Keršanska odreja. VIII. Molitev. Naj učcniki svojim učencem in učenkam ne prikrivajo, da ječloveku, ker je po greliu na dušni moči oslabljen, nemogoče, se vseh prigrajanih pregreh neomadeževanega ohraniti, in si nasproti pridobiti lepih čednosti, ako bi ga v tein neprenehoma ne podpirala višja božja pomoč. Jezus Kristus pa, kferi nam je s svojim naukom to tesno pot pokazal in jo razsvitlil s svojim zgledom, je na desnici svojega Očeta v nebesih, in je vedni srednik med Bogoni in slabotnim človekom, da bi nam po njem in le po njem samim došla od Boga potrebna pomoč. Da pa to pomoč zadobimo od Boga, je pa treba, da ga tudi vsaki dan v svojih molitvah za njo prosimo. Če tedaj mi od svoje strani v Bogu dopadljivih molitvah pomoči prosimo, jo gotovo od Boga zadobimo; če pa molitev opuščamo, nas gotovo tudi zapušča božja pomoč. Kažite učencem molitev kot neko splošno pripomoč, da človek ostane v strahu božjem, ali v Ijubezni do čednosti, in da sovraži pregrehe. Molitev, praviin, jim priporočajle v začetku in h koncu svojih naukov. Spominjajte se vsak dan tudi sami, da nič ne pomaga sejati in prilivati, ako Bog rasti ne da; vedite, da brez božje pomoči ves vaš Irud nič ne poniaga. Molite torej, dragi učeniki! molite vsak dan, molite prav goreče in stanovitno, naj mili Bog blagoslpvi vaš trud, vaše prizadevanje, da sad obrodi v časni in večni prid in blagor vam izročene mladine! — Le pridno prebirajte za vas stan in za vaše zadeve podučne in primerne knjige in časnike, to je prav in potrebno; — vender pa, če ne bote v ta namen pridno niolili, vse vaše ukvarjanje ne bo nič zdalo in zaleglo, in mladine k pravi omiki in sreči ne bote nikoli pripeljali. Zdihujte torej v goreči molitvi in prosite Očeta luči prave niodrosti, ki je v svojem stanu potrebujete; ker le pri Bogu se dobi prava modrost. Da jo dosežete, molite radi dooia in v cerkvi, sami in združeni tudi z otroci, kolikorkrat imate priložnost. Serčna in stanovitna molitev bo tudi še druge dobre nasledke imela za vas in za mladino vam izročeno: da se bote pravega keršanskega duha navzeli, in, kar je čez vse drugo potrebno, da bote tudi po keršansko živeli — po znani in spričani resnici: nK d o r p r a v m 61 i, t u d i p r a v ž i v i lu Kolikor gorečniše bote molili, toliko bolj bote tudi sami sebe spoznali in zadobili pravo ponižnost, ki je perva in poglavitna čednost. S ponižnostjo bote pa pri Bogu vse izprosili in dosegli, kar saoii za se in za pravo oiniko in keršansko odrejo mladine potrebujete. a. P., duhoven.