Stev. 323 TRST, v torek 21. novembra 1911 Teft&j XXXVI IZHAJA VSAK DAN tedl »b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Poaamične šter. se prodajajo po 3 nvč. (6 9tot.) v mnogih lobakarnah y Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lnciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornberg-n itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) 08LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokoati 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka amdaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-saanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Bdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo V Trstu. £PINQST Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. , V edinost* je moč !" NAROČNINA ZNAŠA u celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■ aro oni n« m nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" •»»»• : »» oelo Uto Kron 5'20, » pol lata Kron 2«0. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se as vračal«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulic* BiorgU Galatti 2« (Narodni d««). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Ed'noBt", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hrantlnttnl ra*un Jtev. 841-652. TELFF0N- št. 11-57 BRZOJAUHE UESTI. Državni zbor. (Izvirno.) DUNAJ 20. V parlamentarnih krogih so mnenja, da se jutri konča draginjska debata v zbornici. Govori se, da za jutršnjo sejo pripravljajo socialni demokrati interpelacijo v zadevi pravne negotovosti v slučaju bivšega avstrijskega nadvojvode Ferdinanda Karla, sedanjega Ferdinanda Burga. Novi ministri. (Tcvirno). DUNAJ 20. V jutrŠKji seji državnega zbora bo predstavil ministrski predsednik grof Stiirgfch zbornici nove ministre, finančnega ministra vit. Zalesfcega ^(Poličk), poljedelskega ministra dr. Brafa (Čeh) in ministra za Galicijo Dlugosza (Poljak). Prošnja za češko šolo na Dunaju odklonjena. DUNAJ 20. „Rathauskor." poroča, da je naučno ministerstvo prizivnim potom zagrnilo prošnjo, ki jo je društvo „Komensky" uložilo za dovoljenje češke privatne ljudske šole v XII. okraju. Pogreb Matkovičevih žrtev. DUNAJ 20. (Izvirno). Danes ob pol 4. uri popoludne se je vršil pogreb po dr. Metkoviču umorjene Marije pl. Holzknechtove in njenega brata Jurija vit. Holzknechta. K pogrebu se je zbralo na tisoče ljudstva, med njimi tudi Marijine učenke in Jurijevi sošolci. Med pogrebci so bili tudi navzoči justični minister dr. Hochenburger, bivša ministra Wickenburg in Popp in mnogo druge odlične gospode. Zbor dvorne opere je ob krstah zapel kora?. Na to so naložili krsti v četverovprežna mrtvaška vozova. Mrliča je spremljala zopet na tisoče broječa množica do pokopališča, kamor je sprevod dospel okoli 5. ure popoludne. O zdravstvenem stanju še vedno v bolnišnici se nahajajočega Roberta vit. Holzknechta se poroča, da je relativno precej ugodno. Bolnik se je danes že nekaj časa pogovarjal z ljudmi, ki mu s.režejo. Zaželef si je tudi časopisov, čemur pa niso mogli ugoditi. Njegove moči so se že toliko okrepile, da je danes mogel že nekaj časa sedeti v postelji, vendar pa Še ni toliko močan, da bi mogel prenesti operacijo. Tržič v slovenskih rokah. TRŽIČ (na Gorenjskem) 19. (Izvirno). Na današnjih občinskih volitvah je vsled kompromisa med klerikalno in napredno stranko zmagala slovenska lista na vsej črti. Izvoljenih je 11 pristašev SLS, 6 na-prednjakov in 1 Nemec, namreč bivši večletni župan Karol Mally. (Opomba uredn. Doslej je bil ta važen industrijelni trg v nemških rokah. Današnja slovenska zmaga gre deloma na račun novega vol. reda, največ pa na račun sporazuma med obema slovenskima strankama. Evo vam dokaza, koliko bi lahko dosegli z zdru -ženimi močmi). Bolgarska gradi železnice. SOFIJA 20. (Izv.) V izrednem bolgarskem državnem proračunu za prihodnje leto se nahajajo znatne svote za zgradbo novih železnic. Zgraditi nameravajo nove železnice v dolgosti 235 kilometrov. Beligrad 20. Kakor poročajo, sta dva preoblečena kmeta ustrelila nacijo nalistič-nega župana v Gornji Toplici, imenom Sto-janovića. Berolin 20. „Wolffov biro" poroča iz San Domingo, da je bil predsednik dominikanske republike umorjen. Monakovo 20. Deželnozborske volitve so zapisane za 12. februvarja 1912. Italijansko-turška vojna Italijansko poročilo o položaju. RIM 20. „Ag. Štefani* poroča iz Tri-polisa: Danes po noči se ni pripetilo nič novega. Lepo vreme traja dalje. — Iz Tobruka poročajo od 16. t. m.: Naši oddelki so razdejali del brzojavne zveze v Solhun, pri tem so zadeli na odpor Arabcev, ki so jim poveljevali turški častniki. Mi smo imeli tri ranjene, sovražnik je imel pa velike izgube. Vesti iz Derne potrjujejo, da je v noči od 16. na 17. t. m. sovražnik silno napadel naše postojanke, da je pa bil odbit. Na naši strani so bili ranjeni štirje možje. Sovražnik je imel mnogo mrtvih in ranjenih. Turški vojaški zdravniki pred sodiščem. CARIGRAD 20. Turški vojaški zdravniki, ki so dospeli semkaj iz Italije, so bili aretirani in stavljeni pred vojno sodišče, ker so glasom poročila tripoliškega poveljnika Mešid beja, mesto da bi sledili armadi, ostali v Tripolisu in so biii vjeti cd Italijanov. Italijanske vojne ladije v Rdečem morju bombardirale mesto Akaba. CARIGRAD 20. Glasom brzojavke došle vojnemu ministru sta dve italijanski vojni fadiji včeraj zjutraj bombardirali Akabo v Rdečem morju in razdejali nekatere dele mesta. PARIZ 20. „Ag. Havas" označa poročilo nekega tržaškega lista, češ, da je Italija suspendirala operacije italijanske flote na pritisk Francije, kakor neresnično. Italijansko useučlliščno opr^šanje odloženo. Zopet lekcija Italijanom. - Odkrita beseda Dalmatincem. V seji proračunskega odseka minolega četrtka so glasovali o predlogu Italijanov, naj se razprava o italijanski fakulteti vrši pred proračunsko razpravo. Ta predlog je bil odklonjen s 26 proti 20 glasom. Neka nesrečna zvezda plava nad vso akcijo Italijanov ob tem vprašanju. Kolikokrat že so se mislili na pragu: še en korak, pa bi bili v svoji fakulteti. Toda s točnostjo najtoč-neje ure poseza vsakokrat vmes v zadnji uri zla usoda in peha zopet Italijane od praga. Tako se je zgodilo tudi po glasovanju minolega četrtka v proračunskem odseku zbornice poslancev. Posledica temu glasovanju bo neizogibno ta, da je rešitev italijanskega vseučiliščnega vprašanja vsaj za to sezono izključena ! PODLISTEK. Jug. Italijane preganja res „smola" in mi bi se — vzlic vsemu boju, ki ga bijemo proti Italijanom, oziroma oni proti nam — težko ubranili sočutja žnjimi, ako bi ne vedeli, da so na vseh nezgodah pri prizadevanjih za dosego tega postulata Italijani sami krivi s svojo povsem zgrešeno taktiko, v katero jih zavaja njihova neugasna mržnja do Slovanov, specijalno pa nas Jugoslovanov, Slovencev In Hrvatov. Mi smo jim to že neštetokrat govorili in dokazovali nepobitno. In ta dokaz jim podaja tudi glasovanje od minolega četrtka v proračunskem odseku. Glasovalo je 46 članov odseka. In sicer: 20 za in 26 proti. Med temi poslednjimi so bili 3 Jugoslovani. Da so ti glasovali za, bi nastalo razmerje 23 proti 23 in dirimirati bi moral predsednik, Poljak Korytovsky — torej bi bila odločitev zopet odvisna od Slovana! Menimo, da bi Italijani morali enkrat že razumeti govor teh dejstev. Brez Slovanov ni šlo, ne gre in ne pojde. To je lekcija, ki so jo dobili Italijani iz glasovanja minolega četrtka o njihovem vseučiliškem vprašanju. Vedno so bili na strani Nemcev. Ne iz simpatij, nego preko propada razlik mišljenja, čutstvovanja in ciljev: le iz gole slavofobije. Da so trije jugoslovanski členi glasovali proti njihovemu predlogu, je po vseh antecedencijah le najnaravneja stvar in Italijani nimajo prav nobene pravice za kako nevoljo. Pač pa so jim dali Nemci s svojim vedenjem pregrenko lekcijo. Vzlic vsemu zavezništvu, vzlic neštetim uslugam, ki so jih Italijani napravljali Nemcem skozi dolge dobe v boju teh poslednjih proti Slovanom, vzlic toliko naglaševani jednakove-Ijavnosti obeh kultur — nemške in italijanske — so Nemci ne le glasovali proti italijanskemu predlogu, marveč so tudi, na usta poslanca Stolzla, izrečno akcentuirali svoje nasprotst~o proti italijanskemu vseučiliškemu postulatu sploh. Gr»;n» a lekcija zares, pregrenka. Ali zaslužena in gospoda naj jo le pogoltnejo in mi jim voščimo: dober tek ! Ali ne moremo opustiti te prilike, da ne bi spregovorili besede tudi na adreso naših dalmatinskih bratov. Med njimi, ki so glasovali za italijanski predlog, je bil tudi dalmatinski člen proračunskega odseka, posl. Čingrija. To bi bilo vse prav in lepo in mi — ki smo principijelno za vsako pravo vsakega naroda na polju kulture — bi bili gotovo zadnji, ki bi ne odobravali tacega i nastopa, da niso Italijani sami se svojo po-litiko tako grozno kompromitirali tega svo-\jega postulata — s politiko mržnje proti i Slovanom, se svojo šlavofobsko hidrofobijo, | se svojim divjanjem proti vsaki kulturni j zahtevi nas Jugoslovanov — ter s tem sami {prejudicirali našemu stališču nasproti njihovi vseučiliški zahtevi! Zato pa občutimo glasovanje onega dalmatinskega poslanca kakor afront, kakor križanje naše taktike, zahtevane po vsem postopanju Italijanov samih! Afront je to tem huji za nas Tržačane, ker nam silno škoduje v naši borbi za svoje šolstvo. Gospoda Dalmatinci bi radi kar na krožniku nudiii Italijanom univerzo. Ali — in ta ali je, ki nas žali in nam zagreneva čutstva —ne v Dalmaciji, ampak drugje, pri nas! Če se gospoda že tako krčevito Historičen roman. — Spisal Prokop Chocholouiek. Poslovenil H. V. Zadnji bosanski kralj. Počasi se je podal TomaŠević do srede vrste perjanikov; smehljaj, ki mu je igral okoli lica, ko je šel mimo drugih vrst, je izginil; poveljniška strogost, ki jo je videti na vojskovodjih v uri bitke in ki tako globoko gane hrabrega vojščaka, se je razlila po vsem njegovem bitju in ga ni zapustila niti tedaj, ko je čul iz vrst vojščakov glasna očitanja ; zdelo se je, kakor bi jih niti ne slišal. „Sedaj prihajaš, kraljevič !" so vpili nanj iz vrst perjanikov, „kje si bil ves čas, kar je trajal boj?" „Zakaj se nisi pokazal s svojimi voj-ščaki na Belajskih utrdbah, kakor si bil obljubil ?" „Molčite, molčite!" so se rogali drugi; „kraljevič je spal, in predno si je oči oir!, je bil Vukman že pobit in je bilo konec boja.- „Ah tako," so se smejali glasno, „radi tega se nam še sedaj smeje ta uporni gospod Belajski na svojih utrdbah; kraljevič je pač zaspal, tako je, iako I" Niti mišica se ni ganila v obrazu To-maševića ob tem zasmehovanju; kakor že rečeno, je polagoma jahal do srede njih vrste, tam se je vstavil in zrl na njih vrste i z onim mirnim in vendar zapovedniškim pogledom, ki vsakega vojščaka sili v spoštovanje. Tudi perjaniki, da-si slabovoljni, so utihnili drug za drugim, dokler niso ob-imclknili vsi. „Kako krasna skupina junakov," je začel TomaŠević, »rojeni kraljevski stražarji, branitelji slave svojih kraljev, in danes ponoči so z novo slavo odičili ime Bosne, ime kraljevskih perjanikov 1 Kdo se jim more enačiti ?" Jezni obrazi vojaščakov so se jasnlli pri teh besedah. „Samo škoda," je govoril TomaŠević dalje, „da jih ne smem več postaviti na j častno mesto, kjer je največja nevarnost, ker: nočejo več sami nositi slave boja, ampak hočejo bratsko deliti z ostalimi svojimi1 drugi —'" „Kaj je to? Kako je dejal?- so se vpraševali perjaniki v največjem začudenju. „Čuj, kraljevič 1" je zavpil iz gruče eden, ki je bil smelejši od ostalih, „vraga hočemo deliti z drugimi, pa ne slave boja; kar je naše, je naše, vsak naj se briga le za svoje !" „Tako?!" se je čudil TomaŠević navidezno. „Torej vas nisem dobro razumel, moji junaki! MislU sem, da se srdite radi tega, ker ste se v današnjem boju sami proslavili, med tem ko so bili ostali samo opazovalci vaših hrabrih činov." „Kaj pa misliš, jasni kraljevič? Ni bilo tako," so klicali nekateri raz vneto. „Ali morda, da, tako bo; vas jezi, ker plapola še sedaj nepokorjena zastava upora na Belajskih utrdbah," je govoril TomaŠević dalje, „ko bi bila morala že samo radi vaše hrabrosti omahniti v prah —" „Da, tako je! Resnico si govoril!" so klicali na raznih straneh. „Aj, junaki moji je vskliknil TomaŠević s pridušeno radostjo, saj je videl, da so mu srca perjanikov zopet popolnoma naklonjena, „vi ste se seveda slavno bojevali, toda jaz sem videl zasedo, ki nam jo je Vukman nastavil, in ko sem odstranil tudi zadnjo zapreko za naskok, se je Vukman s svojimi ljudmi, preganjan od vas, vrnil na grad, a tedaj že ni bilo več možno poskušati moči vaših soboriteljev ob skalah in utrdbah Belaja. Radi tega se je zgodilo, da Še sedaj vihra zastava upora tam na onem gradu; toda, kako dolgo pač se more še upirati vašemu junaštvu?" „Prav govoriš! slava ti kraljevič!" so vriskali sedaj perjaniki, „sprovedi nas, kamor se ti ljubi, mi pojdemo na tvoje povelje!" Samo Ilija, stoječ jim na čelu in opirajoč se ob težak, s krvjo polit buzdovan, je zrl zamišljeno pred-se in pri njih vriskanju mu je igral trpek nasmeh okoli usten. (Pride še.) drže stališča, da Italijanom treba izpolniti vse kulturne zahteve — tudi najviše — potem jih moramo že vprašati, zakaj se tako odločno in neizprosno upirajo v deželnem zboru dalmatinskem postavki za italijansko ljudsko šolo v Spljetu, da-si je že pripo-znana od upravnega sodišča ? ! Dvakratno škodo nam provzrečajo gospoda Dalmatinci se svojo dvolično politiko nasproti italijanskim šolskim zahtevam : križajo nam Slovencem taktiko ob vseučiliškem vprašanju in otežujejo nam borbo za naše ljudsko šolstvo v Trstu, ker dajajo Italijanom vsaj navidezen razlog za odklanjanje naših šolskih zahtev ! Kadar se mi hudujemo radi krivic, ki nam jih delajo na šolskem polju, se Italijani sklicujejo na spljetskl Izgled! Aut — aut, gospoda v Dalmaciji! Ali tako, ali tako! Kajti to jfm treba že enkrat odkrito povedati, da tako ne sme iti dalje, da bi oni doma odklanjali zahteve Italijanov na šolskem polju, a da bi jim hoteli za to dajati stokratno odškodnino na naš račun — izven Dalmacije. To moramo obžalovati ne le s stališča narodnega in krvnega sorodstva, ampak tudi se stališča skupnosti Interesov. Kajti Dalmatinci naj se ne varajo nikar: čira slabeji bo v Trstu in Istri odpor proti italijanskemu pritisku, tem bolj bodo občutili ta pritisk tudi oni v Dalmaciji. Iz Hrvatske. Pred volitvami 1 Zagreb, 18. XI. —C— Predigra k volitvam je že začela. Predigra ... preganjanja in nasilstva, po katerih lahko sklepamo, da se bodo na Hrvatskem tudi to pot izvajale volitve po — Khuenovem receptu. Prve žrtve Tomašičevega nasilstva so že padle. Poslanec dr. L o r k o v i ć, člen koalicije in urednik „Pokreta" je — kakor ste že sporočili — obsojen na 3 mesece ječe. Jednaka sodba je čakala tudi voditelja kmečke stranke, Stjepana R a d i č a, ali ta je bil hitrejši nego Lorković in se je še za časa umaknil v inozemstvo. Ugledni č!en koalicije. odvetnik dr. M a g d i ć, župan mesta Varaždina, je suspendiran od službe in plače. Urednik „Srbobrana", Jovo Banjanin je obsojen na tri mesece zapora, nespremenljivega v denarno globo. Poslancema v skupnem saboru v Budimpešti, Budisavljevlću in Dušanu Popoviću je bila kršena imuniteta. Glasilo koalicije „Pokret" in „Srbobran" sta plenjena dnevno. Vse str2nke živo delajo za volitve. Kmečka stranka je bila najhitreja. Postavila je že kandidate v 35 volilnih okrajih in izvaja živo agitacijo. Koalicija in vsepravaši še niso proglasili kandidatov. Koalicija bo kandidirala v 80 okrajih. Vsi dosedanji poslanci koalicije obdržijo svoje okraje. Pravaši kandidirajo v 50 okrajih. Urednik reškega „Novega Lista" Fran Supilo je sklenil, da ne kandidira več v svojem dosedanjem okraju (Delnice, gorski okraj). Nu, v kolikor smo informirani, ga bodo nekateri volilci vendar kandidirali. Tomašlč doslej še ni postavil kandidatov, ker — jih nima in tudi težko, da jih najde. V pomanjkanju neodvisnih ljudij bodo prisiljeni kandidirati kakor „munkači" razni okrajni predstojniki. Socijalisti bodo kandidirali v 5 okrajih. Volitve bodo razpisane, čim Tomašić najde dovoljno število kandidatov. Pripomba uredništva. Glasom „Obzora" se bodo nove volitve vršile dne 15. novembra t. 1., vendar se tudi ta „Obzorova" vest opira le na govorico krogov, ki imajo zvezo z vlado. _ Mestni svet tržaški. Proračunska debata tržaške občineTza 1. 1912. Sinočnja seja mestnega sveta je začela v znamenju precejšne napetosti duhov. Začeti je imela generalna debata o proračunu za leto 1912 in umevno je, da se je zdelo neizogibno, da pride že takoj v prvi seji do hrupnih prizorov. — Vendar je seja izpala mirno. Debata je bila mirna, stvarna in resna. Prvi je govoril svet. dr. B r o c h I, ki je kot predsednik finančne komisije mirno in stvarno razvijal delavni program večine, ter utemeljeval bilanco, katero sta pobijala svet. dr. P u e c h er in dr. W i 1 f a n. — Dr. P u e-c h e r, ki govori navadno tako, da utrudi poslušalce, je sinoči govoril mirno, stvarno in tudi zanimivo. Dr. W i I f a n je imel govor, ki je bil eden najlepših, kar jih je še kedaj izgovoril v mestnem svetu. Njegova mirna, v krasni italijanščini prednešena in v lepo obliko povita izvajanja, so napravila očividno velik utis tudi na večino. Scrat* H. Evo poročila o seji: Trebalo je čakati tri četrt ure, predno se je nabralo za veljavnost sklepov potrebno število svetovalcev. Zato je župan otvoril sejo še-Ie ob tri četrt ne osem. Ko je bil prečitan zapisnik zadnje seje, je svet. Cer-n i u t z interpeliral, kaj je z zemljiškim kreditnim zavodom, katerega pravila ima on že deset mesecev doma, ne da bi bila zadeva do danes prišla pred mestni svet. Ker je ta zavod neobhodno potreben, za razvoj stavbene delavnosti, vprašuje župana, kedaj pride ta zadeva pred mestni svet. Župan dr. V a l e r i o je odgovoril, da pridejo pravila zemljiščnega kreditnega zavoda v najkrajšem času na dnevni red mestnega sveta. Svet. C e r n i u t z je vzel županovo poročilo z zahvalo na znanje. Povišanje pasje takse. Prešlo se je na to na razpravo o predlogu magistrata glede zvišanja takse na pse, ki naj bi znašala v bodoče 24 K na leto, izvzemši za pse-čuvaje v okolici, ki naj bi znašala 4 K. Svet. C e r n i u t z predlaga, da se določi za lovske pse takso 12 in za druge 24 K na leto. Svet. R a v a s i n i je proti predlogu Cerniutza. Svet. S e n i g a g I i a predlaga, da se določi za pse-čuvaje tudi v mestu le takso 4 K. Svet. C e r n i u t z je rekel, da mu je žal, ker mora mestni svet zadrževati s to pasjo zadevo, ter je na kratko repliciral na izvajanja svet. R a v a s i n i j a. Potem ko je svet. Ra vasi ni na kratko odgovoril na repliko svet. Cerniutza je mestni svet odklonil predlogo svet. Cerniutza in drugo svetovalca 5 e n i g a g l i a ter vsprejel predlog magistrata. Proračun za 1. 1912. Zatem se je prešlo na mestni proračun za 1. 1912. Svet. dr. B r o c h i, kot predsednik finančne komisije, je razvijal bodoči program mestnega gospodarstva. Rekel je, da se je magistrat že bavil z vprašanjem komunali-zacije pogrebnih podjetij, ter da pride to v kratkem na razpravo. Isto velja tudi glede minimalne dnine za občinske nameščence. Vprašanje davčne reforme bo predloženo mestnemu svetu že tekom proračunske debate. Svet. Puecher je rekel, da socijalisti iz istih razlogov, kakor minola leta, tudi letos ne morejo glasovati za proračun. Povišani stroški za občinsko upravo v zadnjih 35 letih so le naravna posledica razvoja. Kljub temu proračun ni dovolj demokratičen. Iz istega se razvidi dve struji v večini, konservativno in demokratično. Slednja je boječa in se upa le poredkoma in s strahom uveljavljati svoje demokratične želje. Tako je tudi proračun skupna krparija svetovalca A r c h a, ki pripada po govornikovem umevanju demokratični, in svet. B r o c h i-ja, ki pripada konservativni struji; le to se vidi, da se je svet. Arch uklonil uplivu svetov, dr. Brochija. On proračuna niti ne sodi toliko po tem, kar je notri, ampak po tem, kar ni notri. — Govornik omenja pred vsem minimalno dnino za mestne nastavijence, ki je ena prvih zahtev, kateri bi občina morala zadovoljiti. Javni pouk je preveč zanemarjen. Za šole se troši premalo, in premalo se je v minolosti storilo za ta del občinske uprave. — Razredi so povsod prenapolnjeni in zato treba novih šolskih poslopij, katerih stroške pa treba pokriti iz rednih dohodkov in ne izrednih, za pokritje katerih se dela nove dolgove. Isto velja tudi za mnoge druge stroške: ceste, bolnišnice itd., ker so to stroški, ki ne prinašajo občini nikakih dohodkov. — Tudi za javno dobrodelnost se stori premalo. Govornik omenja Dunaja, ki troši v ta namen »EDINOST* št. 323 V frstu 21. novembra 191*. PODLISTEK. „Živi mrtvec"« Drama v 12 slikah. — Spisal grof Lev Nikolajevič Tolstoj. Prevel R. K. K nocojšnji premijeri v našem gledališču. Tolstoj nam v tej drami pripoveduje tragedijo nesrečnega človeka ; pripoveduje nam jo pa na način, kakor zna to samo on in Dostojevski. V nobeni svetovni literaturi ne najdemo pisateljev, ki bi boljše poznali ljudsko nesrečo, kakor ravno Tolstoj in Dostojevski. V sredini drame stoji Fjodor Protasov (Fedja), mož žene, ki ga ljubi in ki jo ljubi tudi on. Dober soprog je, toda nima notranje trdnosti. Svojo ženo obožuje, sam pa je lahkomiseln, človek, ki pozna svoje hibe, toda nima poguma, da bi se jih otresel. In tako postaja iz tega dobrega človeka za-pravi ji vec, pijanec, skratka : ničvrednež, ki ni nikomur v korist. Že v drugi sliki ga vidimo v krogu plesalk in ciganov; že tu spoznavamo v par besedah, da je slabič, ki mora propasti, toda vkljub temu nam je simpatičen, ker je njegova slabost pač slabost kulturnega človeka, ki si priznava svoje čine in ki bi se hotel otresti vsega blata, v katero je zabredel. In pride kakor mora priti: končno ga 18 milijonov kron. Celo malo Brno troši za to grano občinske uprave več nego Trst.— Manjka nam pokritega trga, posredovalnice za delo itd. Mestni svet dovoljuje leta in leta milijone za razna dela, ki se potem ne izvrše. Ko gre za pokritje primanjkljaja, ter si gospodje od večine ne morejo več pomagati, ker davkov na vžitnino ne smejo, onih na direktne davke pa kot zastopniki buržoazije nočejo povišati, najamejo posojilo in napravljajo nove dolgove. Iz vseh navedenih razlogov bodo socialisti glasovali proti proračunu. Govorili so še — kakor je uvodoma omenjeno — dr. W i 1 f a n, dalje B r a-t o s, poročevalec Arch ia Brochi, ki je odgovarjal na dr. P u e c h e r j e v a in dr. W i 1 f a n o v a izvajanja, a morali smo ta del poročila radi preobilice druzega gradiva odložiti za jutršnjo številko. Domače vesti. Odbor političnega društva „Edinost" se je v svoji prvi seji konstituiral sledeče: Predsednik dr. Josip W i 1 f a n , I. podpredsednik dr. Edvard S I a v i k, II. podpredsednik Alojzij G o r i u p, tajnik dr. Ivan M. Čok, blagajnik dr. Ljubomir T o m a š i č, blagajnikov namestnik Julij M i k o t a. Trieste o nulla! Tako so vnovič odločili gospoda italijanski akademiki v Gradcu, kakor nam je javila včerajšnja brzojavka. Na svoji izredni adunanzi so torej sklenili, da začno vnovič, o „primernem času", z agitacijo pod geslom: „Trieste o nulla I" Poslance pa poživljajo, naj eventuvelno začno z obstrukcijo. Interesantno in karakteristično je to, da poživljajo le vlado, naj jim da vseučilišče I Za njih parlament jednostavno ne ekzistira. Tu jih imate — njih, ki imajo vedno polna usta svobode in konstitucijonalizma! Tu jih imate — njih, ki prelivajo potoke indignacije, če vlada le s prstom gane za kako najpri-mitivnejo kulturno ootrebo tržaških Slovencev, njih, ki ob takih prilikah kriče, da vlada samovlastno postopa in krši zakone! „Der Konig absolut, vvenn er unseren Willen thut!" Čast in slava konostitucijonalizmu in liberalnemu principu, dokler ustreza njim in v vsem 1 Če ne, pa naj jih vrag vzame oba!! To je stališče Italijanov. Grožnje z italijansko obstrukcijo v parlamentu pa naj Italijani le lepo puščajo na strani. S čegavo pomočjo? Nemcev menda ne, ker ravno ti nasprotujejo sedaj Italijanom. Slovanov? Saj so Italijani sami temeljito izključili tako pomoči Ali proti vsem, proti vsej zbornici ? O je — Italijani pa taka borba! Saj uče dolgoletne skušnje, da Italijanom celo za vsako pošteno dosledno opozicijo manjka najpotrebnejega — možtva in ko-rajže. Malce hrupa in krika že znajo vpri-zarjati, ali konec je navadno ta, da rešujejo svojo ladjico iz razburkanega valovja v zavetje pristanišča — milosti mamice vlade. Tako je bilo vedno. Zato morejo grožnje z italijansko obstrukcijo proti vsem imeti le ta efekt, da se ljudje — smejejo. Kako širijo Italijani kulturo v Tri-polisu! Dopisnik „Berliner Tagblatta" v Tripolisu, nemški učenjak in raziskovalec Afrike G. A. Krause poroča svojemu listu, da so mu Italijani v njegovi hiši, ki se nahaja pol ure izven mesta, v njegovi odsotnosti razmetali vse knjige in vničili njegove rokopise, njegovo znanstveno zbirko, ki je plod dela enega celega življenja. G. Krause opisuje v „Berliner Tageblattu" obširno, v kakem stanju je našel svoje stanovanje, kjer so italijanski vojaki delali kakor pravi vandali. Iz opisa je razvidno kako grozen udarec je zadel moža, ki je naenkrat videl uničen plod dela vsega svojega življenja. Zato vprašuje bridko: „Čemu so Italijani to storili ?! — ter prihaja do zaključka, da le sledeč svoji želji po vničevanju. Svetovalo da mu se je, naj toži, a on pravi, da tega ne stori, ker ni nikdar delal za denar; a predno bo zopet nabrano vse ono, kar je imel izbranega, poteče go-, tovo več desetletij morda tudi celo sto- j letje. Tako so storili Italijani z nemškim učenjakom, in potem si moremo misliti, kako so delali še-Ie z Arabci. In to imenujejo Širjenje evropske civilizacije ! „Piccolo" in slovenska imena. Naš dični Čifut je prinesel te dni poročilo o dogodku minole prejšnje nedelje v Gorenjah pri Povirju, o katerem smo sporočali tudi mi. Glede poročila samega, kolikor se tiče žalostnega, vse obsodbe vrednega dogodka, ne pripominjamo ničesar več. Toda nekaj drugega je, kar se nam zdi vredno omeniti. In to je čifutska ortografija ! Evo vam dokazov : Dogodek se je vršil a Goregaa .... presso Cesiano, sul binario ... da Divacciano. I Morilec je Ceh, umorjeni Gherzeli. Našel je truplo Sigismondo^ Siberna (Simon Žiberna). Seveda so to: Čeh, Grželj in Ži-berna. Druga imena so Carlo e Giovanni Machnic, Giacomo Grebez ; seveda : bognedaj, da bi poštenjaki na Goldonijem trgu pisali Mahnič in Rebec. Marsikdo bi utegnil vprašati, kaj hočemo s tem ? V odgovor: skrajni čas je, da jenja to glasilo laške laži-kuiture pačiti naša imena. Ako že ne more trpeti kljukic (strešic), naj pa vsaj v oklepajih navede svojim čitateljem izgovor, da se jim ne polomijo jeziki, i Da nam ne bo kdo očital šovinizma in nestrpnosti, navajamo v izgled, da celo ugledne nemške publikacije pišejo razna tuja imena nepokvarjena, a kjer potreba, dodajajo zraven razlage. t Tako pišejo Marine-Almanach, izdajan po c. in kr. vojnem ministerstvu (mornarska sekcija), berolinski „Ueberall", Armee- und Marine-Zeltung, Prometheus, znanstvena revija. In tudi politični listi pišejo imena poslancev in dr. kolikor toliko nepokvarjeno; le glasilo, ki se ponaša, da je glasiio duševne inteligence Italijanov, marcvari imena, da človek niti ne ve, kaj hoče in o kom hoče kaj povedati. Posebno sramotno je to zanj, ker smo • vendar v dnevnem kontaktu med seboj ter ■bi lahko njegovi „reporterji" znali vsaj par Črk slovenske abecede ! Saj zna pri nas vsak otrok, kako se izgovarjajo najnavadnejša imena del dolce del si. i Toliko za enkrat, predragi Mayer et Consortes. Mežite in si mašite ušesa, a vse Vam nič ne pomaga. Mi se vzbujamo in soglašamo in vas je strah — tako strah, da skušate celo s pravopisnimi pokvekami zakriti slovenski značaj naše dežele. x. Tombola. Odsek za prireditev tombole NDO je, kakor že razglašeno, moral prireditev tombole prenesti in sicer zato, ker mnogi razprodajalci srečk v mestu in izven mesta še niso vrnili nerazprodanih srečk niti vposlali skupila za prodane srečke. Doslej došla poročila kažejo, da ljudstvo izven Trsta mnogo pridnejše kupuje srečke nego pa Tržačani sami, ki imajo vendar največjo korist od tombole. Tržaški Slovenci, še je čas, da nakupite srečke, ki stanejo samo 60 stot. komad. Vsak naj žrtvuje malenkost za naše narodno delavstvo ! Predavanja NDO. Kakor že naznanjeno, priredi „Izobraževalni odsek NDO" v letošnji sezoni mnogo predavanj, namenjenim našemu delavstvu, ki tako nujno potrebuje izobrazbe. V četrtek, dne 23. t. m, se bo vršilo predavanje o zelo aktualnem predmetu: „Razvoj socijalne misli". Predaval bo dr. Vekoslav Kisovec. Začetek točno ob 8. zvečer; vstopnina 10 stot. Predavanje se bo vršiio v dvorani NDO ul. sv. Frančiška 2. II. nadstr. Dijaško podporno društvo v Trstu vabi se gg. odbornike kakor tudi poverje- zapusti tudi žena. V mladosti je ljubila Viktorja Karenina; ta jej je prijatelj in tolažitelj v njenih nesrečnih urah, toda kakor pravi sam nje mož o njej: kot poštena žena si tega nI upala priznati in si ni dovoljevala nikdar druge ljubezni, nego ljubezni do svojega moža. Fedja jo je zapustil in po težkem notranjem boju se je oklenila Viktorja. Končno prizna tudi ona, da ga ljubi in da ga je vedno ljubila. Četudi si je domišljevala, da ljubi Fedjo, je to minilo; sedaj ni več vreden njene ljubezni. Da postane Fedja pijanec in propalica, na tem je kriv njegov slabi karakter. Išče pomoči, išče opore, rad bi se zopet dvignil, toda njegova žena mu ni v stanu ponuditi roke v pomeč. Knez Abverkov pravi o njem : Čudim se, da ste se vf, človek s tako razvitim čutom, mogli tako spozabiti, da ste mogli pasti tako nizko! In Fedja mu s solzami v očeh odgovarja: Deset let že živim to življenje In prvič me pomiluje resen človek; pomilovati so me zapravljujoči, ženske, j toda razumen človek še nikdar ! Prašate me, kako sem mogel tako globoko pasti? Prvo vino, ki niti okusno ni... Če premišljujem o svojem življenju, se sramujem. Tudi sedaj, ko z vami govorim, se sramujem. Biti plemiški maršal, sedeti v upravnem svetu kake banke, vidite, tega me je sram. In če piješ, | izgubiš ves sram f In potem glasba! Ne j opera, ali Bethoven, temveč pristna ciganska godba, ta ti vliva moč, in k temu še črne oči! Čim bolj te zgrabi, tembolj te je sram! Iz teh besed je razvidno, kako je Tolstoj očrtai glavnega junaka ! Na oder je postavil nov tip človeka, ki vidi svojo pogubo In nima moči, da bi se vrnil. In zopet prihajajo globoke besede, — skoraj bi rekel: nove besede velikega Leva : Mi ljubimo ljudi zavoljo dobrega, kar smo jim storili; in sovražimo jih zavoljo zlega, kar smo jim storili... In zaradi zla, ki sem ga ji storil, ljubim ženo vedno manj. In Fedja, doznavši, da je na potu ženi in njenemu ljubimcu, sklene, da se da ločiti. Toda zopet mu manjka poguma, da bi pred konzistorijem vzel vse te laži nase, ko vendar ne zna lagati 1 Preostane mu le še, da se umakne sam s sveta. Sam se hoče usmrtiti, da ne bi bil več na poti Viktorju in Lizi. Potem se moreta vzeti,... ali zopet je preslab. V njegovo življenje se je vriniia ciganka Maša, ki je čitala neki roman „Kaj storiti ?" V tem romanu je glavni junak flngiral samomor. Tu mu svetuje ciganka Maša naj fingira samomor, in Fedja jo uboga. Na obrežju je pustil svojo listnico in obleko, in vsi mislijo da je utonil! Viktor in Liza sta srečen par. Minila so leta. V svojem poslovilnem pismu je zapustil Fedja prošnjo, da naj bi denarno pomagali v Lazatovu živečemu urarju Javge-njevu. V tem mističnem urarju se skriva on nike pripravljenih odsekov k važni odbo-rovi seji, ki se bo vršila jutri, dne 22 t. m. ob 7. uri in pol zvečer v pisarni g. dr. Josipa Abrama. — Ker se bliža dan velicega dobrodelnega koncerta, naprošeni so vsi gg. odborniki in poverjeniki, da se polnoštevilno udeleže seje. Klub slovenskih farmacevtov v Pragi si je mahoma pridobil splošne simpatije med slovanskim dijaštvom, dejstvo, ki nam daja dvojno veselje za delovanje. Posebno stanovske organizacije čeških farmacevtov so nas sprejele z odprtimi rokami; ponudile so nam bratsko roko, obljubile pomoč v vseli vprašanjih ter nam brezplačno prepustile svoje glasilo „Lekarnicke Listv". — Priredili smo doslej jedno predavanje s čajevim večerom, ki je ob obilni udeležbi jako dobro izpadlo. Mesto v ponedeljek bo predaval v soboto tov. Fedor Gradišnik: „Iz spolnega življenja rasten". Pred božičnimi počitnicami priredimo še izlet v eno tovarno naše stroke. Po Božiču pa namerava klub pričeti s sestavljanjem farmacevtske statistike na Slovenskem, zbirati narodne in ljudske izraze, vraže, pripovedke itd., tičoče se farmacije, proučevati farmacevtsko vprašanje na Slovenskem z narodno-gospodarskega stališča, sestavljati slovensko strokovno-znan-stveno terminologijo vseh drog, preparatov, utensilij itd. Je to velika in važna naloga našega kluba, a mi se ne strašimo dela; saj vemo, da koristimo ž njim svojemu stanu in narodu. Toda sami ne bomo mogli zmagovati ogromnega dela; pomagati nam bodo morali tudi gg. tovariši v domovini. Vsak nasvet, vsaka dobra ideja bo vsprejeta z največjo hvaležnostjo. Ponavljamo pa zopet, da naj se nas spomnijo gg. lekarnarji in asistenti, ki se naši prošnji doslej še niso odzvali, s kako podporo, kajti samo z lastnimi prispevki nam ne bo možno doseči cilja, ki smo si ga stavili. Poleg zadnjega izkaza (100 kron) so nam poslali podporo še sledeči gospodje: Mr. Ph. Andr. Bohinc, lekarnar, Ljubljana, 10 kron; Mr. Ph. Hugo R o b 1 e k, lekarnar, Bled, 4 krone ; dr. R. K a r b a, Kamnik, 2 kroni. — Najsrčnejša hvala! Upamo, da se v kratkem oglasijo še ostali gospodje. Cvet v pozni jeseni. Gospića Kristi ta D o b r i 1 a iz Kozine nam je poslala cel sveženj hruškovega cveta, natrganega na nekem vrtu v Kozini. Hvala gospici! tržaška mala kronike« O grozni tragediji pri Sv. Jakobu Kakor smo včeraj obljubili, podajemo tu danes nekoliko podrobnosti o morilcu Mariju Del Tinu. Marij Del Tin je rojen v Trstu, a domo-vi.wko pravico ima v neki občini v provinciji Videm v Italiji. Njegov pokojni oče Anton je bil lastnik žganjarne, ki se nahaja na vogalu ulice Vincenzo Bellini pri obrež^ Grumula, tik pri zelenem mostu. O Mariju in njegovem dve leti starejšem bratu Karolu se je mnogo pisalo za časa skrivnostnih umorov kočijažev meseca julija leta 1907. Gotovo je še vsem živo v spominu, kako je bil v noči 9. julija 1907 vmorjen izvošček Praznik na cesti pri „Lovcu", a rano v jutro dne 15. julija, torej samo šest dni pozneje, na cesti pod Kontoveljem izvošček Anton Mohorovič. Dočim ni nihče vedel ničesar povedati o osebi, ki |e sedela v kočiji vmorjenega Praznika, ko je ta gonil proti „Lovcu", so se pa našle osebe, ki so videle človeka, ki je sedel v kočili vmorjenega Mohoroviča, ko je vozil pD Greti proti Kontovelju. In na podlagi opisov, ki so ga te osebe dale o obrazu in zunanjosti tega človeka, je policija dne 22. julija 1907 are-tovala Karola in Marijo Del Tin. Aretovanih je bilo sicer tedaj več oseb, a na nobenega teh aretirancev ni tako močno padel sum, kakor ravno na brata Del Tin. Ko so pokazali oba brata gori rečenim pričam, so vse sam. Viktor pošilja vsakega meseca neko ] svoto za ubogega urarja, in Fed,a nadaljuje j svoje življenje „Živega mrtvaca". Vse gre dobro, dokler nekega dne, ko Fedja pripoveduje „umetniku" svoje življenje, ne prisluškuje lopov Artemjev. Sodišče izve, da Lizin prvi mož, še živi, in oba, Viktor in Liza, sta obtožena zaradi bigamije. Vsi trije stoje pred preiskovalnim sodnikom. Krasen prizor, ki ga je mogel spisati I le Lev Tolstoj. V ta prizor je vlil vse svoje zaničevanje :in ves svoj protest proti vsemu sedanjem!! državnemu ustroju. Ko Fedja vidi, da se ne more več I izviti iz zamotanega položaja, se ustreli, za ; vselej spravi s poti zapreko zakona Li-zinega z Viktorjem. — In s tem konča drama. Velika duša neumrlega Leva lebdi nad iteml 12 prizori, ki so v tesni zvezi s Fedjino psiho. Nekateri od njih so čisto i kratki trpe komaj par sekund, toda vsaka : je neobhodno potrebna. Črtanje bi bilo van-dalizem. Herman Bahr trdi v „Neues Wiener Journal", da ga že dolgo ni kaj tako pretreslo kakor teh 12 prizorov. Globok aitruizem velikega filozofa veje v tej drami in prav zato priporočam občinstvu, da pazljivo in z globokim umevanjem spremlja dogodke, kl se vrše na odru. . Vsaka beseda je važna. — Pri takih dramah se spreminja gledališče v ceikev, oder pa v oltar. Leon Dragutinović. V Trsiu, 21 novembra i j J , •JSDfNOHTr. 323 lil. te složno izjavile, da je posebno Karol po- Ijuje sledečim tvrdkam ter cenjenim daroval-poinoma podoben onemu človeku, ki so ga cem in darovalkam, ki so darovali za sreč-videh v Mohorovičevi kočiji na Greti. Treba kanje na damskem plesnem venčku • pa povedati, da sta si brata Del Tin zelo Trgovini papirja Josipa Gorenjca, trgov, podobna, le da je Karol za dve leti starejši. Križmančiča & Breščaka, kavarni Minerva, O Karolu se trdi, da ni duševno posebno gospicam damskega odseka, Andr Magajni, razvit, dočim je njegov brat Marij jako pret- bratom Godnfe, trgovini Kočijančičevi, Ant. kan Odtod tudi, da Marijev obraz izgleda, Semiču, Rudolfu Mestrovu, Ivanu Perhavcu, rekli bi, nekako inteligenčnejŠi. — Nabralo Ferdinandu Noviču, Viktoriju Žoržu se je bilo pa tudi precej drugih indicijev Ruski kružok. V petek, dne 24 t m proti bratoma Del Tin. Mej drugim na pri- ob 7.30 zvečer bo redni občni zbor ruskega mer, se je našel v njunem stanovanju revol- kružka z običajnim dnevnim redom Vabijo ver kalibra 9 mm, a dokazano je bilo, da se tem potom vsi člani in prijatelji kakor je morilec obeh kočijažev streljal na žrtev tudi učenci raznih kurzov, da se udeleže z revolverjem istega kalibra. zborovanja. Po končanem zborovanju se tirata Del Tin sta ostala v preiskoval- bodo vpisovali novi člani, in ako bodo ženem zaporu 23 dnij, a slednjič so ju morali leti, tudi novi učenci za slovenski hrvatski izpustiti ker se ni moglo dobiti proti njima ruski in češki jezik ter za stenografijo. Od tehtnejš h dokazov. Na vsak način je policija občnega zbora dalje bode pouk reden zato dala priobčiti sliko Karola Del Tina s sle- naj se le vpiše, kdor misli na to. Občni dečo opombo: zbor se bo vršil v C. M. Šoli na Acque- „blika št. 441 zbirke antropometrične dottu, št. 20, III. nadstr postaje c kr. redarstvenega ravnateljstva, j Akad. društvo „Slovenija" na Du-katera slika je po soglasnih izjavah prič naju ima svoj II. redni občni zbor v torek, slična sliki človeka, ki so ga videli v jutro 21. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji dne 15 julija 1907 na cesti proti Kontovelju, Leithner (MataIony) 1. Querspergasse št. 6. v kočiji umorjenega izvoščeka Antona Mo-j Spored običajen. Gostje dobro došli horo viča. i -1 Vsakdo, ki je v stanu dati kako Informacijo o sliki sličnemu človeku, je povabljen, da te informacije sporoči podpisanemu. Trst. dne 26. julija x907. C. kr. redarstveno ravnateljstvo' Naše gledališče. Danes zvečer ob 8. uri slavnostna jpredstava v spomin obletnice smrti „umotvuiu >avuaicijdivu . }grofa Leva Nikolajeviča Tolstega. Vprizori Mi smo to sliko priobčili v „Edinosti- jse njegova dra^a dne 28. julija 1907. _ »»Živi mrtvec" Pripomnimo naj tu še, da je starejša Čitatelje opozarjamo na današnji pod-hči umorjene Alojzije Viezeli, imenom Adele, j listek. ko je izvedela, da ji je Del Tin umoril ma-j Danes po dnevu je dobiti vstopnice v ter in sestrico Bianco, izjavila: j veži Nar. doma pri vratarici. — Sedaj mi pa nihče ne izbije iz glave; - uverjenja, da je on umoril kočijaze. \ TRŽAŠKI 3LED1LIŠČA. Pripomnila je pa tudi da je njena po- ( VERDI. Družba And© Paoli-Gandusio je kojna mati vedela marsikaj o Mariju del Tin. j vprizorila sinoči za benefco svojega komika Važno je pa tudi to, da je_pokojna A Gandusia, Vaudeville „Buridanov osel-, Alojzija dvakrat ovadila policiji Del Tina, češ, da ji grozi s smrtjo. Bilo je pred 15 dnevi, ko ji je grozil z revolverjem. Ona se je bila zatekla k svoji hčeri Adeli in ji povedala. Adela jo je pa prisilila, da je Šla na policijo vložit ovadbo. Policijski nadzornik je Šel na dom k Del Tinu, mu zaplenil revolver in ga____pustil. Tri dni pozneje je pa pokojnica zopet ovadila Del Tina, da ji grozi, da jo hoče umoriti. Ta krat je bil aretiran, a vsled intervencije pokojnice same, ki je prosila zanj, je bil zopet izpuščen. Koliko bolje bi bilo zanjo, za njeno hčerko in tudi za Del Tina samega, če bi ga bila tedaj policija izročila sodišču radi zločina javnega nasilja potom nevarnih groženj 1 Ona in hčerka bi bile žive, a on bi bil obsojen k večjemu na nekoliko mesecev 3eče____sedaj pa---- Kakor je sam morilec Daltin priznal, je on, predno je planil proti svoji ljubici z moriinim orodjem, na tiho zaprl vsa okna i.i vrata. To je dokaz, da je imel morilen namen in da ni ravnal le v trenotku razburjenja. Lepa „boljša polovica!". Pavel Derigo stanujoči v Gor. Kjarboli štev. 95, je sinoči ovadil na policiji, da mu je 36-letna žena Agata pobegnila s svojim ljubčekom, 28-letnim čevljarjem Perili od hiše in da mu eno najboljših del znanih francoskih ko-medic grafov Fiers in Caillavet. — Gosp. Gandusio je kakor interpret glavne uloge, pokazal vse vrline finega salonskega komika, a občinstvo ga je odškodovalo z obilnimi aplavzi, vodstvo gledališča pa s častnimi darili. Danes novost: „Dolžnost" spisal G. Kambo. PALAČE HOTEL EXCELSIOR. Danes koncert od 5. do polnoči. Mar. det. organizacija« — Izobraževalni odsek NDO priredi v četrtek dne 23. t. m. v društveni dvorani, ui. sv. Frančiška 2. II. Predavanje o predmetu: „Razvoj socijalne misli", predaval bo dr. Vekoslav Kisovec; začetek točno ob 8. uri zvečer, vstopnina 10 st. Pripravljalni odbor skupine NDO „Li-noleum" ima nocoj ob 6. uri in pol sejo v proitorih NDO pri sv. Jakobu. Odbor skupine zidarjev NDO ima v sredo tečno ob 5. uri in pol sejo v prostorih skupine nI. sv. Frančiška št. 2. I. n. Prosijo se odborniki in zaupniki, naj pridejo vsi točno.- skladišč, bo imela uredno sejo jutri Une22. t. m. ob 8. uri zvečer. Pridejo naj tudi namestniki. ki 9 esti iz Goriške. letnim čevljarje___________________ je istočasno odnesla šivalni stroj več pe-; DeIavd v Škedenjskih plavžih so sklicani rila m draguljev v skupni vrednosti 500 K., na sestaiiek v četrtek ob 7. uri in pol Nagla smrt. 50-letna vdova Josipma > zvečer F Pozru, lastnica pekarne v ui. deli' Istituto! * _ št. 30 je včeraj ob 1 uri popoludne umrlaS Skupina uslužbencev ces. kr. glavnih nagle smrti. Zdravnik z rešilne postaje ni -- -& mogel drugo, nego konstatirati smrt. " Radi žuganja s smrtjo — v zapor. 18-letni natakar Nikolaj Bimaru iz Sfcadra, stanujoč v ul. Crosada št. 10 je bil včeraj aretiran, ker ga je njegova Ijnbica Antonija Zorzo uvadia, da jo je pretepava! in jej žugal s smrljo. Samomor. 18-letna delavka Tereza V. iz Gor. Kjarbole št. 150 je včeraj ob 11. uri pred?. izoila dozo oetove kisline. Prenesli so jo v mestno bolnišnico, kjer je ob 3 30 popoludne umrla. Vzrok nesrečnemu činu: prepir z materjo! Ali je občutljiva ta mladina ! Tatvina. Lastnica mlekarne Elvina Ro-manelli, stanujoča v ulici Madonnina št. 17, je pred tremi tedni vzela v podnajem k sebi neko Marijo Astolfoni, stare 17 let, ki je bila brez posla. Ker je dobila potem o njej slabe informacije, jej }e odpovedala sobo. Včeraj, ko je Astolfoni že odšla, je gospodinja zapazila, da je žnjo odšlo tudi 30 kron. Šla je takoj poiskat tatico in jo je našla v j v sranovanju njenega Ijubčija ter jo dala aretirati. Koledar in vrstne« — Danes: Darovanje Marije Device. — Jutri: Cecilja, devica, mučenica. Temperatura včeraj cb 2. uri popoludne 4- 15° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Nestanovitno. Temperatura malo spremenjena, vztočni vetrovi. Društvene Trg. izobraž. društvo. Danes od 3. do 5. ure popoludne v dvorani ul. sv. Frančiška št. 2 plesne vaje „Lancier" valse, novega pariškega salonskega plesa. — Jutri oooorova seja ob navadni uri. Veselični odsek „Trgovskega izobraževalnega društva" se najuljudneje zahva- Poslanec dr. Gregorin mej svojimi volilci. 12 Sv. Križa nam pišejo : Predvče-ranjim (v nedeljo) od 4. do 6. ure popoludne sa je vršil v Sv. Križu (na Cesti) v gostilni gospoda Starca shod volilcev ajdovskega okraja, ki ga je sklical državni poslanec dr. Gregorin. Shod je bil zaupen na željo njegovih volilcev, a gospod poslanec je obljubil, da priredi čim prej v ajdovskem okraju tudi javen Lhod. Gospod poslanec je v obširnem govoru poročal o draginjskem vprašanju in o delovanju parlamenta v svrho olajšanja draginje in v svrho povzdige poljedelstva, katera edina zamore uspešno od-pomoči draginji. Poročal je tudi o drugih light Milo Sunlight Vse telesna perilo 1 „ bi se maralo prati sano 3 popolnoma či3t:m in voljnim milom, namreč z m lom Sunlight. To milo je pa s rojeni učlaku naravnost ued>S9iio ia siradi valčke svoje izdnaoitl taii ceio. Dvojni toma 1 30 stot., osaiero-ogelaat koma l 16 »to;. Gen. outoDitro : ALBERT TE-DESCHI, Trat, Cjreo t. Iti. n. Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38. ^^ Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih Čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v me3tu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov nase zadruge. SPREJEMAJO SE TUDI POPRAVE POHIŠTV SOLIDNO: in : ELEGANTNO f PO ZMERNIH CENAH BARELE I TALI A § -roctr . v A MAICANTON - TRST Mnenje gosp. dna J. Cervenke, Kraljevi Vlnohradi G. J. SBRRAVALLO Trst. Zahvaljnjem se Vam za brezplačno pošiljatev Vašega ŽELEZNA-TEGA KINA-VINO SERRA VALLO, katero ste poslali sirotam zavetišča sv. Jožefa. Šibki, malo\rvni otroci so ga jemali radi in uspehom; tek se je zboljšal, otroci so pridobili na teži in povrnila se jim je rožnata barva na obrazu, KRALJEVI VINOGRADI, 16. 11. 1010. Dr. J. ČERVENKA. Dr. Josip Mandlć □ — je otvoril — : PISRRNO: kazenskega zagovornika a 0 TRSTU = ulica Zonta Jteu. 9 I. nadstropje. : TELEFON ŠTEV. 1766. : UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov izdiranje zobov brez = vsako bolečine = Dr. J. Čermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST - ulica della Caserma št. 13, II. n. Onilkouana pekarna In slaščičarna SKERK - TRST tf> >«D O -J-J O ■o *m> Sbgp v - < fl> tt 3 B3 GfX Trikrat na dan s*ei kruh. Prodaja v^atovrat iih biškotov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krotat in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozemna vina in likeri v steklenicah. Bezplačna postrežba na dom. Kruh in slaSčioe so izdeluje lglonifiklm električkim strojem Gfiase trsta s&fttevij&tl os tnserfitei ediJ^tfe „EnisMtl" KS" hloveiiska trgovina izgofooljeniti obleta MARTIN SKAPIN TUST — ulica Arcata SteT. 19 — TKST --VELIKA IZBERA - oblek za moške in dečke, hlače, jope, platnene obleke ter raznotero perilo. Sprejemajo se naročila po mari vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hlač« za deiavoe. — Vse po konkurenčnih cenah. TOVARNA GLASOVIRJEV Pecar 8c Saksida v Trstu, ulica della Fornace št. 8. Prodaja, popravlja in menjuje glasovirje, pl-janine, harmonije, orkestrijonc itd. - Uglaše-vanje izvrstno in točno po nizkih cenah. WASCKlAIOftl Na obroke! JAKOB DUBINSKV Na obroke 1 TRST — ulica deli' Olmo Ste v. 1, U. nadstropje — Trst ?ela izHera izioMel oM za pspie ii laiMM blaga ter moške ftn ženske suknje. ^ 107 UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Ceno brez konkuronco. *f £11' ^rtigiano u Trst - ul. Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone). ^zgotovljene obleke za moške. Velika izbera močnih hlač, srajc itd. za delavce. — Jopiči z astrahanskimi in leožubastimi ovratniki od kron 13 do 42. Stran IV. aktuvelnih vprašanjih ter zadovoljivo odgovarjal na različna mu stavljena vprašanja. Zborovale! so z zanimanjem sledili izvajanjem govornika ter mu izrekli zahvalo za ista, kakor za njegovo dosedanje delovanje v prid okraja. Gosp. poslanec je obljubil, da zastavi vse svoje moči v korist okraja ter je naprosil volilce, naj ga v vsaki priliki hitro in točno obveste o svojih potrebah in zahtevah, ker le tako mu bo mogoče vspešno vršiti sprejete dolžnosti, na kar je bil shod radi bližajočega se odhoda vlaka zaključen ob živioklicih na poslanca, katerega so Buzet s sedežem v Buzetu, in mesto poŠt-neg ekspedijenta v Podgorju, županstvo Očizla, pol. okraj Koper. DAROVL — Povodom Martinovega večera sta darovala čitalnici pri sv. Jakobu g. učitelj Dimnik 2 K in g. Rebek 1 K. Srčna hvala! Razne vesti. Prebivalstvo Italije. Iz Rima poročajo, da je ljudsko štetje pokazalo, da ima Italija spremili zborovalci na postajo, poslovivši se 34.686.653 prebivalcev. V inozemstvu živi še enkrat presrčno od njega. j 1,150.236 Italijanov, ki niso všteti. Leta Iz Sežane. Plesni venček, ki ga je 1900 je imela Italija 32,475.253 prebival-} priredila sežanska mladina, je vspel nad vse cev, torej znaša prirastek 2,211.400 ali pričakovanje. Obisk je bil obil, a bil bi 81 odstot, lahko še boljši. Tudi uradništvo je bilo zastopano, česar smo pogrešali na dosedanjih prireditvah. D-orana je bila lepo odičena po zaslugi naš h gosDic. Vladarica večera ... . . pa je bila an-.nironost. „Kraška Vila" je Inteligenten SSS Z udarjala zadovoljivo. blovano sobo in dobro domaČo hrano. PiBmene po- Cujejo Se pritožbe, da se ni vabilo nudbe na inseratni odde'ek Ediacsti pod PDirektar". vseh. To je, žal, res. Ali dotičniki naj ne mebiovana »e cdda za toijso osebo v ui. jemljejo tega v zlo, ker krivda je bila na OUUd Caserma 16, II. levo. 2040 raznaševalcu. Sicer pa so bili vabljeni vsi —-- potom „Edinosti". fSCBffl Plesne vaje se bodo nadaljevale in Edinosti. prične se sedaj z „Besedo-. Vabljen je —------—---—— vsakdo. To naj vzamejo na znanje vsi, Mala ^ S^JSS:^ SS da ne bo poznejih rekriminacij. Hvala vsem, 0g]a(,iti 8e je pri Grebencu, hišnemu upravitelju pri ki so posetili našo prireditev, oziroma poslali Tižažki posojilnici in hranilnici na trgu Caserma vstopnino, ker s tem so koristili „Kraški st. 2, i. nad._2058 vili" in dramatičnemu klubu. > i ||r0HnlPQ zmožna slo\en§Čine in italijanščine Umor V Gorenjah pri Sežan:. — UldUmka ee išče za veletrgovino, ker bi po-O tem groznem umoru smo izvedeli še na- eedovfila mesto blagajničarke, zahteva se kavcija • . 2000 kron. Ponudbe pod „zmožna" na :'nieratni od- delek Edinosti do 1. decembra 1911. 2055 Mali oglasi Tržaška posojil, in hranilnica v lastni hiši. pegistrovana zadruga z t :: omejenim poroštvom :: J Telefon št. 952. | Trst, Plazza Caserma 2,1. n -1 (uhod po Slavnih stopnicah) Hranilne vloge sprejema od veakecra, če tudi ni ud in A1\ jih obrestuje nK J4- |9 Bentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga so lahko po eno krono. Foaojila daj a na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po 670. na zaatave po 51/«in na amortlzaoljo za dalj> So dobo po dogovora o o o o o Ur&dre ure: od 9.—12. ure dopoludne in od S.—b. popoludne. Izplafiaje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno - hranilnični račun 816 004. I Ina najmoderneje urejeno v&rnoitno oelloo za shramb« vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice. s kaierimi se najuspešneje navajaštediti svojo deco. lepo meblovano sobico v bližini vojaškega trga. Naslov pove inseratai oddelek 2056 slednje: Morilec Ivan Čeh iz Gorenj, star 21 let, ki je takoj priznal svoj zločin, je izvršil A/flaripnir brez sredstev išče gospoda kapita- umor po pred nekaj tedni napravljenem na- !iata, ki bi mu pomagal, da bi dal 7" rT K J ~ * ____Tii „Horil patentovati nekatere svoje izume. Blagohotne po- crtu. Da bi svojo žrtev omamil, jo je udaril £udbe Eaj ge pogJjejo Jčim prej na inser oddelek s kamenom po tilniku in jo potem vlekel na Edinosti pod „Rapid uiu. 1920 železniški tir v svrho, da bi se misijlo, ■ —-—--—--—-——r kakor da se je ponesrečil. Grozni čin je Ceh G0SP0dlCna iS&SS^^Š^ Nova trgovina Guerrino Marcon „ f. - ^ - Trst, uia Belvedere št. 13. olja, kisa, mila, sode in - vseh drugih potrebščin Zaioaa vsakovrstneaa za parice. a 3 Prodaja sveč, žigic itd. Trst, nI. Sette fontane 7 blizu zaloge materijala za stavbe. oglja in premoga. . v J- • *■/ _; •,-;*V. •*> v .Ar izvršil iz ljubosumnosti, ker je ljubil isto dekle, radi katerega se je z umorjencem večkrat spri. Ta umor je silno pretresel vse prebi-, RoKoj* valstvo Gorenj in sosedanjih vasi. Zlasti se UUUDI govodstva, išče pisarniškega mesta. Vstop takoj .Ponudbe pod »Vešča štev. 2036* na inser oddelek Edinosti._2036 glasovir pr- da za nizko ceno Kamuščič. Vrdela pri Trstu. 2040 pošteni Gorenjci sramujejo povedati, da so v doma iz Gorenj, ker se je zgodil v tej vasi lO-lclMa y J 1 r X—I ..Unlni.m n V-oVi ..»orni P gospodična, vešča slovenskega, nemškega in laškega jezika, išče službo v nedoleem času že Četrti slučaj ubojstva. v kaki pisarni. Ponudbe pod . 16-letia" na inBeratni Sicer pa govorijo, da morilec ni pri čisti oddelek Edinosti._2024 pameti, ker je priznal svoj zločin z neverjet- l/jnntflP la8t ega Pridelba iz BrJi Pri Kihem" nim cinizmom in mirnostjo. I-V™*"" berku ae nahaja v ulici M«- g- sPoda»kitni poslopji, vinogradi in lepim v *" ^ " .____. vrtom, v zelo prometnem kraju na Krasu, se pod Zelja naših županstev in posestnikov je, aa ugodnimi pogoji proda> _ poizvedbe Trat, via 8an se deželni davek na pivo, podržavi, ker ne sico\o §t. 4, iil 2031 s tem bi bile naše občinske blagajne močno 7TT7 zaloga is rsk^ga refušsa, ulica oimo 3, prizadete. — Sedanji sistem pobiranja v Vbl!l\d pri Gregonča. Pošilja na dom od pet deželni upravi nudi občinam veliko olajšanje litrov dalje po 68 vin. liter. Gostilničarjem po do- pri pobiranju obč. davka na pivu, Dež. g°vorD- _ , . 2011 namreč občinani Slovanske igralne na ne r^ uradi pooi!]5je m H^^H |cenik na zahtevt i| TTIdKa Klano?, i 1862. UMETNIŠKE OPREME. od K 15 do 15.000 IN STRUNE od 20 vin. do 1 K pošilja za vzorec GOSLAR IflNTNER ■B ra«B. Fran Stolfa, trgovec, t 1472 Stara nad 30 let trgovina _____ z mešanim blagom, letni promet pripomoč. (K?kor znano naše občine so ... , v briškega vina. Ulica S. Giacomo in 70-80 tisoč kron, v velikem kraju na ubožne, in bi nikakor ne mogle trošiti de- VinOtOC Moote St 11. W88 razkaze piva, po katerih občine brez nika- Tf.1"*01' « ^ « v = dtsotc l/l , f nux ^otr^b- kniigarna J. Gorenjec, ul. Caserma 16., Greg - Zidar kih ovil in stroškov pobirajo obč. davek. & Jc® Rocol 263, tobakarna Se^oHn, ilica h duBtria S podrža\ ljenji m pa bi ne dobivale občine (Sv jak0b) in v Sežani- ®— C5--,r- -------- nikakih izkazov, ako jim ne pride dežela na Kozini: Ivan Deklem naše narja za vzdrževanje obč. dacarjev. ~~ -f" --—«... * . A v__iJa-aa« za ženske klobuke „Plerea4 \a ,tufJ Zato bi bilo priporočljivo, da drz. po- PerBScl se izdelujejo iz rabljenih peres. Fiazza •2032 Goriškem, se radi bolezni odda v najem pod jako ugodnimi pogoji. — Le slanci delajo na to, da se ta davek ne po- Goidoni st. 11. dFZaW na Dobrovem so darovali Prilika T^ZlZfeL fZfT^il resne kupce"se ozira blagorodni gospod Miroslcv Muha C. k. d a prodaj po kcnkurnnčoi ceni. Kerbler, trgovina b 1 - " — t--- sodnik Pula 5 K, g. Anton Simčič c. k. re- pohištvom, ulica Moiin a vento 7.__^001 izkazu se je na dar 2 K. Hvala I V zadnjem — j- _ ..... ■ -l. j i vrinila pomota. Brat Ant. JuSa je daroval 50 SpBCIflllteta gUHlljSKlIl Pr8dlll8lOV dalje da-1 m Irigatorji, klisteriji, suspen- Poprašati pri Inseratnem oddelku Edinosti (po pošti: Poštni predal 564 - Trst) pod štev. 2024. Čistilo za snaženje čevljev Zastopstva in zaloga: čngen Juićev, lisi uliu yicquedotto št. 9. TELEFON 376 IV. K izkazanih pa je bilo 10 K. Iz Devina. Za božičnico so + ingaiorji, mišiciiji, ouopcu- ra zorji, obveze, gum. rjuhe, cevi H _______ . za vino, plin, podložki z ovate ■ Vincenc^Pernarčič 3 K, Anton Legiša 2 K,' „ .. PPEDMETI Rojic Josip 2 K, Pernarčič Josip, Anton .. .k^hujviil 11 Peric, Pernarčič Štefan, Peric Ivan, Kocman j Prodaja in poprava gumijskih Ivan ml., po 1 K, Ivan Kocman, Leopolda; — čevljev. — SSfjosp,°p % so 3tDtHvate lepfl-dnaM-;fcJcrico Stcinžlcr, ^cgucdotto 12. rateljici in darovalcem. ^ Nadaljne darove vsprejema Josip Gruden v Devinu. Vesti iz Istre. Obč. volitve v Klancu. — Izjava. Podpisani vlagatelj priziva proti občinskim volitvam za-se in za druge sopodpisane izjavljam, da se je g. R. Božič, obč. tajnik vedel pri razkazovanju volilnega čina popolnoma nepristransko in nesebično, ter, da vloženi priziv nima z občinskim tajnikom niti najmanjšega stika; vsled česar ga nikakor ne zadevlje krivda po § 11. bene pragmatike. Krvavi potok, dne 16. nov. 1911. Anton Žerjav za se in za sopodpisane volilce. Razpisani službi. Razpisano je mesto občinskega zdravnika zdravstvenega okrožja POZOR!I 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 K 50 st. Radi plačilne zaostalosti več velikih tvornoBti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato piodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih Čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša faaona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50. PoSiljatev po povzetju H. SPINGARN, eksport čevljev Krakovo it. 240 Sme ae zamenjati in se vrne denar. - - Odlikovana čevljarnica - - GIUSEPPE SCUBICH Ul. G Carducci 15 (naspr. Portici di Chiozza) saznanja svojim c. odjeraalcemin c. občinstvu, da je dobila VELIK IZBOR ČEVLJEV za gospe, gospode in otroke, največje elegance. Sprejemajo se naročila po meri in se ne izključujejo popravki. Cene, da se ni bati konkurence. ■m« hi« m TSt» obroke! rsi Velika zaloga izdelanih oblek Velika iibera letnih oblek za gospode in de?ke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika Izbera volnenega blaga. ^ajzmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. IG, L nadstropje, zraven „Buffet Automatico-. Telefon št. 251, Rim. II. 3* C/5 ». JC p p M rx • n I čevIjarnica^Alia Jgg^torella