Olga Denac1, Helena Vargazon2
1Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
2Vrtec Beltinci
VPLIV INSTITUCIONALNE GLASBENE VZGOJE NA RAVEN
RAZVITOSTI MELODIÈNEGA IN RITMIÈNEGA POSLUHA 5-6 LET
STARIH OTROK
Izvirni znanstveni èlanek / Original Research Paper
Izvleèek
Na razvoj glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju otroka poleg druinskega okolja vpliva
tudi sistematièno organizirana glasbena vzgoja, ki se izvaja v vrtcih in glasbenih šolah.
V raziskavi, v katero smo vkljuèili od 5 do 6 let stare otroke, smo ugotavljali vpliv razliènih
glasbenih programov (Predšolska glasbena vzgoja, Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu in
Kurikulum za vrtce) na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti. Rezultati raziskave kaejo, da
imajo bolje razvit melodièni in ritmièni posluh tisti otroci, ki so obiskovali program Glasbeno
uvajanje po Edgarju Willemsu, nato sledijo otroci, ki so ob vrtcu obiskovali program Predšolska
glasbena vzgoja, nija stopnja razvitosti melodiènega in ritmiènega posluha pa se kae pri otrocih,
ki so obiskovali le vrtec.
Kljuène besede: predšolska glasbena vzgoja, glasbeni programi, melodièni posluh, ritmièni posluh
Abstract
The Effects of Institutional Music Education on the Level of Melodic and Rhytmic Abilities
Development in 5-6 Year Olds
Development of musical abilities in the early childhood period is conditioned, next to family
environment, also by systematically organised music education in kindergartens or music schools.
The focus of our research survey which involved children between five and six years of age was the
effects of various musical programmes (Preschool music Education, Edgar Willem’s Musical
Introduction, and the Curriculum for Kindergartens) on the development of elementary musical
abilities. The results of our research survey show that children attending the Edgar Willem’s
Musical Introduction programme developed better abilities for melody and rhythm, followed by the
children attending Preschool music education, while the lowest level of melodic and rhythmic
abilities development was identified in children who attended the kindergarten alone.
Keywords: preschool music education, musical programmes, melodic abilities, rhythmic abilities
Uvod
Pomembnejši cilji glasbene vzgoje v predšolskem obdobju so, da otroku omogoèimo
doivljanje glasbe, zbujamo veselje, sprošèenost in obèutljivost za estetske vrednote,
hkrati pa vplivamo na razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanja. Zaradi tega je
sistematièen pristop k naèrtovanju, izvajanju in vrednotenju vzgojno-izobraevalnega
procesa glasbene vzgoje v tem obdobju izjemno pomemben.
163
Olga Denac, Helena Vargazon, VPLIV INSTITUCIONALNE GLASBENE VZGOJE NA RAVEN ...
Naèrtovane oblike uèenja in pouèevanja glasbe predšolskih otrok v Sloveniji potekajo: v
javnih glasbenih šolah, v katerih se izvaja izobraevalni program Predšolska glasbena
vzgoja, v zasebnih glasbenih šolah v Sloveniji, v katerih izvajajo program po posebnih
pedagoških naèelih Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu, in v vrtcih, v katerih
vzgojitelje usmerjajo cilji s podroèja umetnosti in primeri glasbenih dejavnosti, zapisani v
Kurikulumu za vrtce (1999). Torej, razlièni programi uèenja predšolskih otrok skušajo
otrokom na najbolj sprošèen in neprisiljen naèin pribliati glasbo v vsej njeni razsenosti.
Javno veljavni izobraevalni program Predšolska glasbena vzgoja
Program se izvaja v javnih glasbenih šolah z namenom, da petletnemu otroku omogoèimo
intenzivnejši in bolj sistematièen pristop do glasbene vzgoje v najzgodnejšem,
predšolskem obdobju. Otrok razvija glasbene sposobnosti skozi igro ter si oblikuje odnos
do glasbe. V okviru glasbenih dejavnosti uèitelji sledijo naslednjim splošnim ciljem
programa: uèenci se glasbeno ustvarjalno izraajo, pojejo in igrajo; razvijajo elementarni
glasbeni posluh (ritmièni in melodièni); doivljajo in postopno ozavešèajo lastnosti tona;
razvijajo sposobnost doivljajskega in pozornega poslušanja glasbenih vsebin; sodelujejo
v oblikah individualnega in skupinskega muziciranja; si razvijajo glasbeni okus; v skladu
s svojimi zmonostmi ustvarjajo glasbene in druge (likovne, besedne, gibno-plesne)
vsebine; spoznavajo osnovni glasbeni besednjak; spoznavajo otroška (lastna,
improvizirana, Orffova) in druga glasbila; se pripravljajo in navajajo na javno nastopanje.
Poleg splošnih ciljev so v uènem naèrtu navedeni še operativni cilji z dejavnostmi, kot so
izvajanje, poslušanje, ustvarjanje in spoznavanje glasbenih pojmov, predlagane vsebine,
temeljni standardi znanja, didaktièna priporoèila in izvedbeni standardi (oblike
preverjanja in ocenjevanja, materialni pogoji; Predšolska glasbena vzgoja, Uèni naèrt,
2012).
Uèitelji pri naèrtovanju in izvajanju uènega procesa razpolagajo z gradivom (uèbeniki z
elementi delovnega zvezka za predšolsko glasbeno vzgojo v glasbenih šolah: Mojca
Tratar: Predšolska glasbena vzgoja; Vildana Repše, Olga Ulokina, Alenka Urbanèiè:
Glasbena zaèetnica 1), ki temelji na ciljih in vsebinah, predlaganih v uènem naèrtu.
Javno veljavni vzgojno-izobraevalni program po posebnih pedagoških naèelih
Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu
Eden novejših sistemov s podroèja glasbenega izobraevanja za predšolske otroke, ki se
izvaja v zasebnih glasbenih šolah v Sloveniji, je Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu.
Tristopenjski program je namenjen otrokom od tretjega oz. èetrtega do sedmega leta
starosti, s katerim otrokom omogoèamo intenziven in sistematièen pristop do glasbene in
estetske vzgoje e v predšolskem obdobju. Otroci skozi vodeno igro razvijajo glasbene
sposobnosti, usvajajo osnovna glasbena znanja, si razvijajo glasbeni okus ter oblikujejo
odnos do glasbe in umetnosti. Program vkljuèuje naslednje splošne cilje: otroci razvijejo
pozitiven odnos do glasbe in umetnosti; postajajo vsestransko glasbeno dejavni; razvijajo
ritmièni, melodièni in harmonski glasbeni posluh; se glasbeno izraajo preko petja in
igranja na instrumente; razvijajo motoriène spretnosti; razvijajo sposobnost
164
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
doivljajskega poslušanja glasbenih vsebin; sodelujejo pri ustvarjanju glasbenih in
interdisciplinarnih vsebin; spoznavajo temeljne glasbene pojme; preko likovnega in
notnega zapisa spoznavajo osnovne zakonitosti glasbene notacije; spoznavajo glasbila ter
pevske in instrumentalne sestave; se navajajo na javno nastopanje. V programu so tudi
navedene dejavnosti in vsebine predmeta z didaktiènimi priporoèili, temeljni standardi
znanja, izvedbeni standardi in normativi (materialni pogoji, oblike preverjanja in
ocenjevanja). Vsaka uèna ura je razdeljena na štiri dele: vzgoja slušnega zaznavanja,
ritmièna vzgoja, petje pesmi in naravno telesno gibanje. Uèitelji imajo pri delu na
razpolago številne Willemsove didaktiène pripomoèke (glasbila, knjina in zvoèna
literatura; Tomac Calligaris: Osnovno glasbeno izobraevanje po Edgarju Willemsu, Uèni
naèrt).
Javni program za predšolske otroke Kurikulum za vrtce
Kurikulum za vrtce, ki se je v letu 1999 postopoma zaèel uvajati v slovenske vrtce,
predstavlja uradni nacionalni dokument. Vzgojno-izobraevalne dejavnosti vrtca so v
prvem delu kurikula opredeljene s teoretskimi izhodišèi, cilji in naèeli, v drugem delu pa
so za prvo (od 1. do 3. leta) in drugo (od 3. do 6. leta) starostno obdobje opredeljeni
podroèni globalni cilji ter cilji in primeri dejavnosti za razlièna podroèja dejavnosti
(gibanje, jezik, umetnost, druba, narava, matematika). Na podroèju umetnosti so za vse
umetniške dejavnosti (glasbene, likovne in oblikovalne, plesne, dramske in
AV-dejavnosti) navedeni le skupni podroèni globalni cilji ter cilji in primeri dejavnosti za
otroke od 1. do 6. leta starosti. Po posameznih umetnostnih podroèjih pa so navedeni za
prvo in drugo starostno obdobje zgolj primeri dejavnosti. Glasbena vzgoja je torej v
Kurikulumu za vrtce opredeljena kot sestavni del podroèja dejavnosti umetnost. Splošnim
ciljem, zapisanim na podroèju dejavnosti umetnost, sledimo v okviru štirih glasbenih
podroèij: glasbeno izvajanje, poslušanje glasbe, ustvarjanje v glasbi in ob glasbi, glasbene
sposobnosti in spretnosti. Vzgojitelj mora pri naèrtovanju, izvajanju in vrednotenju
vzgojno-izobraevalnega procesa glasbene vzgoje upoštevati specifiène znaèilnosti
razvoja in uèenja predšolskih otrok ter razlike glede na starostna obdobja in spoznanja
znanstvenih ved, ki opredeljujejo posamezna podroèja dejavnosti v vrtcu (Kurikulum za
vrtce, 1999).
Tudi vzgojitelji v vrtcu pri naèrtovanju in izvajanju uènega procesa razpolagajo s
priroèniki za predšolsko glasbeno vzgojo (Otrok v vrtcu - priroènik h kurikulu za vrtce,
Olga Denac: Z igro v èarobni svet glasbe), katerih cilji in dejavnosti izhajajo iz
predstavljenega kurikula.
Osnova za naèrtovanje vzgojno-izobraevalnega procesa je dobro poznavanje razvojnih
zakonitosti otrok. Razvoj je stalen in dinamièen proces, ki vkljuèuje spremembe na
afektivnem, kognitivnem in psihomotoriènem podroèju otrokove osebnosti. Na vprašanje,
kakšna je stopnja skladnosti med splošnim in glasbenim razvojem, nekateri avtorji (Moog,
1968; Radoš Mirkoviæ, 1983; Hargreaves, 1986) odgovarjajo, da v veliko primerih
razvojne stopnje pomenijo le okvir, saj se doloèena glasbena sposobnost pri nekaterih
otrocih pokae prej, pri drugih pozneje. Šele na osnovi poznavanja razvojnih zakonitosti
165
Olga Denac, Helena Vargazon, VPLIV INSTITUCIONALNE GLASBENE VZGOJE NA RAVEN ...
otrok lahko opredelimo naloge in cilje za posamezno razvojno stopnjo. To pa je tudi pogoj
za ustrezno izbiro glasbeno predmetnih ciljev in glasbeno umetniških vsebin. Poznavanje
glasbenega razvoja otroka je torej kljuènega pomena za evalvacijo dosekov posameznika
ter pogoj za nadaljnje uspešno naèrtovanje in izvajanje uènega procesa glasbene vzgoje.
Kako razlièni programi zgodnjega glasbenega izobraevanja vplivajo na razvoj glasbenih
sposobnosti, smo ugotavljali v raziskavi, v katero smo vkljuèili od pet do šest let stare
otroke.
Raziskava
Cilj raziskave je bil:
– ugotoviti stopnjo razvitosti elementarnih glasbenih posluhov (melodièni in
ritmièni posluh) otrok, ki obiskujejo programe Predšolska glasbena vzgoja,
program Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu in javni vrtec, ki izvaja javni
program Kurikulum za vrtce;
– prouèiti vpliv razliènih organiziranih pristopov predšolske glasbene vzgoje na
razvitost melodiènega in ritmiènega posluha.
Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:
Razvoj melodiènega posluha:
– Ali otroci prepoznajo enake in razliène melodiène vzorce?
– Ali otroci prepoznajo tone v razliènih tonskih obsegih?
– Ali otroci pravilno posnemajo melodiène fraze?
Razvoj ritmiènega posluha:
– Ali otroci prepoznajo enake in razliène ritmiène vzorce?
– Ali otroci prepoznajo trajanje tonov?
– Ali otroci pravilno posnemajo govorjene ritmiène fraze?
Vzorec
V raziskavi je sodelovalo 34 predšolskih otrok, starih 5–6 let, ki so bili v èasu testiranja
vkljuèeni v programe:
– Predšolska glasbena vzgoja in javni vrtec (n = 10),
– Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu in javni vrtec (n = 11),
– samo javni vrtec, ki izvaja javno veljavni program (n = 13).
Zajeti vzorec predšolskih otrok opredeljujemo na nivoju rabe inferenène statistike kot
enostavni sluèajnostni vzorec iz hipotetiène populacije.
166
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Postopki zbiranja podatkov
Zbiranje podatkov je potekalo v glasbeni šoli in vrtcu v obdobju enega meseca. Za
ugotavljanje stopnje razvitosti melodiènega in ritmiènega posluha smo uporabili
naslednje teste:
Test Osnovne mere glasbene avdiacije (Edwin Gordon)
Standardiziran test Osnovne mere glasbene avdiacije1 (The Primary Measures of Music
Audiation) Edwina Gordona (1979) je primeren za otroke, ki so stari od pet do osem let, in
vsebuje naloge za ugotavljanje razvitosti melodiènega in ritmiènega posluha. Testna
vprašanja so posneta na zgošèenki. Otroci ugotavljajo, ali sta dva melodièna oziroma
ritmièna vzorca enaka ali razlièna. Test rešujejo tako, da obkroijo dva enaka obraza, èe
slišijo dva enaka melodièna ali ritmièna vzorca, oz. dva razlièna obraza, èe slišijo dva
razlièna melodièna ali ritmièna vzorca. Posamezna vprašanja so oznaèena z risbami
predmetov, ki so otrokom znani. Najprej (prvi dan) izvedemo melodièni test, ki je
sestavljen iz petnajstih testnih nalog in štirih poskusnih nalog, naslednji dan pa ritmièni
test, ki je sestavljen iz dvanajstih nalog in dveh poskusnih nalog. Vsaka pravilno rešena
naloga se oceni z eno toèko.
Test Prepoznavanje tonov v razliènih tonskih obsegih
Test je izdelan za namene raziskovalne naloge in vsebuje naloge za prepoznavanje tonov v
razliènih tonskih obsegih.
Otroci dobijo dva lista z narisanimi predali. Pozorno prisluhnejo trem tonom, zaigranim
na inštrument (klavir) v visoki, srednji in nizki legi. Èe pri ponovnem predvajanju tona
zaslišijo ton, zaigran v visoki legi, narišejo krog v zgornji predal, èe zaslišijo ton v srednji
legi, narišejo krog v srednji predal, èe zaslišijo ton v nizki legi, narišejo krog v spodnji
predal. Naloge so sestavljene iz razdalj dveh oktav, ene oktave, kvarte oz. kvinte in terce v
obmoèju od c do c3. Test je sestavljen iz desetih nalog in treh poskusnih nalog. Vsaka
pravilno rešena naloga se oceni z eno toèko.
Test Posnemanje petih in govorjenih ritmiènih fraz
Test je izdelan za namene raziskovalne naloge in vsebuje naloge za posnemanje petih in
govorjenih ritmiènih fraz. Test sestavlja pet nalog za posnemanje petih fraz, pet nalog za
posnemanje govorjenih ritmiènih fraz in dve poskusni nalogi. Kriterij za ocenjevanje je
sposobnost pravilno ponoviti pete in govorjene ritmiène fraze. Pravilno rešena naloga je
ocenjena z eno toèko.
Test Prepoznavanje trajanja tonov
Na klavirju na tonu g1 zaigramo kratke in dolge tone. Dolino trajanja otroci zapisujejo z
ravno èrto. Test vsebuje deset nalog. Vsaka pravilno rešena naloga je ocenjena z eno
toèko.
167
Olga Denac, Helena Vargazon, VPLIV INSTITUCIONALNE GLASBENE VZGOJE NA RAVEN ...
1 Termin avdiacija oznaèuje slušno predstavo, ki pomeni temelj kognitivne glasbene psihologije (Gordon,
1984).
Reproduciranje melodiènih in ritmiènih motivov smo posneli na diktafon, kar nam je
omogoèilo sistematièno vrednotenje rezultatov.
Postopki obdelave podatkov
Podatke smo obdelali na deskriptivnem in inferenènem nivoju. Uporabili smo frekvenène
porazdelitve (f, f %) in enofaktorsko analizo variance.
Rezultati in interpretacija
Rezultate predstavljamo v dveh podpoglavjih, in sicer kot razvitost melodiènega in kot
razvitost ritmiènega posluha.
Preverjanje razvitosti melodiènega posluha
Tabela 1: Osnovna deskriptivna statistika rezultatov merjenja razvitosti melodiènega posluha
Testi Doseene toèke
min max
Aritmetièna
sredina
Standardni
odklon
s
Koeficient
asimetrije
KA
Koeficient
splošèenosti
KS
Koeficient
variacije
KV %
Osnovne mere
glasbene
avdiacije -
melodièni test
2,00 15,00 9,939 3,269 -0,337 -0,160 32,9
Prepoznavanje
tonov v
razliènih
tonskih
obsegih
1,00 10,00 5,545 2,048 -0,221 -0,439 36,9
Posnemanje
petih fraz
0,50 4,50 2,531 0,999 -0,169 -0,668 39,5
Razvitost
melodiènega
posluha -
skupaj
3,00 26,00 17,412 5,088 -1,094 -0,873 29,2
Distribucije rezultatov vseh kriterijev so, kot kaejo koeficienti distribucije (KA, KS),
dokaj simetriène in normalne. Obstojeèe manjše odstopanje od tega (negativni predznaki
pri KA) pa hkrati razkriva tendenco k višjim rezultatom, kar je zlasti opazno pri skupnem
rezultatu. Velja pa ob tem opozoriti na višjo stopnjo variabilnosti pri vseh kriterijih
(32,9 KV % 39,5) in še zlasti v posnemanju petih fraz (KV % = 39,5 %).
Otroci, stari 5–6 let, se z vidika stopnje razvitosti melodiènega posluha med seboj zelo
razlikujejo. Nekateri so pri testiranju dosegli vse toèke, drugi zgolj polovico toèke ali
toèko.
168
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Kakšne so razlike med otroki v razvitosti elementarnih glasbenih sposobnosti glede na
program, ki ga obiskujejo, predstavljamo v nadaljevanju.
Tabela 2: Izid analize variance rezultatov razvitosti melodiènega posluha glede na program
Testi
Programi
Aritme-
tièna
sredina
Standar-
dni
odklon
s
Preizkus
homogenosti
varianc
Preizkus razlik
aritmetiènih
sredin
F P F P
Osnovne mere
glasbene
avdiacije -
melodièni test
PGV 9,3000 3,77271
0,559 0,578 2,580 0,092
WILLEMS 11,8000 2,57337
VRTEC 9,0000 2,94392
SKUPAJ 9,9394 3,26859
Prepozna-
vanje tonov v
razliènih
tonskih
obsegih
PGV 6,1000 1,28668
3,464 0,044
4,265
(apro-
ksima-
cija)
0,023
WILLEMS 6,5000 2,59272
VRTEC 4,3846 1,55662
SKUPAJ 5,5455 2,04773
Posnemanje
petih fraz
PGV 2,6111 0,60093
0,611 0,550 12,619 0,000
WILLEMS 3,4000 0,80966
VRTEC 1,8077 0,80463
SKUPAJ 2,5313 0,99950
Razvitost
melodiènega
posluha -
skupaj
PGV 17,7500 3,91046
0,408 0,668 2,636 0,088
WILLEMS 19,7273 6,12929
VRTEC 15,1923 4,25019
SKUPAJ 17,4118 5,08782
Predpostavka o homogenosti varianc pri testu prepoznavanje tonov v razliènih tonskih
obsegih ni upravièena (P = 0,044), zato se sklicujemo na izid aproksimacije (Welch), pri
ostalih pa so dani pogoji za rabo splošnega F-preizkusa razlik aritmetiènih sredin. Ti
rezultati kaejo, da obstaja statistièno znaèilna razlika med otroki, vkljuèenimi v razliène
programe glasbene vzgoje, v prepoznavanju tonov v razliènih tonskih obsegih (P = 0,023)
in v posnemanju petih fraz (P = 0,000). Najbolj uspešni so, kot kaejo aritmetiène sredine,
otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo, ki deluje po metodologiji Edgarja Willemsa, najmanj
pa tisti, ki so glasbene vzgoje deleni zgolj v vrtcu. Tendenca te smeri razlik obstaja tudi v
rezultatih na testu Osnovne mere glasbene avdiacije (P = 0,092) in v razvitosti
melodiènega posluha – skupaj (P = 0,088).
Ugotovimo lahko, da dosegajo višjo stopnjo razvitosti melodiènega posluha otroci, ki so
obiskovali program Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu, nato sledijo otroci, ki so
obiskovali program Predšolska glasbena vzgoja, še nija stopnja razvitosti melodiènega
posluha pa se kae pri otrocih, ki so obiskovali samo vrtec.
169
Olga Denac, Helena Vargazon, VPLIV INSTITUCIONALNE GLASBENE VZGOJE NA RAVEN ...
Preverjanje razvitosti ritmiènega posluha
Tabela 3: Osnovna deskriptivna statistika rezultatov merjenja razvitosti melodiènega posluha
Testi
Doseene
toèke
min max
Aritme-
tièna
sredina
Standar-
dni
odklon
s
Koeficient
asimet-
rije
KA
Koeficient
splošèe-
nosti
KS
Koeficient
variacije
KV %
Osnovne
mere
glasbene
avdiacije -
ritmièni test
2,00 12,00 7,750 2,603 -0,199 -0,502 33,6
Prepozna-
vanje
kratkih in
dolgih
tonov
0,00 10,00 6,065 2,607 -0,643 -0,209 43,0
Posnemanje
govorjenih
ritmiènih
fraz
0,00 5,00 3,121 1,008 -0,962 1,608 32,3
Razvitost
ritmiènega
posluha -
skupaj
1,50 25,50 16,333 5,227 -0,757 1,010 32,0
Podobno kot pri preverjanju melodiènega posluha (Tabela 1) so distribucije rezultatov
ritmiènega posluha nekoliko levo asimetriène, kar pomeni, da imamo pri vseh testih
preverjanja razvitosti ritmiènega posluha nekaj veè višjih rezultatov. Velja pa spet
opozoriti na višjo stopnjo variabilnosti (32,0 KV % 43,0) in to še zlasti pri
prepoznavanju kratkih in dolgih tonov (KV % = 43,0 %). Predšolski otroci se torej tako z
vidika razvitosti melodiènega posluha kot tudi z vidika razvitosti ritmiènega posluha med
seboj zelo razlikujejo; medtem ko nekateri niso dosegli niti toèke, so drugi dobili vse
mone toèke.
170
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Tabela 4: Izid analize variance rezultatov razvitosti ritmiènega posluha glede na program
Testi Programi
Aritme-
tièna
sredina
Standardni
odklon
s
Preizkus
homogenosti
varianc
Preizkus razlik
aritmetiènih
sredin
F P F P
Osnovne
mere
glasbene
avdiacije -
ritmièni test
PGV 7,0000 3,24037
1,331 0,280 3,907 0,031
WILLEMS 9,5000 1,71594
VRTEC 6,9231 2,13937
SKUPAJ 7,7500 2,60273
Prepoznava-
nje kratkih
in dolgih
tonov
PGV 6,3333 2,64575
1,556 0,229 4,738 0,017
WILLEMS 7,7778 1,56347
VRTEC 4,6923 2,52932
SKUPAJ 6,0645 2,60686
Posnemanje
govorjenih
ritmiènih
fraz
PGV 3,1500 0,97325
2,218 0,126 7,764 0,002
WILLEMS 3,9000 0,39441
VRTEC 2,5000 0,97895
SKUPAJ 3,1212 1,00802
Razvitost
ritmiènega
posluha -
skupaj
PGV 15,1500 6,58724
2,763 0,079 5,784 0,008
WILLEMS 20,4000 2,51440
VRTEC 14,1154 3,91128
SKUPAJ 16,3333 5,22713
Predpostavka o homogenosti varianc je upravièena v vseh primerih in s tem splošni
F-preizkus razlik aritmetiènih sredin. Ti rezultati kaejo, da obstaja pri vseh testih
preverjanja razvitosti ritmiènega posluha in skupnem rezultatu statistièno znaèilna razlika
(P < 0,05). Najvišjo stopnjo razvitosti ritmiènega posluha kaejo otroci, ki so obiskovali
glasbeno šolo, ki deluje po metodologiji Edgarja Willemsa, sledijo jim otroci, ki so
obiskovali Predšolsko glasbeno vzgojo, in nato otroci, ko so bili deleni glasbene vzgoje
le v vrtcu.
Zakljuèek
Pri testih preverjanja razvitosti melodiènega in ritmiènega posluha so otroci dosegali
veèinoma povpreène ali višje rezultate, s tem da je stopnja variabilnosti (odstopanja
posameznikov od povpreèja) visoka. Rezultati pa prièakovano kaejo, da z dodatnim
glasbenim izobraevanjem lahko doseemo višjo stopnjo razvitosti tako melodiènega kot
ritmiènega posluha. Zagotovo pa na razvoj glasbenih sposobnosti vpliva tudi izvajanje
glasbenih dejavnosti v vrtcu.
Èe primerjamo programa, ki se izvajata v glasbenih šolah, lahko zasledimo nekatere
podobnosti v naèrtovanih splošnih ciljih ter razlike pri oblikovanih operativnih ciljih,
171
Olga Denac, Helena Vargazon, VPLIV INSTITUCIONALNE GLASBENE VZGOJE NA RAVEN ...
dejavnostih in vsebinah ter navedenih temeljnih standardih znanja, ki so v programu
Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu zahtevnejši, še posebej na podroèju razvoja
elementarnih glasbenih sposobnosti. Torej, kateri elementi kurikula in dejavniki ter ravni
uèenja bi lahko pri izvajanju programa Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu vplivali
na višjo stopnjo razvitosti melodiènega in ritmiènega posluha od 5 do 6 let starih otrok?
Program Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu:
– izpostavlja elemente, ki izhajajo iz otrokove narave, njegovih izkušenj in
ivljenjskih situacij;
– temelji na aktivnem doivljanju in èustvenem obèutenju glasbenih izkušenj;
– izkljuèuje izven glasbene vsebine (risbe, barve, zgodbe …) in uporablja samo
glasbene elemente (zvok, intervale, akorde, lestvice, melodijo …);
– sledi artikulaciji uène enote oziroma predpisuje izvedbo uène ure, ki se zaène z
vzgojo slušnega zaznavanja, kjer so podrobno opredeljene dejavnosti s cilji,
sledijo ritmièna vzgoja, prav tako z zapisi konkretnih dejavnosti, in petje pesmi,
ki je osrednji del vsake glasbene ure. Poseben poudarek je na uèenju pesmi za
uèenje intervalov in trozvokov, uporabi solmizacijskih zlogov, nakazovanju
melodiène linije z gibom roke in likovnem zapisu. Konec uène ure je posveèen
naravnemu telesnemu gibanju, katerega namen je razvijanje obèutka za ritem;
– daje velik poudarek posebnim Willemsovim didaktiènim pripomoèkom (notna
gradiva, glasbila - infratonalni metalofon, zbirke zvonèkov, flavta na poteg …);
– izvaja uèitelj, ki je uspešno zakljuèil izobraevanje glasbenih pedagogov po
metodološkem sistemu Edgarja Willemsa.
Uèiteljevo oziroma vzgojiteljevo delo v predšolskem obdobju otroka mora biti zasnovano
na spodbujanju doivljanja glasbenih vsebin in na metodah dela, ki temeljijo na otroški
igri. Tako kot pravi Carlow (2015), naj bi otroci glasbene vsebine doivljali, preden jih
ozavestijo na intelektualni ravni. Èustveni procesi spodbujajo aktivnosti na spoznavnem
in gibalnem podroèju. Na interakcijskem odnosu èustvenih, spoznavnih in gibalnih
procesov pa temelji glasbeni razvoj. Èe elimo narediti glasbo privlaèno, jo moramo
doivljati slušno. Zvok in ritem sta dovolj bogata, da vzbudita interes otrok ob pomoèi
zvoènih didaktiènih pripomoèkov (Damaceno, 1990). Takšen pristop, ki ga zagovarja
metodologija Edgarja Willemsa, vsekakor pozitivno vpliva na glasbeni razvoj
predšolskega otroka, kar dokazujejo tudi izsledki raziskave.
Ugotovljena empirièna spoznanja naj bi pomenila spodbudo glasbenim pedagogom,
strokovnjakom iz prakse in naèrtovalcem kurikula, da na podroèju glasbenega in
splošnega predšolskega izobraevanja sledijo dobrim praksam ter analitièno in kritièno
pristopajo k naèrtovanemu in izvedbenemu kurikulu.
172
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Literatura
Carlow, Regina (2015). Edgard Willems: Psychological Foundations of Music
Education. Journal of Historical Research in Music Education, let. 37, št. 1, str. 94–99.
Damaceno, Gerson Gorski (1990). Personalities in world music education no.10 Edgar
Willems, International Journal of music education, let. 15, št. 1, str. 39–44.
Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šolstvo.
Gordon, E. (1979). Primary measures of music audiation and intermediate measures of
music audiation. Chicago: G.I.A. Publications, Inc.
Gordon, E. (1984). Learning sequences in music. Chicago: G.I.A. Publications, Inc.
Hargreaves, David J. (1986). The developmental Psychology of Music. Cambridge:
University Press.
Moog, Helmut (1968). Das Musikerleben des vorschulpflichtigen Kindes. Mainz: Schott.
Predšolska glasbena vzgoja, Uèni naèrt. (2012).
http://www.mizs.gov.si/si/ delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_ in
osnovno_solstvo/glasbeno_ izobrazevanje/programi/ (7. 1. 2017)
Radoš-Mirkoviæ, Ksenija (1983): Psihologija muzièkih sposobnosti. Beograd: Zavod za
udbenike i nastavna sredstva.
Tomac Calligaris, Mateja. Osnovno glasbeno izobraevanje po metodološkem sistemu
Edgarja Willemsa. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/
podrocje/glasba/pdf/EWillems_program.pdf (22. 9. 2016)
Edgar Willems - Glasbeni center Edgar Willems. http://willems.si/edgar-willems/
(20. 9. 2017)
173
Olga Denac, Helena Vargazon, VPLIV INSTITUCIONALNE GLASBENE VZGOJE NA RAVEN ...
Summary
Early music education is in Slovenia carried out in music schools and in kindergartens,
where teachers via a systematic music education encourage the children’s enjoyment of
musical activities, familiarize the children with experiencing musical contents, while
influencing the musical development of the preschool children.
The main goal of the research was to establish the level of development of melodic and
rhythmic abilities in five- and six-year-old children attending the programs: Preschool
Music Education (the Slovene model of music education, carried out in public music
schools), Edgar Willems’ Musical Introduction (the program carried out in private music
schools), and Curriculum for Kindergartens in public kindergartens where no special
emphasis is given to music education.
We were also interested in the influence of the different programs on the development of
the elementary music abilities. The developmental stages of melodic and rhythmic
abilities were tested with tests: Primary measures of music audiation, Tone recognition in
different tone ranges, Repetition of five sung and spoken rhythmical phrases and Tone
duration identification. The results of the study showed that additional musical training
and teaching of children in the framework of organized musical programs have positive
effects on the development of melodic and rhythmic abilities. A higher level of
development in both the melodic and the rhythmic ability was achieved with children who
attended the program Edgar Willems’ introduction to music; this was followed by children
who attended the preschool program musical education achieving lesser melodic and
rhythmical development, while the children who merely attended kindergarten achieved
the least. Individual approaches to early childhood music education thus differently affect
the degree of musical abilities of five- to six-year-old children.
174
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek