KATOLJSK CERKVEN LJST.
„Danieau izbaja vsak petek na celi poli, in velja po posti za eelo leto 4 gl GO kr.. za pol leta 2 gl. 40 kr., za eetert leta 1 gl. 30 ki V tiskarnici sprejemana za eelo 4 gl., za pol leta 2 gl., za eetert leta 1 gl., aku zadene na ta dan praznik, izide .,Danica" dan popre
Tečaj XXXIX.	V Ljubljani, 29. vinotoka 1886.	List 44.
Nekaj dima.
(Dalje.)
V.
Ne kakor so vaši očetje mano jedli in so pomerli: kdor ta kruli je. živel bo vekomaj." Jan. »J. oŠ.
Sveta Cerkev Kristusova na svetu je kakor krasen silno velik vert, v kterem raste vsakoverstno rodovito drevje, naj lepše cvetlice; bistri studenci so v njem, ki v visočinah izviraje z neusahljivimi vodami napajajo „široko polje," ki se pod znožjem hribov razprostira na vse strani To je Cerkev v širšem pomenu. V ožjem pomenu pa je tudi vsaka katoliška cerkev in hiša božja, kakor zemeljski raj. podoba nebeškega paradiža. V gDd posvečenja cerkva se bere list iz razodenja sv. Janeza: „Tiste dni sem jaz Janez videl sveto mesto, novi Jeruzalem, priti z neba od Boga, pripravljeno kakor nevesta, ki je napravljena svojemu ženinu. In sem »lišal velik glas s sedeža govoriti: Glej. prebivališče Boga z ljudmi, in prebival bo ž njimi." (Razod. 21, 2.» „Novi Jeruzalem, prebivališče Boga z ljudmi," to je tudi vsaka katoliška cerkev. V Jeruzalemu na južno-zahodnji strani je bil in je še zdaj hrib pSijon" (v hebr. jeziku: „solnčnl, suhi" hrib). O tem hribu so terdili (neki) judje. da je ondi serce sveta, in da iz njega izvirajo in so razpeljane vse žile dragocenih rud, zlata, srebra i. t. d., tam da je začetek dragih biserov, žlahtnih kamnov, balzama in drugih dišav. Tukaj je grad ali tabor jeruzalemski. Tu je bilo stanovanje Melkisedeka, ki je daroval Bogu kruh in vino. Sijonski grad je vzel po hudem boju David kralj Jebu-žitom 1. 1048 pred Kr., ter si je ondi vstanovil svojo prestolnico — grad Davidov. Na tem mestu so stanovali kralji judovski iz Davidovega in hazmonejskega rodu, kakor tudi še namestniki rimskega cesarja, ko je v dneh Kristusovega življenja kraljevo geslo odvzeto bilo Judo-vemu rodu. Tukaj so k smerti križa obsojevali. — Na tem hribu je napravil David drag in krasen šotor za skrinjo zaveze. Ko je bil dodelan, jo ukaže z veliko slovesnostjo vanj preuesti. Brez števila ljudstva se zbere; vsi knezi izraelski v škerlat oblečeni, duhovni v svojih najslovesniših oblačilih in nič manj kot 3000 oboroženih mož jo spremlja. Ti, ki pred njo in za njo gredo, na harpe in citre, na zvončke, bobne in cimbale
brenkajo. David sam, grede pred duhovuiki. veselja raja in na harpo brenka. Prepeval je o tej priložnosti psalm 23.: „Gospod. kdo bo prebival v tvojem šotoru? ali kdo bo počival na tvoji *veti gori? Kdor je nedolžnih rok, in čistega ^serca; kdor ne obrača svoje duše v ne-čimerno, in svojemu bližnjemu krivo ue prisega i. t. d." Na Sijonu je bilo torej bivališče vidnega kralja Davida in nevidnega kralja Jehova, pravega kralja Izraelovega. Ta kraj si je izbral naš Zveličar. da je ondi v neki hiši obhajal velikonoč. jedel pri zadnji večerji velikonočno jagnje, in v znamnje večne ljubezni do nas postavil zakrament sv. Rešnjega Telesa. Tu se je dopolnilo prerokovanje Davidovo: ^Prisegel je Gospod in ne bode se kesal: Ti si duhoven vekomaj po redu Melkisedekovem." (Ps. 109, 4.) Tukaj so bili aposteljni zbrani po vnebo-hodu Kristusovem ter so biukoštni praznik prejeli sv. Duha v podobi ognjenih jezikov. Tu je bila perva. ne-posrertnje' z nebes posvečena cerkev. Po spričevanju cerkv. pisatelja Epiianija je ostala ta hiša, ko so Rimljani pod cesarjem Titom mesto iu tempelj jeruzalemski razojali. Cerkev sv. Duha na svetem Sijouu je bila do 1. 1559 v varstvu frančiškanov, a takrat ho jim Turki odvzeli to svetišče ter prestrojili v samostan turških mnihov, dervišev. Vendar ie tu čez 300 let 5. aprila 1860 na veliki četertek maševal smiruiški nadškof mons. Spaccapietru. Stregla sta mu dva učena brata benediktinca. znaui P. Mavrus Wolter. opat v Sekovski opatiji, in opat Placid Wolter v Maredsous-u ua Belgijskem. Podkupili so bili stražo, da je odperla Davidova vrata, in ko so derviši še spali, je nadškof z nepopisljivimi občutki obhajal najsvetejšo na Sijouu postavljeno daritev." (St. Benedicts Stimmen 1885 str. 3».) Sijou je torej po teh skrivnostih, ki so ua njem se godile, resnično središče, serce božjega kraljestva na zemlii. izvir vseh duhovnih zakladov; — začetek starega in novega Jeruzalema. Sijon. „Kolnčna gora", je dan danes na tisoč in tisoč krajih, po vseh katoliških cerkvah, kjer je prava skrinja zaveze: Kristus v najsvetejšem zakramentu pričujoč.	(Dalje sledi.)
Apostoljstvo molitve.
Bridko je za vsako verno serce, ako pomisli,-O&JfC se na široko širi današnje dni nevera in brezŠoštVfc.' -Nevera in strasti vedno zmagujejo, in kraljestvo satanovo,
VY"
u
kraljestvo teme vedoo razteza svoje meje; veda in čednost pa in kraljestvo Božje, to je sv. Cerkev, zaničuje, preganja, sovraži se bolj ali manj skoraj povsod. Bog sam more pomagati v takih stiskah, on edini more rešiti po svojem neskončnem usmiljenji duše, ktere so v veliki nevarnosti večnega pogubljenja. Toda Bog hoče prošen biti. da nam del? usmiljenje, pomoč in milost. Naše molitve pa, če prav pomislimo, so tako slabe, tako mlačne, tako poveršne. brez duha prave gorečnosti, da ko res malo vredne; saj se vedno sliši tožba zarad mlačnosti, razmišljenosti pri molitvi. Kako bi Gospod Bog mogel uslišati take molitve! Kuj nam ]e storiti, da bomo našim slabim molitvam dali večjo vreduost, večjo veljavo in moč? O zahvalujmo se neskončni ljubezni božjega presvetega Serca! Imamo kaj lahek, pa gotov pripomoček, kteri stori naše slabe molitve Bogu prijetne, in jim daje toliko moč, da jih Gospod Bog ne more zavreči. Ta pripomoček je, da združujemo svoje merzle molitve z gorečimi molitvami presv. Serca našega Zveliča rja Jezusa Kristusa. K taki molitvi bi rad spodbudil zlasti tiste duše, ktere čutijo v sebi posebno veselje do molitve, pa zarad prevelikih človeških slabost ue morejo dospeti do prave gorečnosti. Predenj pa govorimo o združenji naše molitve z molitvijo Jezusovega presvetega Serca, se mi potrebno zdi nekoliko spregovoriti o molitvi sploh.
