro zdravnika, ki pa ni mogel ugotoviti drugega kakor smrt. Nastopilo je zastrupljenjo z alkoholom. Moža j* ubila šena, nakar je naredila vse tako, da so mislili, da je mož sam izvršil samomor. Pred nekaj dnevi so namreč našli mrtvega kmeta vanu Britviča v Kaštelu pri Splitu. Vse je bilo prepričano, da je kmet izvršil samomor, ali pa, da so ga pobili do smrti brezposelniki, ker je bilo znano, dn je nosi! vedno precej denarja s seboj. Ko so pa truplo dobro pregledali, eo j>a ugotovili, da ga je ubila žena s pomočjo njenega ljubimca. 6 let je v okolici Čakovca in po vsem Medji-murju ropala tolpa, ki je niso mogli prijeti in narediti neškodljive. Končno so le prijeli nekega »umljivca, za katerega so dognali, da je sodeloval s tolpo pri nekem zverinskem umoru. Po njem pa so dobili sled za vso tolpo. Ko so v nedeljo štirje maskirani roparji vdrli v vasi Kneževcu, so ljudje slišali rojiot in se zbudili. Toda preden so bili na mestu, so jo roparji že potegnili ven. K sreči pa je padel sneg in so mogli po sledi iti za njimi. Roparji so pobegnili na vnško pokojvališčc in se skrili v grobnico. Ker so pa kmetje navalili nanje, so začeli streljati s puškami. Kmetje pa so poklicali orožnike, ki so nazadnje enega prijeli in dognali, da je bil kolovodja iolpe. Ostali pa so jim zaenkrat ušli. V plinu in dimu sta se zadušila mlada zakonca v Diviišah pri Kostajnici. Fant in dekle sta se komaj v nedeljo poročila. Ko pa je te dni nastopil ostrejši mraz, pa v hiši ni bilo jirimome pečic«, sta vzela' enostavno lonec in vanj natresla oglja. Tega sta potem zažgala in legla spat. S tem pa sta si naredila tudi konec svojemu življenju. Ker se zjutraj nista pojavila, so šli ljudje pogledat v hišo. Našli pa so mlada zakonca mrtva. Vsi poskusi z umetnim dihanjem niso pomagali, ker sta bili trupli že mrzli. Velik izlet planincev in športnikov prirejajo turistične in šjiortne organizacije v Bosni. To ho čisto svojevrstna prireditev, edinstvena pri nas. V prvi vrsti organizirata prireditev l urah. Kakor znano, je letel od New Yorka do Pariškega letališča Le Bourget. Acosta hoče isto progo preleteti v tretjini tistega časa, ki ga je porabil Lindbergh. Tehnično čudo Acostovo letalo bo gnal 6amo en motor, ki pa bo imel 1.400 konjskih sil. Konstruirano je kot eno; krovnik. Predvidena je cela vrsta instrumentov, ki ■ so z ozirom na izredno brzino in daljavo še vse preciznejši in pojiolnejši, kakor 6tno jih vajeni videti pri sedanjih letalih. Glavno težkočo za polet na tako dolgi jrrogi predstavlja zadostna množina goriva, ki ga je treba vzeti s seboj. Kakor znano, je proga dolga 6000 kilometrov. Ker s težo, ki jo nosi letalo s seboj, trpi hitrost jx>leta, bo vzel Acosta s seboj goriva samo za nekaj sto kilometrov več, kakor znaša dolžina proge, če se izvrši piolet v fKJfiolnoma ravni črti in popolnem redu. To jxv meni, da mora jx>leg izurjenosti pilota in ptoleg delovanja motorja popolnoma zanesljivo delovati tudi aparatura, na podlagi katere določa letalec smer, brzino in višino. Bert Acosta ne bo letel sam. Spremljal ga bo drug ameriški letalec, ki bo imel nalogo, da bo vsake jk>1 ure dajal z letala radijska jx>ročiIa neki newyorški radijski družbi. Polet finansira skupina bogatih in vplivnih članov ameriške legije v New Yorku. Letalo bo zato nosilo ime te družbe. Bert Acosta je v svoj uspeh pojsolnoma prepričan. Prepričan je tudi, da bo ta polet doprinese} mnogo k napredku v letalski tehniki. Saj pa tudi ni čuda, ko pa je letalo, s katerim bo letel Bert Acosta preko oceana, zgrajeno po najnovejših načelih, ter prekaša po preciznosti priprav in vse letalske aparature najboljša dosedanja vojaška letala. .'špfie Programi Radio Ljubljana Sreda, 20. januarja. Bclgrad: 19.50 .Srbski večer. — Zagreb. 20 Ljubljana. — Dunaj: 20 Madjarska zabavna glasba. — 21.45 Schubertova klavirska glasba. — 22.20 Bal v Schbnbrunuu. — Budimpešta: 30.W5 Madjarska uarodua glasba — Trst —Milan: ?*• violina in klavir. — 22.10 Sodobna itallanska glasba. — Rim— Bari: 20.40 Puccinijeva opera »Tosca«. ■— Praga: 19.20 Vojafika godba — 20 Plesna glasba. —• 20.45 Musorskega skladbe. — Varšava: 21.40 Komorni koncert. — Kd-nigsfocrg: 20.10 Plesni veder. — Frankfurt: J1.10 Oporni koncert. - Stuttgart: 20.45 Schubertov ciklus. - RVm romiinster: 20.10 J. Straussov koncert. — 21.55 Švicarska narodna glasba. — Strassbourg': 21.30 Simfonični koncert. Drugi programi Sreda. JU. januarja: 12 Virtuozi (plošče) — 12.45 Vrome, poročilo — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Vso mogočo, kar kdo hoče (plošče po Željah) — 14 Vreme, borza — 18 Marijan Tratar: Knežica Dragu-šano, mladinska igra vodi Ivan Pengov, izvajajo člani rad. igr. v družine — 18.40 Pravna ura- Zakonsko pravo v predhodnem načrtu državljanskega zakona za kraljevino Jugoslavijo (vseuč. prof. g. dr. Raao Kušej) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila 19.30 Nac. ura: Nastanek jugoslovanske vasi (Ivo Franič iz Zagreba Pred premijero velikega filmskega dela, Forstovega ,Burgtheatra' Filmskega umetnika pot navzgor V filmskem svetu je ime režiserja Villvja Forsta slavno ime. Tudi pri nas smo ga videli in občudovali v nekaj filmih. Zanj moremo reči, da ni tako pogost gost, kakor so ostali njegovega poklica in kova. Zato je vsako njegovo delo, ki pride na platno, toliko boljše in močnejše. Kakor sko-ro vsak in innogokateri pred njim, je \Villy Forst začel 6vojo umetniško pot kot nepoznan in neopažen človek. Se pred mnogo leti je v času nemega filma Dunajčan Forst nastopal pri največjem evropskem filmskem podjetju, nemški »Ufi«. Pri nekem filmu ie kmalu v začetku igral glavno vlogo. Film ni bil ne preveč dober ne preslab. Nekako povprečne vrednosti. Kritika je označila film kot nič posebnega. Ta ocena je veljala tako filmu kakor tudi glavnemu igralcu samemu. Forst je bil sicer nadarjen, vendar razvoj v njem še ni šel tako navzgor, da bi vzbudil posebno pozornost. Ni pokazal kaj takega, da bi se mu dala prerokovati veliko bodočnost. Našel pa se je med kritiki eden, ki j« dejal, da se talent mladega Forsta nahaja v nevarnosti. Forstova igra se mu je zdela brezosebna, brezbarvna, preveč mehanična, brez vsake svojske note. UničuToča ocena - vzrok uspehom Naključje pa je hotelo, da je prav ta kritik nekoč obiskal filmske ateljeje in se ob tej priliki osebno sjx>znal z mladim igralcem. Takrat pa se je zgodilo tildi nekaj edinstvenega in nanavadnega, dogodek, kakršnega kritiki prav redko dožive. Igralec, ki ga je bil kritik raztrgal, se je osebno zahvalil kritiku za uničujočo oceno. Premislil je besede, ki jih je zapisal o njem kritik in prišel do seznanja, da je imel prav in da je problem zadel v živo. To sjjoznanje je jjovzročilo v Forstu preobrat, ki je potnimi zanj tudi velik napredek. Spoznal je, da se mora vedno učiti in v sebi zatreti zmotno misel, da vse zna. Postal je vedno nezadovoljen, človek, ki ne more jiočivati na svojih lavorikah, temveč sili in stremi naprej k višjim in večjim ciljem. Vedel je za mnogo primerov v zgodovini gledaliških igralcev, kakor tudi filmskih, da se je talent prebil skozi ostale, si priboril ime, pa se je radi svoje enoličnosti kmalu zojiet vrnil tja, kjer je začel. Slava na deskah igralce kaj hitro premoti, da ne gredo naprej, temveč ostanejo na prvotr.i višini. Triumfi ob zvočnem filmu Kmalu potem, ko je mesto nemega filma prevladal zvočni, je Willv Forst j>osnel prvi svoj film »Atlantic«. Uspeh je bil velik, brez primere. V filmu je igral mladega človeka, ki mirno in zadovoljno živi svoje pisano življenje, ki ga pa usoda nenadno preseneti in postavi pred 6mrt. Ta velikanski usjieh je bil eden njegovih največjih uspehov v življenju sploh. Mnogim poznavalcem njegovega igralskega razvoja se je zdelo, da je mož s tem dosegel svojo najvišjo višino in da bo njegova zvezda jx>lagoma začela utrinjati in izginjati v pozabo. Toda njegova neverjetna nadarjenost in njegovo nezlomljivo stremljenje k razvoju in velikim delom, sta ovrgla to mnenje. Še dolgo ni bil na koncu svojega dela in svojih uspehov. Ostal je to, kar ga je izučila in v kar ga je nagnila prvi in uničujoča kritika njegovega prvega nastopa v filmu. Vedno se je učil. Vedno je iskal pota, da bi ustva; ril kaj novega, uril se je in (»skušal z najtežjimi nalogami. In tako je nekega dne presenetil filmski svet z naznanilom, da bo prvikrat v svojem življenju insceniral zvočni film, to se pravi, da ga bo režiral sam. Čudno se je čulo, da bo mladi, ljubeznivi in elegantni Dunajčan, ki se je v filmu navadil veselja in mehaničnega dela, naenkrat jiograbil za tragično snov. Takrat se je Forst lotil režije in inscenacije znanega filma »Hrepenenje« (Leise flehen meine Lieder), kjer je — kot še nihče pred njim — ustvaril verno sliko hrepenenja in dela komponista Schuberta. Ves filmski svet je moral pohvaliti njegov film. Slava, ki jo je užival v svetu kot filmski Slavni karakterni igralec Werner Kraus s Hortense Raky v velikem filmu »Burgtheater« Valencija, sedež španskih boljševikov Sven Elvestad: 52 Zlodej se dolgočasi »Gremo, gremo,« je zagotavljal Brede in miril. »Jutri se bomo odpočili od svojih kup-čijskih poslov (o, in od kakih poslov, si je mislil Rist), jutri gremo na morje. Jutri bo veliki dan, gospodje moji, jutri bo poslednja vožnja mrtvega pevca.« Dvignil je kozarec z resnobo, ki bi naj ganila, pa je Rista le z grozo spreletela, češ, to je slaba komedija! Nenfhra je tudi generalni ravnatelj to začutil, kajti naenkrat je menjal smer pogovora in vprašal Bergcrono: »Kje pa ste ga videli, tega mr. Johnsona?« »Tu v hotelu, ob vhodu v knjižnico. Po naključju sva hotela oba istočasno vanjo. Nobeden od naju ni hotel biti prvi. To je bilo obojestranske vljudnosti, ki mu je v mnogočem olajšala, da je lahko zakril začudenje nad srečanjem. Na vsak način je hotel tako, kakor da sem mu popolnoma tuj. In ko ga je tako njegova vljudnost podpirala in zakrivala, mu ni bilo potrebno niti mnogo igrati. Prav za gotovo mislim, da od viteških časov Ludovika XV. sem svet še ni videl tako svetovljanske vljudnosti med dvema gentlemanoma ob krilnih vratih.« »Kdo je zmagal?« »Jaz. Zato, ker sem hotel zmagati.« »AH ste branili sloves svojega naroda?« »Ne, hotel sem le njegov tilnik videti. Ta znameniti tilnik, ki skoraj neposredno v samo glavo prehaja. Sprednja stran glave, obraz, vas lahko premoti, ker se vse prepoznavanje odbije I na tej bleščeči in prejasni vljudnosti. Njegov tilnik pa nudi istovetnost očem vsega sveta. Saj kaže v razvoju skok za par tisoč let nazaj. Njegovi možgani so tako zmanjšani, da je v njih prostora le še za zverske nagone. On je predzgodovinsko bitje, ki je čez vse zgodovinske dobe skočilo neposredno pred nas. Prav za prav pripada neki neznani geološki plasti. Spoznal sem ga po tilniku. Da, to je bil on.« »Ali stanuje v našem hotelu?« »Tega ne vem. Vem samo to, da je v naši bližini. Pa saj je nazadnje tudi vseeno, kje stanuje. Kajti prav gotovo bo našel to, kar išče. Hodi v gumijevih čevljih, 011 je prvi človek s pokončno hojo, pač pa mu je od četveronožcev ostal način neslišnega plazenja.« Bilo je že pozno, ko se je v noči družba dvignila. Godba je že prenehala in večina gostov je odšla. Tuintam so začeli ugašati luči. Veliki hoteli prihajajo v svoji razsežnosti šele takrat do izraza, kadar so njihove ogromne veže in hodniki le slabo razsvetljeni; temna osenčja, ki tvorijo breztalne jame, podelujejo vsej zgradbi posebno težo. Rist je nazadnje ostal sam, sedel je v veži, v enem od naslanjačev in se zazrl v vrsto zaporednih salonov. To je bila perspektiva visokih, zrcaljajočih se prostorov. To podobo je užival s slastjo, kakor kak čudež narave, da, zdela se mu je še lepša od narave same, najlepša po-, krajina mu je bila topa in nema. Tak velik hotel mu je celo ob času odhoda odkrival vedno kako novo stran v človeškem življenju, v edini strani, ki je bila zanj dragocena. Če se je Rist kdaj jx>zneje spomnil teh večernih ur, mu je prišlo v spomin vse razpoloženje, ki je s skladjem in mirom napolnjevalo večer. Razen tega je občutil še rahel dih družabnega ozračja, polnega čara in tihe Bre-dejeve prisrčnosti. Kako naj bi v njem občutil nemir? In vendar je pod srcem čutil grozo, drhtečo bojazen pred nečim prihajajočim. Morda zato, ker je bil večer tako izredno in popolnoma skladen. Tišina pred strelom. Tako nenaraven sklad in mir. Vstal je; mislil je, da ga nemara vreme tako vznemirja. Zazdelo se mu je, da je tu na jugu nenavadno podvržen vremenskim spremembam. Tukaj ljudje naravnost drhtijo pred naglim preokretom v zraku. Umor, ki se zgodi ob času južnega vremena, štejejo med manjše zločine. Rist je odšel v smeri proti izhodu. Ne, ta večer je bil miren in topel in niti najmanj ni težil. Še dolgo zatem se je Rist spominjal vremena v tej jx>membni noči, v tej nenavadno tihi in nenavadno jasni poletni noči. Ob vsem dolgem zali vnem polkrogu so gorele luči. Kadar je stanoval v velikem hotelu, je imel stalno navado, da je malo pokramljal z vratarjem, preden je odšel k počitku. V skrbi je bil zopet don Bebe, človek z abesinskim obličjem. Predal mu je ključ od sobe. »Ali ste kaj slišali?« je vprašal. Rist je razumel, kam je meril z besedo, in je odkimal z glavo. Ne, prav nič ni slišal. »Tudi gospod Bergcrone ne?« »Tudi ne.« »Gospod Bergcrone je pred pol ure odšel v svojo sobo.« »Vem.« Don Bebe je na mizni plošči s prsti meril, da bi pokazal pravo velikost pisma. Pri tem je strmel v Rista s svojimi velikimi, nekoliko izbuljenimi očmi. V tem pogledu je bila čudovita izrazna moč. Bila je podoba, da je hotel reči: To je nenavadno pismo, dragi gospod. Zelo veliko. Poleg tega pa še rumeno. Ali je pismo prišlo po pošti? Ne, ni prišlo po pošti. Pismo je radi tega še bolj pridobilo na izrednosti. Veliko, rumeno, debelo pismo, ki ga ni pismonoša prinesel! Don Bebe je pokazal na poštne predale: tu je ležalo, ko sem se davi vrnil. Niti besedice ni rekel več, pač pa je iztegnil roki in skoraj minuto dolgo držal dlani izproženi. Toda niti tega giba ni pospremil s kako besedo: pismo je pač ležalo tu, ko se je vrnil, rumeno, debelo pismo, ki ni nosilo poštnega pečata. To je bilo vse, popolnoma vse, kar je vedel povedati. »Ali se je Haselhuhn že vrnil?« Don Bebe je vrgel pogled na desko s ključi: »Signor Asselun je že v svoji sobi,« je dejal. Don Bebe je bil na splošno zelo formalen, bilo je jasno, da ta večer ni bil kaj prida raz-jioložen za jiogovore. Nečesa čaka, si je mislil Rist, najbrž sem mu v nadlego. Samo iz tega vzroka se je postavil ob vratarjevi loži. Prižgal si je cigaro ter kar tako obstal, naslonjen ob mizo, brez opravka in trmast. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnih ob 12 Mesečna naročnina 12 Din za inozemstvo 25 Din OredniStvo Kopitarjeva olica 6ATTL Telefon 2904 in 2996. Upravo; Kopitarjevo 6» Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; & Cen izdajatelj; Ivan Kako ven Urednik; Jože Kešiček.