Ena največjih milosti božjih je gotovo ta. da se v vsih svojih potrebah smemo z zaupanjem obračati do Boga. kakor otroci do dobrega očeta, ter mu potožiti vse svoje nadloge. Kdo smo mi, in kdo je Bog? Mi slabi, kakor červiči v prihu, On vsemogočni, neskončno sveti, večni Bog, kteri je z močjo svoje besede vse stvari poklical v življenje in jih ohranuje z ravno tisto močjo. In s tem svetim, neskončnim Bogom smemo govoriti, prositi ga. kakor otroci očeta. Da, On še celo zapoveduje, naj mclimo k njemu, naj ga prosimo pomoči; in ako pozabimo nanj v svojih vsakdanjih skerbeh ali v veselem vživanji življenja, nas še celo prisili k molitvi z raznoterimi nadlogami, s kterimi nas obiskuje. — Kar se tiče naše duše, znana je verska resnica, da brez Božje pomoči nič za zveličanje prositi ne moremo: „Brez mene ne morete storiti nič* (Jan. 15, 5), rne kakor hi premogli iz sebe kaj misliti, kakor iz sebe, ampak naša zmožnost je iz Boga" (2. Kor. 3. 5.) — Naposled nam še celo zapoveduje, da moramo moliti, in obljubuje uam, da bomo gotovo uslišaui, če bomo le prav prosili in za prave reči: „Prosite, in bote prejeli, išite. in našli bote, terkajte, iu odpcrlo se vam bo.- Bog, neskončna resnica, nam obeta, da nas bo uslišal, ako ga bomo prav prosili; On. začetek in vir vseh dobrot, od kterega prihaja vsak dober dar, On, kteremu ni nemogoča nobena reč, On nas vabi: prosite in bote prejeli; ne dvomite nad mojo resničnostjo, nad mojo mogočnostjo; prosite, in prejeli bote.
Molitev priprošnja. Z zaupljivo, s pravo molitvijo dosežemo vse. tako moč ima molitev čez serce Božie. To nam pravi Jezus sam, On večna resnica, z besedami: „Yse, kar koli prosite v molitvi, ako verujete, bote prejeli.® (Mat. 21, 22.) Ta Božja obljuba ne velja samo molitvi, ktero opravljamo za svoje lastne potrebe. marveč obljubljeno nam je uslišanje tudi takrat, kadar prosimo za potrebe drugih ljudi, svojih bratov v Kristusu. Bog hoče, da prosimo zase, pa tudi za svoje brate, kajti to tirja kerščanska ljubezen, da želimo bližnjemu vse dobro, ktero se zdi nam samim prijetno. Zato nas Gospod Bog tolikrat opominja v svetem pismu zlasti nove zaveze, da naj molimo tudi za vse druge, kteri so milosti božje potrebni. Sam naš Gospod Jezus Kristus nas uči v svoji molitvi, v očenašu, naj molimo tudi za svoje sobrate, ker veleva nam prositi za naš vsakdanji
kruh, za odpuščanje- naših ciolj ^ov. — Kolikrat sv. apostelj Pavel pravi kristjanom tako priserčno, naj molijo tudi za druge; priporoča jim molitev pri-prošnjoi „Proftim vas tedaj pred vsemi rečmi, da naj se opravljajo prošnje* molitve, pi iporočanja in zahva-ljenja za vse ljudi.. _ zakaj to je dobro in prijetno pred Bogom, našim Zvelrtarjem* (1. 1 im. 2. 1, 3.) rMolite eden za druzega, da bote ohranjeni: veliko namreč premore stanovitna molitev pravičnega" (Jak. 5. 16.)
Naj lepši sprehod.
(Za god vernih duš.).
Vseh svetnikov praznik popolikdan bite Kristjani od doma — na sprehod: ne ostane k4o rad doma; temveč mlado in staro biti' vunkaj — aa pokopališe obiskat v Gospodu zaspale domače in prijatelje ; imenujem to pot sprehod, in ta sprehod vidi se mi v duhovnem pomeuu oaj lepši sprehod.
Ako ti je ljubo, prijatelj, spremljaj me blagovoljno nekoliko trenutkov na tem duhovnem sprehodu, v raz-vedrenje duha iu serca ti bom pri slabi moči pa dobri volji pojasnil rečeno besedo.
K dobremu sprehodu štejemo več okolišin in lastnosti, ki naj se lepo ssupaj strinjajo, aa se sprehajalcu na takem sprehodu razvedri um in serce; kajti sprehod, na kterem se poživlja samo telo, se ne more vsestransko blag. dober imenovati.
K takemu dobremu sprehodu želimo si razun lepega vremena tudi primernega kraja, dobre poti, pri-pravuega spremljevalca; ako so se te okolišiue med seboj stiiuile v lepem soglasji, potem vpljiva sprehod kaj blago in duhovito sprehajalcu na telo in na serce.
V sledeči obravnavi se bomo prepričali, da te vgodne lastnosti ima v sebi sprehod na pokopališe.
Pokopališe je za sprehod pripraven, da, na) bolj pripraveu kraj.
Ta kraj je vselej, sosebno pri mestih, nekoliko oddaljen od navadnih ljudskih stanovanj, in na njem gospoduje blagi mir.
Po mestih, po veliirih zalih svetnih sprehajališčih gleda sprehajalec ljudstvo v urnem teku sem ter tje hiteti; tukaj drug drugemu zastavlja in preprega pot, tako, da se človek mnogokrat sem in tje le s silo in težavo preriva in prerije skoz to ljudsko gibanje; tukaj sluša različno žubranje; zdaj mirno, zdaj burno ono vdarja sprehajalcu na uho; in to šumenje, to gibanje ljudskega valovja silno moti sem ter tje sprehajalca.
Na pokopališi pa ni tako. Pač se zbira in zbere tu in tam tudi tukaj obilo ljudstva; ali vsi ti njegovi obiskovalci stopajo tiho, mirno, zamišljeno; le kak mil glas zmoti sveto tihoto, ki tukaj praznuje svojo slavo in lepoto. Namerila se je že tudi kana nespodobnost, da je kaki nespremišljen zijalec smodko imel v zobeh med molivci, ali bil v kaki sumljivi drušini: toda vsakemu čednemu človeku se to studi iu le robati divjaki so zmožni tacih nespodobnosti.
Še bolj pripraven kraj za sprehajališe poaaže se nam pokopališe, ako si ga ogledamo po njegovi notranji sostavi. Oh! kako krasen vert je ono!
Glej! kako lepo so zverstene tukaj sicer majhne, ali za sprehod in obhod dovolj prostorne stezice na pokopališi! V lepih verstah se tukaj dvigujejo male hišice, ki krijejo v sebi enega ali po teku let tudi več gostačev; v čednih verstah so tukaj speljane stezice, ulice preko teh zemeljskih hišic; ako jih ogleduješ, boš opazil, da so vravnane pravilno po ravnih čertah (ako namreč
grobar do pokvari si nsetrije) sem ter tje oa vse strani; in naj so te ulice t udi majhne, ezke; vendar po njih nadležue gnječe ui. 1 ;er vsi ti mnogi in različni sprehajalci pri velikem št« jrilu teh ulic lahko delajo prostor drug drugemu ; red« j* le utegne biti slučaj, da bi vsi ali vsa] premnogi « joo in isto pet hodili. Mogoče, da naj novejše mesto nima -svojih ulic razpeljanih v tako krasni, ravnočertni (obliki!
In kolika sna;'a vlada po ulicah tega spanjskega „verta!u Drug z dragim, katerih ljubljenci spijo tukaj „8panje miru,* tekn lujejo med seboj, da bi slehern očedil ljubljeno hišico in rje no okolico, ter si naredil in ohranil pot k nje) snažno, lepol
Je ii kamenje na poti, odpravi se; je travica pri-rastla previsoko, obžanje. požauje se; se travica suši, priiiva se ji ali, ako je revica obnemogla, nadomesti se z novo. boljšo rušino. Vse, vse je lepo io prijazuo, da se človeK — sprehajalec kar zadovoljno pomudi nekaj trenutkov na tem sprehajalci — pokopališi.
Io zakaj tudi ue? Saj mu tudi ne primanjkuje blagih spremljevalcev, ki ga hočejo sprejeti, ter sprem-ljevati na njegovem sprehodu., in mu vedriti um in serce.
Iu kateri, kakšni spremljevalci so ti?
Za odgovor rečem: Dvojne verste so; ali eoa versta je prijetnima od druge.
V pervo versto štejem lepe stvari Božje, ki s svojo lepoto oznanujejo sla^o Božjo, namreč cvetlice.
Že starodavni Rimljani in Gerki so ljubili navado, <la so grobove svojih pokojnih zaljšali s cvetlicami; in nastavljali ter sadili so na grobovih cvetke in razno zelenje, da so pokojni, v grobovih bivali ko v kakem krasnem gaju.
Sadili so z ljubkim veseljem na grobove ciprese, kot znak bolečega serca, ki je tarnjalo za ljubimi pokojnimi; sadili so pelin, kot znak duševnega bola i. t. d.; sostavljali so v to nalašč pripravne podobe v obliki krone, ki nai bi jim kazale veselo upanje, da njihovi umerli sorodniki in prijatelji vživajo po njihovih mislih in v „njihovih" nebesih sladki mir. To nam pripovedujejo njihovi pisavci.
In z enako, da, še z večo ljubeznijo poprijeli so se kristjani lepe navade, da so cvetlice in drugo živo lepotičje sadili pri in po grobovih.
Svetniki so cvetlice tako ljubili, da jih v svojih spisih imenujejo svoje „sestrice," ki jim kaj milo in sladko na serce govore.
„Ako" — zakliče sv. Gregor Nicenski — „ako ogledujem gore in gorska rebra, ako ogledujem doline in ravnine, polja in travnike, ki so vsi obdani z različnim
lepotičjem zelenja in raznih cvetlic,____ otoži se mi
serce, pa koj se mi ono razveseli, ker gledam po njih velikost Stvarnikovo v stvarjenji.u Učeni Alkuin se je moral preseliti iz svoje celice na dvor cesarja Karola Velikega; in predno je stopil na cesarjev dvor, poslovil se je s svojo celico, ki je bila vse na okrog z lepimi cvetlicami obdana, in zaklical je: „0 celica moja, celica draga! nikdar več ne bom gledal oveselivnega zelenja tvojega, ki je tako sladko šepetalo mojemu sercu!" —
Od svetnikov, od učenjakov so se učili od cvetlic brati wsveti" (Efež. 5, 3.), t. j. kristjani, in postale so cvetlice kristjanom lahko umevne in jasuo ter glasno govoreče čerke v živih podobah; na različnih krajih so si postavljali kristjani te žive in prelepe čerke Božje; in iz njih so brali oni sami in njihovi otroci; in za njimi beremo z njih tudi mi.
Med drugimi imenitnimi prostori, na katerih so naši predočetje sadili cvetlice, je bil prostor na pokopališi eden naj pervih. Tukaj sim so sadili cvetlice, nekaj grobovom v kinč in umerlim v znamnje nepre-nehijivega spoštovanja in neminljive ljubezni, nekaj pa
v duhovno porabo za to, da so jim bile cvetlice na grobovih glasni pridigarji kot ljubljeni spremljevalci pri njihovem sprehajanji po pokopališih.
In kaj so brali na cvetlicah od cvetlic? Kaj lepega so jim pač govorili ti nedolžni, prekrasni spremljevalci Božji? Čujmo.
Sadili so ver t niče, šipke; vertnica jim je bila podoba mučeuištva, duhovnega mučeuištva, v kterem so se pokojni .še v življenji vadili in se vojskovali zoper greh za čednost. Sadili so lilije, podobo nedolžnosti; vijolice, podobo modrosti; beršlin, podobo prijateljstva; p o toč niče (nepozabke), ki so jim v imenu umerlih in v grobu spečih kaj milo nasproti klicale: „Ne zabi nas!" — ciprese, podobo žalovauja; razno-barvene astre, ki so po svojem notranjem duhovnem pomenu kristjanom vzbujale želje in hrepeneuje, da „se kdaj zopet vidimo nad zvezdami____u
Te in brezštevilne druge cvetke so sadili verni predočetje na grobovih svojih ljubih iu si tako prirav-navali pokopališe v prijazen, vabljiv in dragocen vert.
In glej. i reljubi prijatelj! te iu ujim enake cvetke vidiš in ogleduješ tudi ti na pokopališih, sosebuo po mestih; in ako jih hočeš ogledovati po njihovem uo-tranjem pomenu, ti bodo one kaj zgovorne spremljevalke na tvojem obhodu po pokopališi.
Glej! Tukaj stojiš zdaj; in v tem grobu počiva nedolžno dete, bela lilija mu kinča hišico; postoj nekoliko in spusti se po duhu v pogovor ž njim: Lilija; oh, kako lepo ti ona govori in kliče: Tukaj počiva nedolžnost, počiva mirno in sladko, njena duša pa se veseli v rajskih višavah in v nezapopadljivem veselji slavi in časti Vsemogočnega, in — ta nedolžnost, ta prelepa lilija ti govori dalje in šepta: Enako uedolžno bodi tvoje serce in tudi v tvoji roki bode cvetela lepa ldija nedolžnosti v nebeških planjavah, iu spremljal — spremljala bodeš Jagnje po nebeških poljanah, kamorkoli bode ono šlo. (Skr. raz. 14, 4.)
Zdaj pa stojiš pri drugem grobu; v tem grobu počivajo tvoj oče, tvoja mati; na grobu rastejo potoč-nice, oh, kako lepe so te cvetke, ki pomenijo nepozab-Ijivost! Kako ginljiv je tudi glas, ki duhti iz ujih po njihovem pomenu k tvojemu sercu iu kliče: „Sin. hči, „„ne pozabi me8M!' In ti... ti pa stoje pri grobu, pri spominku, kterega je očetu, materi postavila tvoja hvaležna roka, spoznavaš, da jih pozabil nisi; veuder mogoče, da si premalo storil za njihovo dušo. Poklekneš na grob in odmoliš molitvico za pokoj njihov in ohladi se v tvoji duši. Tako zadostuješ cvetki potočnici, in odhajaje zdihneš: Oče, mati! tudi še na dalje vaji pozabil — pozabila ne bom!
In ako tako delaš, prašam: Ne greš li oveseljeu na svojem sprehodu naprej?
Veliko ulic si že zamišljen prehodil, mnogo znancev in prijateljev obiskal, ali tvojih spremljevalcev je mnogo. Neštevilne dušice cvetice, vertnice dalje opazuje in ogleduje tvoje duhovno oko; vse te lepo pozdravljajo, na tvojem sprehodu te vabijo k pogovoru ž njimi.
Vertnice, kot podoba mučeuištva, ti oznanujejo versko resnico, da vse življenje kristjanovo na zemlji je vedno vojskovanje, vedno terpljenje, vedno mučenje, in — skoraj bi se ti utegnilo tožiti v sercu, da si taki mučenik tudi ti in moraš biti, ako si hočeš utergati in v svojo posest dobiti lovoriko zmage. Toda — še en pogled, in tvoja otožnost bo zginila, ko vertnica, tvoja spremljevalka, še enkrat spregovori k tvojemu sercu. „Glej, glej name!" — ti pravi — „glej na-me, vojskujoči kristjan! Glej! polno ternja me obdaja v mojem rastlinskem življenji! Ozri se pa na krasni moj cvet, nikar ne prezrl vonjave, s ktero navdihujem svojo okolico! Enako mojemu duhtečemu krilu bo po dokončanem vojsko-
Vanji na zemlji tudi tvoja nebeška oblega, io tvoja svetost, tvoja molitev, bo po nebeških višavah razširjevala enako vonjavo. (Skriv. raz. 5, 8.)
Preljubi! Ne hodi še s pokopališa; ozri se še enkrat po n em. po grobovih. Glej, polno raznobarveoih aster (astra, t. j. zvezda) ti miglja naproti z mično lepoto. Vse ti kličejo: „Da ae enkrat zopet vidimo z vsemi, ki tukaj spijo, in sicer vidimo za vselej v blagi svitlobi. „„kt ne pozna zahoda.ttW (Cerkv. pesem za vel. sab.)
In ta beseda je verska resnica; beseda namreč, da bodemo enkrat vsi vstali, se zopet videli in potem se za veke vekov združili v neločljivem združenji.
In ta sveta božja beseda, ta nebeški glas je drugi spremljevalec na tvojem sprehodu po pokopališi. Podaj se ž njim nekoliko v razgovor in — upam — da bode ojegov razgovor imel dobrodejno moč do tvojega serca. Ta glas namreč pravi: »Verujem v vstajenje in večno življenje." Ta glas pravi: „ Verujem, da moj Odre-šenik živi. in da poslednji dan bom iz zemlje vstal, in v svojem mesu gledal bodem svojega Zveličarja."
Glej, preljubi: Naj dražje, naj ljubše, kar ima človek na zemlji, mu le prerada odvzame smert, in to prineso semkaj na pokopališe in polože v malo, grobno hišico, v hišico žalosti, recimo očeta, mater; moža, ženo; otroka, brata, 8estro. prijatelja. O koliko je joka, kadar se perst usuje na rakev, ki tvoje naj ljubše krije! Toda umiri se: ta hišica mala ni in ni za vselej hišica žalosti, ni za vselej zapert vert: ta tvoj spremljevalec, nebeški glas ti govori, da tega tvojega blagega, skritega zaklada ti ta hišica ne bode vekomaj zakrivala, ampak bode ti ga avoj dan nazaj dala, namreč ob dnevu vesoljnega vstajenja.
rNi Vas! — Mati mila!"
Kličemo ostali;
„ Videli Vas bomo vstali" :
„Ko odpre Vas nam gomila!"
To hode pač vesel dan, dan svidenja in snidenja, vesel kakor je bil vesel očaku Jakobu trenutek, v kterem je zagledal v sreči svojega kot mertvega objokovanega sina Jožefa.
Prašam zdaj: Bi mogel li kristjan brez mere žalovati tukaj na grobovji?
Ako ti je bridko po tvojih ljubih ranjcih, stopi, stopi na sprehod, na pokopališe. semkaj k mali hišici in glej: »Tukaj, tukaj boš ugledal, tukaj videl vnovič očeta, mater , sina . prijatelja ..., tukaj bodeš dobil nazaj, kar si drazega zgubil! Tukaj se bodo cele družine zopet našle.
Prašam: ni li za-te tolaži ven ta spremlja vec, ue-beški glaa, ki tako milo hladi tvoje serce ua pokopališu? Ni li za-te prijeten ta sprehod ua vernih duš dan? Boš li našel primerniši prostor za 8prehod. kot je ravno pokopališe? Boš li našel kje tovarša, ki bi te na sprehodu bolje potolažil, kakor te nauk Zveiičarjev, ta glas božji?
K sklepu ti avetujem, preljubi prijatelj: s tema dvema 8premljevalčema v družbi stopaj pogosto na pokopališe — na sprehod; poslušaj njun glas. premišljuj ga in reči smem, da bode ta tvoj sprehod blago, celo oveaelivno moč do tvojega serca, da bodeš vse bolj miren in zadovoljen na dom ae vračal, kakor ko bi v Šiško ali k Savskemu mostu v gostijo hodil. Ako se bodeš sprehajal po pokopališu zdaj, se bodeš kdaj 8prehajal v plačilo po nebeških prostorih, v kterih ne poznajo pokopališa, ker ondi „je vse prejšnje minulo." (Skriv. raz. 21, 4.)	Janez Kobilica.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
+ Hinek Janez Ev. — Pervega t. m. je umeri v Zatičini preč. g. Janez Hinek. vpokojeni župnik in starosta ljubljanske škofije. Rojen je bil v Metliki 1. 179(5. ter dosegel starost 90 let, edini duhoven naše škofije iz preteklega stoletja, ki je spremljal tudi tekoče stoletje k pogrebu. Mašuik je bil posvečen 7. okt. 1821 v nunskem samostanu v Škof ji Loki, obhajal je novo mašo v rojstnem kraju, tadanji dobri dekan Derganec mu je dal pojedino, ker novomašnik in njegovi atariši so bili silno ubožni. Naš Hinek je hodil v šolo v Kar-lovcu iu 6 let je dobival hrano pri nepozabljivih očetih frančiškanih in plačeval to dobroto 8 tem, da je pri svetih mašah stregel ter za dobrotnike molil. Brez te dobrote bi ne bil mogel šolati se. Pozneje je sam druge podučeval ter tako sebe zderževal in svojim ubogim starišem pomagal.
Služboval je v Vinici poltretje leto, kamor je vse svoje, kot sam piše, t. j., kar je na sebi imel, in skoraj prazen zabojček nesel. Zarad pomanjkanja duhovnov je opravljal službo dveh pomočnikov. Ljudem se je zelo prikupil s svojo prijaznostjo in dušno gorečnostjo. Premeščen je bil v Černomelj; tudi tukaj je delal poltretje leto, enako neutrudljivo io goreče; ločitev je bila gin-Ijiva. glasen jok je to pričeval. Višji pastir so ga v 3. službo poslali v prelepi Št. Rupert, kjer si je serca vseh tako pridobil. <ia njegov naslednik v Št. Rupertu, t premil. knezoškof Jernej, priča ločitve in spremljevalec do Mirne, so rekli: Občudujem ljubezen in vdanost ljudi do Vas. Preselil se je f Hinek na samostalno službo v Sela pri Šumberku, vzel je k sebi tudi svoie stariše. Prizadeval si je, zanemarjeno duhovnijo vrediti, kar se mu je v 4 letih še dobro posrečilo. Od tod je prišel v Terg pri Poljanah, med bele Kranjce, svoje rojake; tukaj je deloval 14 let. pokopal svoje stariše, za njegovega časa je bil rojen tudi pisatelj. V Tergu je imel obilno dela io raznih težav. Ker je bil pa f Hinek slabotnega zdravja iu je v Tergu ojster zrak, je po 141etneiu delovanju prosil za Zat.ičiuo iu izmed 30 prosilcev so njega zbrali. Ločitev iz Terga je bila huda; spominjam se. kako so jokali v cerkvi stari in mladi, tudi mi cerkveni strežajčeki, ko je alovo jemal; io v dan odhoda so ljudje kar voz obsuli ter ga do malega spremljala je vsa duhovnija dobro daleč in otroci smo ga kar za suknjo uazaj vlekli; zadnje besede so bile mojemu očetu: Oče, nisem vedil, da me Poljauci tako ljubijo; ko bi bil vedil, bi si drugod groba ne iskal; ali zdaj mora tako biti. L. 1846 je dospel v tvo,,o uovo službo v Zatičiui. Kako se prestraši, ko pregleduje stanovanje in cerkev; vse zanemarjeno, ker od časa opata Viljema, toraj blizo 100 let. se oi uič popravljalo; prcsii je Boga. zdihoval k Mariji 7 žalost, da oi našel pomoči ter želel si 10 let življenja, upajoč, da v tem času kaj popravi. Bog je uslišal njegovo prošnjo, mu dal več let, ker 1. 1871, toraj 75 let star, je obhajal svojo zlato mašo, ter cerkev vdrugič prenovil. Pisatelj je bil zlatomašniku govornik pri tem redkem dogodku, ki se ga je premnogo odličnih gostov vdeleževalo. kterih mnogo pa ni več med živimi. Razne napitnice so se veršile, med drugimi, da bi zlatomašnik dospel do demantnomašnika, in to je tudi dosegel. Ker so telesne moči pešale, je prosil za vpokojenje ter ga 801etni starček tudi dosegel položivši pastirski posel v krepkeje roke; vendar je še rad pomagal ob nedeljah iu praznikih s službo božjo, ker je bila župnija brez duhovnega pomočnika. Bliža se leto 1881, toda f Hinek odloži demantno svojo mašo na leto 1882., ker hrepenel je po dvojni svečanosti, kar je tudi dosegel. Njegov nečak, č. g. Hudovernik, zdaj vikarij v
Celju, je bil 1. 1882 mašnik posvečen, in t Hinek je želel, da se njegova demantna maša in nova maša eno nedeljo v Zatičini obhajate. Mesca junija 1. 1882 je bila zjutraj tiha demantna maša, le „Te Deum laudamus" je demantnomašnik pel, ginljiv prizor! 861etni starček, ki je imel že 61 let duhovskega življenja, na palico opiraje se, blagoslovlja prepolno cerkev. Ob 10. uri je pel g. Hudovernik novo mašo. Kdo popiše Hinekovo veselje? Govornik obema je bil zopet pisatelj ter je pri obedu napii*zdravico hvaležnosti in veselja, da demantnomašnik lahko s Simeonom reče: fZdaj spustiš, o Gospod, svojega hlapca v miru P In tako je gosp. Hinek še 4 leta živel ter slednjič se ločil od nas; 4. t. m. je bil pogreb; mnoga vdeležitev je kazala, da ni bil pozabljen. Pisatelju ni bilo mogoče, se tudi pogreba vdeležiti, ker bil je njemu skrajni čas ločitve iz Hrenovic.
Kaj je vzrok, da je pokojnik dosegal toliko milost od Boga, on slabotni mož po telesu? Pisal ini je, da ga je bog zato toliko blagoslovil, ker je spolnoval 4. božjo zapoved. Bil je mirnega, prijaznega vedenja, je živel trezno, dajal vsakemu svoje. Ljubil je godbo ter se bavil z njo v prostih urah. Ko je pred par leti ležal na smertni postelji, ter bil nekaj čisa osamljen, brez varha. je vse moči napel, vstal ter vse registre razuih godnih inštrumentov odperl; domači so stermeli. odkod to. Blagi brat! zapisal sem ti te verstice v spomin, ter te priporočujem vsem znancem, prijateljem v memento ad aram Dei. Počivaj v miru!	Dr. J. Sterbenc.
Iz severne Amerike poroča „Salzburger Kirchen-blattu 1. 1. št. 42 o jako slovesnem posvečevanji in vrne-ščevanii škofa Miroslava Katre rja, Avstrijanca, v mestu Greeubay-u. Posvečeval ga je nadškof Heiss, kateremu sta stregla škof Ireland iz St. Pavla in naš rojak škof Vertin iz \larqueite-a. Pričujoči so še bili: škof Flasch iz Lacrosse-a. škof Seidenbusch, opat Edelbrock, in do 160 mašnikov iz bližnjih in daljnih krajev.
Da a v a t rij-aj^s ki misijonarji — piše omenjeni list — »M delajo sramote avoji^domovini. marveč vp.likn čast, nam nrifoi..	ftkof.v parada. Neumanna,
Mraka.	in Katzerja. Dalje sprcvidimo to iz
tega, da stav^gji^tcft^ft^i, v kateri lgjja	med temi dva Avstfljca,
oziroinaKra^jcaTnamreč Pjj^ med 6	lato jmeno^njmi^inogtfnimi izpraševalci
tucTT dva Avstrijca. Jr. "PTITogni k a r O. S. B.. ter žup-nik Koberl; da, med 5~os£erbniki hcmeniške blagajnice so celo 3 Avstrijci: župnika Berghold in Koberl loba Štajarca) iu Kranjec Stari h a. Dalje so imenovani 3 Avstrijci dekani in župnik Stariha udie škofijske šolske oblasti. —
Včeraj, 2S. oktobra, zbrali so se metropoliti zjedimenih deržav (12) v Ba 11 i tu o r u ua posvetovanja. Bog daj obilo vsptha!
Č. g. Jan. Valjavoa misijonska sporočila.
Blagoslovi Božjega Serca.
Na Češnjicah 5—9/9 1874.
(Dalje.)
Bližal se je 8. september, svetični dan za častilce in častiteljice Naše ljube Gospe presvetega Scrca. dan, o kterem so obljubili Pij IX daritev sv. maše, ali pa poseben spomin pri njej vsem, ki so zapisani v družbi Naše ljube Gospe. Za Kamnikom v hribih izhodnjih biva
poseben čestitelj Naše ljube Gospe presvetega Serca, ime mu je Frančišek Kepec, administrator Češinjski, vradom zuan borilec za cerkev katoliško iu njene svete pravice, od nikogar premagan do danes. Ta mladi, neprestrašeni junak, vnet za vse dobro, pošteno in lepo, je komaj prišel na Češnjice — in Češnjice imajo vso drugo podobo memo nekedaj. Kako pa je začel? S češčenjem Naše
ljube Gospe presv. Serca..... Vsa duhovnija. sosebno
pak šolska mladina, visoko časti Našo ljubo Gospo. Vneti mladi dušni pastir misli in misli, kako bi 8. sept. počastil Marijo. Oznani tedaj opravilo petdnevno na
čast N. lj. G. presv. Serca, pokliče mene v pomoč____
in duhovne petdnevne vaje se začno 5. septembra.
Ljudstvo je imelo sicer dosti dela zunaj in doma — pa Naša ljuba Gospa presv. Serca je ljudi vlekla močneje v cerkev k duhovnim vajam, kakor k delu na domu iu zunaj doma, Češnjičane najprej, potem pa tudi druge iz okolice. Lična cerkvica Matere Božje Karmelske na Češnjicah se je napolnila s čestitelji in čestiteljicami Naše ljube Gospe, spovednica moja i o g. vpravitelja ste se oblegle s spovedenci. To je terpelo vsih pet dni, v kterih sem pridigal desetkrat in spovedoval od ranega jutra do terde noči. Delale so se večidel le dolge spovedi, vsa duhovnija se je tako prenovila, pobožoost do Naše ljube Gospe presv. Serca, porošena z duhovnimi vajami, je vterdila globočje korenine, pognala lepo, da cvete sedaj kakor lilija po dežji pohlevnem o toplem svitu soinčnem. Župan, je ves vnet, katolišk mož — serčno se mi je zahvalil z možmi za prelepo pobožnost.
Komaj slišijo liberalci (in sovražniki jezuitov) o tej pobožnosti, že škripljejo z zobmi... Grizla je pa pobožnost tudi ljubljanski „Tagblatt." Ni se mogel zder-žati, da je zdihnil iz dna svojega černga serca: Jezuitov smo se znebili iz Repiuj..., le enega se ne moremo znebiti. Ta zdaj hodi okoli in ljudi slepari!
Da bi mi le dano bilo še dolgo tako ..slepariti." in ne ie po Kranjskem, temuč po v*ej Sloveniji. Koliko potrebnih duš je po zemlji slovenski, kterim ni nobena reč potrebniša od duhovnih vaj. Naj me toraj brani in ovaruje božje Serce^jeLJgoia. $edna prošnja. (Počenjali so sovražniki libeftHufl^eHbarsiktere homatije, o kterih pa naj se raji molči Vr)	o*
Pri Materi Bo^ji v Rušah
12-13/9 1874.
Slovenskemu svetu ie znana starodavna Božja pot Matere Božje v Rušah, dve uii uad Mariborom. Kar sem želel dolgo, se mi je vresničilo 12. septembra, ko me je poklical vč. gospod župnik ruški preslavljat nedeljo Ruško v duhovuijo svojo. Marijinega sladkega imena nedelja se imenuje Ruška nedelja, ker ta nedelja je tista slavna nedelja, v kteri pridejo uc le iz zgornjega Štajerskega Nemci na Božjo pot. temuč tudi iz vseh krajev južne Štajerske Slovenci k Materi Božji v Ruše. Ni mi jenjal g. Fohn. župnik Ruški, da sem mu mogel obljubiti, iz daljnih Lokarjev priti v Ruše. In kaj sem delal tu? Trikrat sem pridigal iu malo spovedoval. Še 27 ur nisem bil v Rušah — tako berzo sem moral nazaj na Kranjsko.
Ljudstva je bilo za silo skapej. Zvečer, ko sem odpridigal v veliki cerkvi. *em bil zbog vročine moker fc^lDrugo jutro sem ua že mogel priiigati pod miiim nebom, toliko je bilo ljudstva. Bog dai, da bi ta izlet bil zares, kakor je reaei župnik Ruški, priprava za sv. poslanje!
Preklinjavske pestema je ostudna pošast.
Neka bralka „Notburgea piše 18. novembra 1883: Eua mojih sorodnic ima pesterno. ki je klela in otroke kleti učila; njeno govorjenje bilo je nesramno. Sama sem jo večkrat slišala in bilo me je groza. Ne dolgo pozneje pa jo začno usta boleti in bile ho bolečine tako strašne, da ]e tulila kakor živina in iz ust ji je smerdelo tako hudo. da so jo morali iz hiše odnesti. Hotela sem iti v njeno sobo. pa sem se morala precej verniti; ker prihajalo mi je neizrečeno slabo. To zgodilo se je pred tremi tedni.
Bog naj me udari, če sem ti kaj dolžan!
V ."travbingu, na Bavarskem, dogodilo se je 27. vinotoka 1800 nekaj, čemur so «e zelo Čudili, in je dokaz, kako sveti in pravični Bog lažnjivega rotivca večkrat hitro udari. V neki pisarni pogajali so se za nekak denar; ko je bilo to pri kraju, zahteval je kmet od druzega kmeta, da naj mu plača 2000 gld.. katere mu je dolžan, in zakričal je: „Bog naj me kaznuje, če sem ti kaj dolžan !tt Toda komaj je zadnjo besedo spregovoril, zgrudil se je mertev na tla. (Strafger., str. 35)
Kako je Bog sam odvernil krivo prisego.
Da roka Božja ni okrajšana in da sodbe Božje niso jenjale, dokazuje sledeči dogodek, ki se je veršil v protestanškem Genevskem (Geuf) okraju na Švicarskem leta 1842, in katerega se je časopis, ki s terdno vero ne slovi kaj dosti, vendar prisiljenega čutil objaviti.
Članek se glasi tako le: Dogodek, ki ga Genevski časniki pripovedujejo, ima podobo, kakor da bi bila višja moč vmes posegla, da nepravičnost odverne. Pred kupčijsko sodnijo ustavljal se je dolžnik plačati župniku mali dolg — 08 mark 00 vinarjev. Dokazov, da mu je res dolžen, ui bilo. DolžniK pripravljen bil je priseči. Predseduik imel je ali premalo zaupanja v odkritoserč-nost dolžnikovo, ali pa se mu je zdelo sploh nepotrebno za tako malo svoto prisego dajati; skušal je tedaj na vest govoriti zatoženemu in ga nakloniti, da plača zahtevano svoto. Vse je bilo zastonj. Dolžnik je ostal pri svojem ustavljanji in vzdigne se. da bi prisegel. Pa predno je zamogel roko na sv. pismo položiti, ga je naenkrat mertud zadel in bil je na mestu mertev. (Strafger. str. 32.)
To dosti očitno kaže kako ostudna pred Bogom je kriva prisega.
Kako težko se skopuh spreoberne.
Pervi je napuh, drugi je lakomnost. Tedaj samo napuh je še gerši, precej pa je za njim lakomnost!
Pri Petru Kastilskem je bil zatožen lakomnik zarad mnogoterih oderuštev. Kaj stori Peter Kastilski!
Ukaže ga zapreti v ječo in okrog razpoložiti vse njegove zaklade; prepove pa mu dati hrane in pijače.
Se ve, da kmalo lakomnika začne treti lakota in žeja. Prosi tedaj, naj mu dajo saj kos kruha in verč vode.
Strežnik odgovori, da to že utegne dobiti, pa le za plačo, imenoval pa je za en sam hlebec kruha in bokal vode tako neizrečeno veliko ceno, da je lakomnež ostermel in klical: toliko nikakor ne morem dati!
Kmalo pa lakota in žeja delate še hujo silo in jetnik kliče, da hoče nastavljeno ceno plačati, ker sicer ga mora konec biti.
Toda je^ar mu posmehljivo odgovori: zdaj pa ne več tako, — s svojim obotavljanjem si pervo ceno zamudil, in napovedal mu je še višjo plačo.
Zdaj lakomnež sklene, da bo poskusil, če bi mogel premagati in zatreti to grozno cviljenje in nadlegovanje želodca; rekel je celo, da rajše umerje kakor pa, da bi za ti prežauikerni potrebščini življenja (za malo kruha in vode), kterih eno celo naj revniši človek zastonj dobiva, moral tako nezmerno svoto plačevati !
Toda moči so mu bile preslabe za toliko vojsko in skoro obupan kriči, da tudi to zvišano ceno hoče plačati.
No, zdaj mu ječar poda kruha in vode. toda brez odloga mora lakomnež zahtevani denar našteti Dal mu je bil pa tako malo kruha iu vode, da se je lakota in žeja prav kmaio zopet oglasila. Tako se je to početje še večkrat ponavljalo, dokler se ni premoženje zmanjšalo do tiste spodobne mere, k< likor ga je bil podedoval po svojem očetu. To je bila za skopuha pač huda kazen.
Zdaj še le ga je kralj poklical pred-se in mu je rekel:
„Ti si zdaj čutil iu spoznal, kako hudo se včasi revežu godi, ko si naj potrebniših reči za živež in kar gre k temu, ne more pridobiti, in nadjam se, da si boš prejeti nauk obračal v svarilo, ter v prihodje ne bodeš nikoli več s svojim denarom počenjal lakomnosti in oderuštva in ne boš tako neusmiljeno peklil ubozih, ktere pomanjkauje sili pri tebi pomoči iskati. Če mi obljubiš, da se boš poboljšal v prihodnje, bodeš za zdaj izpuščeu iz ječe, ako pa se poverneš v svojo staro pregreho, boš z življenjem plačal."
Lakomnik je obljubil poboljšanje, in bil je mož-beseda.
Dandanes postave lakomniku redkokrat do kože pridejo, zato jih pa toliko hujše tepe šiba božja.
Zgled otroške ljubezni.
Sloveči pruski general Citen bil je v svoji mladosti strežček (page) na dvoru pruskega kralja Friderika I. Ker je njegova mati v revščini živela, mislil je ta deček na to, kako bi materi kaj pomagal. Pažeti pa so morali zverstoma zraven spalne sobe kraljeve čuti. Nekterim se je to opravilo težavno zdelo, in so toraj za dober denar najemali tovarša. Citen je toraj mesto drugih dečkov čul tik kraljeve spalnice, in je na ta način pri-služeni denar pošiljal materi. Neko noč kralj ni mogel spati in je želel, da bi se mu kaj čitalo iz bukev; toraj je pozvonil in klical, pa nikogar ni bilo. Potem je vstal, šel v stransko sobo pogledat, če kdo tam čuje. Tu najde verlega dečka Citeu-a pri mizi sede spečega. Na mizi bilo je pismo materi namenjeno. Kralj se bliža in bere začetek pisma, ki se je takole glasil: Moja preljuba mati! Že tretjo noč čujem za denar, pa komaj sterpim, veseli me pa, da sem zopet za Vas 10 tolarjev prislužil. Kralj, ginjen od ljubezni tega dečka, ni motil spijočega, gre pa in prinese dva zavitka cekinov in ju dene dečku v žepnike. —
Razgled po svetu.
Rim. (V nauk bogoskruncem.j V Rimu „Via del Tritone deli' Angelo Custode" je bila pod papeško vlado
papeževa deržavna tiskarna. Piemonškim grabežem pa se je grozno mudilo te prostore, kakor toliko druzih, v svoj namen prestrojiti. Spomladi 1. 1871 enkrat pozno v noč je bilo vse živo Da odru tiste palače. Delavci in težaki so skoz okna v drugem nadstropji lazili ven in noter in delali so pri svitlobi smolnih bakolj. Kaj neki so imeli po noči tam opraviti? Stala je na verhu velika kamnata podoba Matere, — ta je „nove poštenoviče" v oči bodla; toda bali so se ljudskega hrupa, torej so po noči sveto podobo iz zidu iztergali iu do jutra je moralo delo biti doveršeno. Bilo je tudi res; toda s tem reč še ni bila pri koncu. Kakor da bi se Bog hotel maščevati nad 8kruo8tvom, ki so ga prederzni hudodelniki storili njegovi sveti Materi, se je zjutraj poderl oder; deset delavcev se je potolklo; dva sta pri tej priči ostala mertva, drugi so bili hudo poškodvani odneseni v bolnišnico.
To je bil pač ja«en nauk. Je pa li zmodril oskru-novalce? „Perversi difficile corriguntur — Hudobnež se težko poboljša."
Med Sv. Stolom in Oerno goro so dogovori dover-šeni. Sedež nadškofov bode Bar, ki je po berlioski zvezi pripadel Čemi gori Kuez je predložil za nadškofa preč. o. Šimona Milinovič-a, frančiškana okrajine presv. Zve-ličarja in profesorja v Siuju v Dalmaciji. Sv. Oče so poterdili zvolitev io izvoljeni je že odrinil v Rim, kjer bode posvečen.
V Brodu bosanskem, kakor naznanja „Serce." je prečast. o. Mato Pergič, dekan Plehanski, 28. pr. mesca z dovoljenjem presvitlega nadškofa posvetil obnovljeno župno cerkev. Ta cerkev, prej po nekoliko leseua, in tako nizka, da je bila zveržena vsaki poplavi, je bila po prizadevanji župnika o. Ilija Benkovic-a z opeko zidana in dva metra zvišana. Svečanost so povzdignile Častne usmiljene Sestre iz Derventa s skladnim petjem šolskih svojih devojčic. Prečast. gosp. dekan imel je prelep in ginljiv govor o hiši Božji.
Bratovske zadeve.
I. Molitvenega apostoljstva
1. Splošnji namen. Za splošnji namen so za mesec listopad (november)
priporočeni:
Mlačni kristjan je.
(Spis o mlačnosti prihodnjič.)
2. Posebni nameni udov molitvenega apostoljstva v mesecu listopadu.
1. Praznik vseh Svetnikov. Ta dan in vse dni tega meseca vse naznanjene in ne zaznamovane zadeve. Po-množenje vere v srečno večnost.
2 Vernih duš dan. Spoznanje in pospeševanje djanske ljubezni: bolniki, ki so obdani od brezvercev.
3.	S. Hubert. Misijoni v Tonkinu in Kini, ki so v veliki nevarnosti; stanovitnost in serčnost duhovnih pastirjev.
4.	S. Karol Bor. Duhovska in deška semenišča; spoznanje poklica; vsi posebno priporočeni bolniki.
5.	S. Caharija. Sv. oče; katoliško šolsko društvo na Spodnjem Avstrijskem; več redovnih okrajev (pro-vincij).
6.	S. Leonard. Rešitev kmetijskega stanu pred gospodarskim in dušnim poginom; pijanci.
7.	S. Engelbert. Mašniki in obhajanci; katol. sirotišnica na Dunaji; mnogo družbinakih zadev.
8.	S. Gotfrid ali Bogomir. Redovi, ki so v posebni zvezi z molitvenim apostoljstvom; fare na Nemškem (it Slovenskem), ki so brez dušnih pastirjev.
9.	S. Teodor. Katoliške vladarske družine na Nemškem; predniki redov; svetost keršanskih nevest.
10.	S. Andrej Av. Spreobernjenje visokega gospoda; odvernitev pohujšanja, zlasti po mestih.
11.	Martin. Svetost mašnikov; samostanske družbe, njih odgojevališča in šole; hudo skušani.
12.	S. Kunibert. Milostna odvernitev kolere; ljudski misijon in njega ponavljenje; vdove in sirote.
13.	S. Stanislav. Novici družbe Jezusove: spteober-njenje mnogih protestantov, judov, novošegnih poganov.
14.	S. Jozafat. Konec zatiranja katoličdnstva (kulturnega boja) in veruitev izgnanih redovnikov v Nemčiji.
15.	S. Leopold. Avstrijski cesar; več katoliških časnikarskih zadev; več zidanj.
3. Darovanje z.t vsaki dan.
Gospod Jezus Kristus! V zvezi s tistim Božjim namenom, s kterim si ti sam Gospod-Bogu po svojem presv. Sercu nekdaj na zemlji čast iu hvalo skazoval in jo še zdaj v presv. Zakramentu po celem svetu do konca sveta neprenehoma nkazuješ, in v posnemanje presv. Serca preblažene iu vselej brezmadežne Device Marije — Ti darujem ta dan in vsak trenutek današnjega dne vse svoje namene in misli, vse občutke in želje, vse opravila in besede.
(100 dni odpustka enkrat na dan. Leon XIII, 18*>o.i
Posebno Ti jih darujem za vse mlačne kristjane, kakor tudi za vse prošnje, ktere so udje molitvenega apostoljstva za ta mesec in za ta dan priporočili.
O sladko Serce Jezusovo, daj, da Te vedno bolj in bolj ljubim.
(Vselej 300 dni odp.: če se vsak dan moli, enkrat v mescu pojK»luouia odpustek Pij IX 187(5 »
Sv. Jožef, prijatelj presvetega Serca, pro8i za nas! (100 dni odp. Pij IX 1874.)
Sladko Serce Marijino, bodi moja rešitev! 4300 dni odp. Pij IX 1852.)
Sveti arhangelj Mihael, sv. Bonifacij, sv. Peter Kanizij, prosite za nas!
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
—	Hčere priporočujejo z vso serčuoatjo očeta za pomoč v veliki nevarnosti očesnega poškodvanja, da bi jim dobroil|ivi Bog na priprošnje N. lj. G. pogled ohranil.
—	Učenec iz pripravnice se serčno priporoča v zveato molitev za blagoslov pri učenji in za pošteuo keršausko življenje.
Iz rimskega zapisnika mnčenikov.
15. s veča na
So. Agapa, devica plemenitega rodu na Ltškem, je vsled prigovarjanja av. škofa Valentina z uekterimi
t jvaršicami pričela skupno življenje, kakoršno je v navadi v samostanih. Ko je njen učenik in vodnik sv. Valentin prišel nevernikom v roke, zgrabili so tudi njo ter ji glavo odsekali. Nekaj njenih ostankov se nahaja v Rimu.
Sv. Favstin, mašnik. in Jovita. dijakon. brata, sta bila rojena v Brezji (Brescia) na Laškem. Sv. Apo-lonij, škof tega mesta, ]u je posvetil službi Božji. S svojimi gorečimi pridigami sta spreobernila veliko ne-vernikov. pa si nakopala tudi sovraštvo in serd terdo-vratnih in zagrizenih poganov, ki so ju tožili pri cesarju Hadrijanu kot zaničevalca deržavnih bogov; kmalo potem pride cesar sam v Brezje, ter ukaže sveta brata izročiti čveterim levom; ali. čudo! levi se ju ne dotaknejo, temuč se vležejo k njunim nogam kakor krotki psički Serditi cesar ju ukaže na io v \erige vkovati in tako vklenjeno prepeljali v Milan, kjer so raztopljen svinec vanji vlivali in ju žgali z razbeljenim železom. Pa tudi te muke jima nisc kar nič škodovale. Na to sta bila na cesarjevo povelje p.epeljana v Rim, še celo v Neapolj ju je vzel seboj Hadrijan ter povsod z novimi muKami ju dal ter-pinčiti. Ker je tedaj sprevidel, da nič ne opravi, marveč da svetnika s svojo čudovito stanovitnostjo le še povsod, kjer so ju ljudje vidili, keršansko vero pospešujeta, ju je nazaj poslal v Brezje, kjer sta po dolgotrajnem mu-čeništvu krono večne zmage zadobila leta 122.
Sv. Kraton, sloveč govornik gerški, prišel je v Rim. kjer je zbral nekaj učencev okrog sebe ter jih podučeval v govorništvu. Sv. Valentin, škof. je ozdravil niegovega za smert bolnega sinčka, iu to čudovito ozdravljenje je pripomoglo, da se je spreoberuil in dal kerstiti z vso svojo družino; pripomoglo mu je pa tudi h kroni muče-ništva; zakaj spreobernjenca so kmalo zgrabili in usmertili njega in ujegovo družino. To se je zgodilo leta 273.
Sv. Sever, mašnik. O njem piše sv. Gregorij Veliki, da je bil enkrat k nekemu bolniku poklican. Ko se je bil pa nekoliko zamudil, je prišel prepozno — bolnik je bil že mertev. V silni žalosti joka in moli pri merliču; Bog usliši njegovo molitev, merlič se zbudi od smerti in mašnik mu da sv. odvezo. Bolnik pa zopet zatisne oči in v drugič umre. Bog je res prečuden v svojih svetnikih!
Listek za raznoterosti.
kdo ho škof v Kerški škofiji? O tem se toliko praša in ugiba... Je no, če koroški Slovenci uiso „Ascheo-brodl." bone vsaj edeu. ki je zmožen tudi slovenskega jezika.
V	Kopru je v pripravnici 23 učencev, in sicer 12 Slovencev, drugi so Hervatje in Italijani.
V	Novem mestu so vstanovili katoliško družbo rokodelskih pomočnikov. Bog daj srečo!
Stndentnvske kuhinje, svetuje nekdo v „Slov. Gospodarji.- n;.j se vstunove po štajerskih mestih, kakor v Mariboru, v Celji. Ptuji. — Tega bode odsihdob toliko bolj potreba, ker se z veliko šolnino naj boljši zmož uosti odvračajo od višjih naukov, ako starši niso v bolj vgodnih okoliščinah.
Iz tinrje gore v Bosni piše Ivan Krajnovič, bivši drugosolec v Ljubljani, da so ondotui čč. oo. Frančiškani vstanovili 4. gimnazijski razred, v kterega je tudi on sprejet. Tedaj je eno leto preskočil, kar bi^jie_bilo slabo znamnje za ljubljansko gimnazijo, kakor tudi veselo spričevanje. da Bosna napreduje, ker v Travniku imajo oo. Jezuiti že 5. gimnaz. razred, v Gočji gori, nebelo uro od tam pr. oo. Frančiškani četertega. Kaj pa Sara-
jevo? Nekako tiho je — imajo le kako gimnazijo, ali ne? . . .
Umeri ;e 27. t. m. Brezniški župnik Č. g. Janez Kramar. R. I. P.
Čast, komur čast! Naš domači orgljarski mojster gosp. Fr. Goršič je za frančiškansko farno cerkev v nemškem Gradcu naredil nove orgije s 26 spremeui. Zvedenci zelo hvalijo to njegovo 47. dele. Zlasti into-nacije (značaja posameznih spremeuov) ne zna kmali kteri tako zadeti. Bog daj verlemu gospodu terdno zdravje, da bi mogel še veliko storiti v slavo Božjo!
Kardinal dr. J. Simor, nadškof v Granu, je včeraj obhajal petdesetletnico svojega mašništva. Kakor se je že naprej napovedovalo, imel je ta dan zelo slaven biti za vso Ogeisko, ker zavoljo velike učenosti, delavnosti, radodarnosti in ljubeznjivega vedenja vsa dežela po pravici spoštuje vzvišenega gospoda.
Pri sv. Jakobu ob Savi se je ta mesec veršilo dvojno prelepo opravilo. Sedemnajsto nedeljo po bink. (10. okt.) so naš milostni knezoškof posvetili ondajšno farno cerkev ter tudi sami pridigovali, česar so bili domači farmani in tudi od drugod v mnogem številu došli verniki jako veseli. — Pa še drugo veselje je marljivi gosp. župnik svojim Šentjakopčanom oskerbel. Precej v ponedeljek potem se je pričel sv. misijon, ki so ga celi teden čč. gg. Lazaristi s tisto gorečnostjo in vnemo vodili, ki nam je že iz premnogih drugih krajev znana. Pa tudi ljudje so kazali veliko vnemo. Bog daj, da bi v lepo, novoposvečeno cerkev prihajala vedno tudi stanovitno dobra, posvečena serca!
Duhovne vaje nčiteljev. Ob koncu šolskih počitnic beremo iz več krajev raznih dežel jako spodbudna sporočila, da so mnogi verli učitelji počitnic „zlati času prekoristno obernili tudi v dušno ozdravljenje in uter-jenje s tem, da so se za nekaj dni odtegnili svetnemu šumu in mučilnim skerbem ter vv mirni tihoti opravili — duhovne vaje (eksercicije). Če le komu, je gotovo učitelju odgojitelju večkrat treba tacega dušnega pre-novljenja. da more vspešno ne le učiti, marveč — kar mu mora biti glavna naloga — tudi odgojevati. Nihče pa ne more datTT Česar sam nima; in komu ni znano, kako hitro gorečnost upauu, in ugasuje, ako se opušča ogrevanje in navduševanje! Močno bi želeli in privošili kaj enacega tudi slovenskim učiteljem in po njih naši ljubi mladini slovenski.
Dolenjcem častitamo, da se je tudi med njimi osnovala dekliška šola šolskih sester, ki so v začetku tega mesca v Šmihelu pri Novem mestu pričele svoje blagodejno delovanje. Posebna sreča ne le za Dolenjce marveč tudi za druge slovenske pokrajine bo šola za gluhoneme deklice, ki jo že prihodnji mesec prično te taso spretne odgojiteljice ženske mladiue.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Blag prijatelj 3 gld. — Č. g. A. K. 1 gld.
Za sv. Detinstvo: Fr. Timotej v Saboru 10 gld. — Č. g. mestni kapi. Andr. harlin 10 gld. — Č. g. kateh. Ant. Keržič 50 gld.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. K.: Opravljeno. Pozdravljeni! — G. L. G—1 v L.: Storilo se je za dečka, kar je bilo moč. — G. V. KI. v G.: V malo dn^h bo gotovo. — Gg.: V. B. in J. Z.: Za zdaj prepozno, pa prih. S*»rčna hvala! — Več prijateljem: Odgovor v nekterih dnevih, zdaj je prišel vmes majhen zaderžek : — vsem pa terena zahvala in bratovski pozdrav!
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani