19Z. stevnko. v ilBMiui, t peteK 25. W9ima »22. leto IP. Iihafa vttk dan »ortUa«, IsvMail ■•«•!!• ta pnualk*. •nseratt : do 9 petit vrst ft 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večfl Inseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrat 30 D; lenitne ponadbe besedi 75 o. Popust le pri naročitih od U objav aaprej. — laieratnl davek posebej. Vprašanjem glede inaeratov naj se prtio Si znamka za odgovor. Vpravsiifvo „Ilov. Naroda" la .Haradaa tiskara«" EaafUva oUoa *L S, prltlltao. — Taltlan at. 304. Oradalatv „Slov. Karata« Kaatlava allea at i, I. naastrop|a Talaia« *tav. 34. ftoataa aprafata la padptstao la mad ostao fraakovaae« mMT Rofca>plaov a« na vrata, fajaj 5MT Posamezne Stevilke: ~VI v Jugoslaviji navadu« dni 75 par« nadali« 1 O v Inozemstvu navadna dnl to, nadalja 1*25 D Poftntna plaćana v gotovini. „Slovsaskl Narod" velfa v Lpiblfanl ln po pottl: V J«vaalavl|i: T Inozemstvu i celoletno naprej plačan . D 12O— eeiotetno......D 2!6*—- polletno.......„ 60-— polletno ...... a K)6 — 3 mesečno. , • "'•*:• . . 30-— 3 metečno .*,... . {V4 — 1...... . IO— 1 . . A. . . . w 13'- Pri morebitnem povijanju se ima dal,i&a naročnlaa dopUČafi. Novi naročniki naj fošljeio v prviČ naroćnino vedno S*Sjy po nakacm'ct Na camo pismena naročila bre^ poslatve denar ja se ne moremo ozira\t. Ile pozabite KoroSke! V Rožu, 21. avsusta. Te dni, ko ste pri vas prazno-vali praznik moči in samozavesti, smo i mi premišljevali naše težave in nadloge. Moč, ki je bila o priliki vsesokolskega zleta osredotočena v Ljubljani, je odmevala daleč in je vzbudila tuđi v nas tukaj marsikako rešilno misei. V nadi, da i naša bol ne more pri vas ostati brez odmeva, si dovoljujem, gospod urednik, oglasiti se s svojim razmotrivaniem v vašem cenjenem listu. Rafinirani diplomaciji se je pred Časom posrećilo napraviti iz slovenske Koroške nekako mednarodno vprašanje. Kakšne sile so tu bile na tielu, tega nočem razlagati in pri tej priliki tudf ni važno. Res pa je, da se je Italiji posrečilo prikazati Jugo-slovene kot ljudi, ki segajo po tuji lastnini. Slo je ćelo tako daleč — in mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da je bila ta zasluga itali-janske propagande! — tako daleč je šio. da je neki žurnaiist v Švici po-xival ves civilizirani svet v boj prott — Balkanu. Z dnem, ko smo izvedeli, rda bo o naši pripadnosti odločevalo ljudsko glasovanje, smo bili prepričani, da Smo za Jugoslavijo za enkrat pro-padli. Vedeli smo, da je Slovencev v spornera ozemlju Koroške dovolj, da so v veliki, naravnost ogromni večini, obenem pa smo tuđi vedel!, da so ti Slovenci v mnogih krajih poleg vseh drugih nadlog še gospodarsko na milost in nemilost izročeni Nemcem. Na drugi strani pa smo tuđi položaj pregledali v toliko, da smo vedeli, da borba za slovensko Koroško ni borba med Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ampalč med slednjo in Ttall-jo. Potek dogodkov je našo domne-vo popolnoma potrdil. Po zaslugi Italije je danes slovenska Koroška del Avstrije. Prvič so nas dogodB preHiteB, arugič nas ne smejo. Mi tukaj še vedno verujemo v vašo zvestobo in vašo moč. Med našim ljudstvom, ki je izza prevrata sem toliko pretrpe-lo, je vera v svobodo še vedno živa in bo vkljub vsemu zatiranju ostala — ——^—^*^~ živa, dokler vi ne prekličeto onih besedi, ki jih je zastopnik Jugoslavije po glasovanju izrekel pri seji plebiscitne komisije, da namreč Jugoslavija ne bo nikoll pozabila Slovencev na Koroškem. Kadar nas za trenotek navda obup, nam zvene te besede kakor bahava fraza. Toda to je le mimogrede; kaj ti mi smo žilavt! gtoietja so nas trla v sovražnosti, pa nas nišo strla, zato rudi danes ne obupavamo. Trenotja obupa pozna vsakdo, a to so le trenutja, po kate-rih tem iskreneje vzplamti v nas vera, da so bile omenjene besede mišljene resno, nam v tolažbo in po-roštvo za boljše dni. Dogodki hite. Od vseh nasled-stvenih držav je Avstrija na najslab-šem in od dne do dne lahko priča-kujemo trenotka, ko bodo razmere dozorele. Italijanska politika bo rudi to pot napenjala vse sile, da od\Tne pozornost Jugoslavije od severoza-padnih mej. Spletkarila bo gotovo po vsej verjetnosti tako, da bo vaša diplomacjia imela ž njo posla čez glavo. Med tem se lahko zgodi, da se proglasi na vsem Iepem združe-nje Avstrije z Nemčijo. Ako vaša diplomacija zamudi ta trenotek, je po mojih skormnih mislih zamudila — rešitev koroških Slovencev. Tu se dela z vso paro. Od naj-nižjega do najvišjega, ki je v nemškt službi, vse dela za končni cilj. Ljudstvo posluša, gleda, strmi, s stranom Caka in se ne more braniti. Ali kdaj mislite pri vas na to? Avstrijska državna tvorba je v danih pogojih netnogoča. Do tega spoznanja so se že ponovno povspel! najrazličnejši faktorji tu in v inozemstvu. Kar pa trna pogoje nemogoče-ga, si mora iskati pogoje in obliko mogočega. Anglija je že menda začela uvidevati to in popušča. Italija pozna samo politiko osebne koristi in dovoli vse. Če more Iz tega skovati kak obolus zase. V nekdanjem trojnem sporazumu je torej samo §e Francija, kl se protivi združenju Avstrije z Nemčijo. Tuđi ta odpor. se mi zdi, bo šČasoma popusti!. Po vsem tem je zelo verjetno, da za nas kmalu nastopi usodni moment. Dokler je Nemčija stisnjena, polna notranjih in vnanjih nadlog, dotle] bi po mojem mnenju bilo mo-goče pametno pokajanja ž njo. V mteresu nje in Jugoslavije bi gotovo bilo Čim najurejenejSe razmerje mir-nega sosedstva. Prepričan sem, da bi »bilo za tako ceno Ncmčiji prav lahko pogrešati teritorij slovenske Koroške ... Morda sem Šel predaleč, toda nervoznost s katero 5em hitel po-ročati o tem. naj vam priča, gospod urednik, kako živa in nujna je potreba po svobodi v nas! Stevan člrković: SodobuD zadružnišfnĐ u Srbili. Napredovanje pokreta in osno* vanje zemljoradniških zadrug ie bi* Io najtežte v prvi periiodi. Ob poman ikan ju zakonov, ki bi dajali irravno podlago zadrugam in resruli* rali odnošaje med zadružniki. Kakor tuđi odnošaje zadrus: proti tretjim osebam, nišo imele zadruge nikake sigurnosti za promet med občin* stvom in državo. Po razumljivi borbi, katero so pričele proti zadrugam vse one parasitske vrste, ki so ?A* vele od brezvestnega izkoriščevania seliakovega položaja, so tuđi držav? ne oblasti sam© čudno postopale ' z zadrugami ne vedoč, v katero skupino udruženj nai jih vp!š*ejo. Zgodim lo se je ćelo to, da so policijske oblasti v duhu onega Časa označale kmetilske zadruge za socijalistične fn taine organizaciie. ki so sumliive. Ali navzlic vsemu temu je pokret s>l svojo pot dalie in napredovah raz* širieval se ie in dobiva! vedno globla tla v vseh kraiih tedanie male Sr* bije. in število zemlioradnisicih za* druur. kreditnih, nabavljalnib. mle-karskih in drujrih lo naelo rastlo. Vsako letn so prirelale r>o vdo= mačeni navadi, ki se rudi še sedaj spoštuje. zadrusre Pred Jesenio svoje vsakofetne kongrese, kf predstava Hajo, Vakor se lahko reče. naiveli-častnefše momente našega sodobne« sra kmetilskecra zadružnišfva. Na teh kongresih se te manifestirala in se še vedno manifestira zadružna za* vest in solidarnost zadražnfaov v borbi proti bedi in zlti teea ali onega kapHallstlčnega reda na eni strani, na drugi pa borba za skraini cilh potom kooperativnega udruženia izvršiti preobrat sedanje naše gospo* darske sestave ln v blfžnfi ali daljni bodočnosti za-srtovati kooperativno* gospodarski sistem po načelih so-dobne kooneraciie. Država je nri koncu prve peri* Iode pričela polagati pozornost na kmetiiski nokret. Naivišu državni predstavniki so pričeli prisostvovati kongresom zemlioradnr?kih zadrug. Na tretjem kongresu Zveze srbskih zem1jor?dni^:ih zadrug Cl2. septem* bra 199S) sta prišla tuđi tkarat^i ministrski predsedmk dr. Vladan OJorgJević ln minister za kme-tifstvo. »Bodite prepričani bratie.« ie fe* kel v svoiem govoru pokoini mini-strski predsednik. »da od vsega. kar se ie posJednjih 50 let pri nas v Srbiji zgadilo, naibrže ni bilo tako plodne in t?.ko srečne ideje, kakor je ta: udruženie za napredovanje poljskcpa Pri del ovan i a. Vse, karkoli bo mogerče storiti, da se ta pokret ofači fn razšin, da postane silnetši in intenzivnefšl. da zaiame nalširše kroge našega naroda, za vse to se bo pob rigala gospodarska vlada vse to se heče rudi storiti. < 3. decembra J89S. Ie srbska na* rodna skupsčina sprejela zakon o zemljoradničkih in obrtnih zadrti* gah. Ta zakon ie bil nekaj novega za dv^tedanje zakonodajstvo. S spr^-1et?etn tega zakona nastaja druera neriiada v razvoju zadružništva v Srbiii. ki ie trajala do pn'četka sve* tovne vofrie. To ie bila doba na.iveč* iega nanredka in zelo koristnega in plodovitega dela srbskih zemljoradniških zadrus:. Pred vsem so đobfle zemftorađ^ niske zadruge zakonsko podlacro jn zaščito. vsled česar fim je bil v ve« Ifki meri olajšan splošen promet. Nato pa ie še država sama dala za- drugam neomeien polet. Z zakenora o zadrugah so Ie*te in njihove zveae proste vseh taks za ustanavtjanie udruženi, za potrjevan}« praxiJ. knjie itd. Nadalie so zadruge or>ro*-sčene davka in vseh davSčin na dalo, kapital dohodke ter raznih ca^ rinskih plačil. Zadružniki se nadalje or>roščaio zadružnih in občinskih taks za potrjevarue obligacij, kadar spreiemaio denar za t>osoJ!Io o* $\ro* iih zadrug. Pri nabavah z& državo se daje prednost interesiranim z«-drugam. Zvaza zemljoradniških w^ drug ie prićela dobivati letno subvencijo od države in razven teffa od čistetra dobička razredne foterije vsakega leta se ioj od^teva mesek 50.000 dinarjev za noveCanje kapitala Zveze zemljoradničkih xadrug\ Gotovo je, da je podpcrra s srrare države mnoga prir>omos:!a sodobni?* mu zadružnemu pokretu, ki si je pri* dobil v tei dobi toliko pristaše^ w ie napredoval takvo naglo ter so r*at širil taka da Domeni ta kakor smo že rekli, najsijajneiše čaše v njegov vem razvoju. Kongresom remljo radniških zadrug so prJsostvovali takorekoč stalno rrajvfŠH državni oc? gani. V pokoinem kralju Petru ić imele srbske zadru(?e svojega nah večje^a zaščitnika in Dodpornika kooperativnih kl ©i. Na pozdravno brzojavko, poslano z VITI, kongresa Zveze srbskih zadfd«: kraljn Petra je dobit predsednik kongTesa tale odgovor: »Izjavite, prosrm V^6, zboru moio zahvalo za pozdrav rn povejte časti tim ^adruŽnikom, efe bo mola stalna brisra. da se oridelova-nje v Srbiii ojačf na temelju naocl, katera zastooa Va§c iKlruŽBnje. — Pe t or.< Ob' vsafn" pr!!fW rio 3ezeli ^c po^ kojni krali po stan navadi DoseČa! zemljoradnisT\c zađm^c zadržava! se v njihovih prostorih dalle časa in raszpravlia! z zadružnjk! ^r^pojd-ar-sko * pridobitvena in zadni^ii: vprašanja. Za m&zovega žfvlienla so se za kraHevski dvor m!©čnf prrf5 izvodi kakor mleko. sir. surovo mi-slo itd. nabavlfali izključno \r, srb-skih mlekarskih zadrutf. I. Zupmnčlč: Raholelvtm ivanovKlmz- uspeino ntovol v nebesa. Ivan Ivanovič — roski kme*. Imel je svoje krave, konje, ovce in svinje; jecHl jih je, prodajal, kupoval dniEe, pa jih zopet redfl. Imel je svojo bajto, svoje njive, obdeloval jih je, kot iih obdelu-jejo vsi kmetje, pa je živel s svojo družino mirno in zadovoljno. Prišla je revolucija. Ivan Ivanovič dolgo ni vedel, kaj se godi v Petrogra-du in Moskvi. Sele Čez dva meseca mu je povedal batjuska sosedne vaši, da n! v Rusiji vec carja, da je Rusija postala republika, da je vstal apostol svobode Kerenskij. ki je osvobodil ruski narod izpod stoletnega jarma. Ivan Ivanovič se je odkril prekrižal pa si je ntislil: Tcžpublikau pa naj bo režpublika, da bi bil le car dober. Morda pa bo naš novi car Kerenskij zahteval mani davkov kot Nikolaj. Božja volja je, bog za va-ruj! Ivan Ivanovič je redil svoje trave, Vonje in prašiče, obdeloval svoje njive in živel mirno, kot je živel prc). Prišla ie druga revolucija. Ivan Ivanovič je zvedel, da ni več Keren-skega, da je vstal novi apostol svobode, Ljenin, ki bo pobil s svojo vojsko vso gospodo, vzel bo veleposestnikom vso zemljo, pa jo dal kmetom, davkov kmetu ne bo trebt več plačevati, na zemlji bo ustvaril raj, ki ga je Ivan Ivanovič pričakoval šeie na onem svetu; Zopet se je Ivan Ivanovič- odkri!, zopet prekrižal. pa si ie mislit: pa če je tako. pa nai bo. Cc bo novi naš car tako dober, bog ga varuj še mnogo let. Ivan Ivanovič je pa kmalu začel spornavati novega carja. Ta novi car jo poslal svoje biriče, ki so zahtevafi od Ivana Ivanoviča krave, konje, ovce, prašiče, vse, kar je prej prodajal v mestu, denar pa sprrvljal v moSnjiček za stara leta. Ivan Ivanovič je pridelal deset mernfleov pšenice, car ie zahteval petnajst; imel je pridno kokoš, kl je znesla vsak dan eno jajce, car je zahteval dva; Imel je tri krave, car fe zahteval štiri, kratkomalo Ivan Ivanovič je moral dati carju vse, kar je imel, pa še ni zadostovalo. Ivan Ivanovič se 1c poČesal za vratom, pa si je mislfl: to-Te pa ne bo prava svoboda, tale ear pa ne bo dober. In začet se je Iva« Ivanovfc posvetovati s Pjetrom PjetroviČem, Si-dorom Ivanovičem, Kuzmom Damjano-vičem in mnosimi drugiml ki so se pravtako praskali za vratom in kimali z glavami nad novo svobodo. Dolgo so se posvetovali, pa so sfctettfli poslati Ivana Ivanoviča v nebesa, da se pokloni Bogu-očetu in ga prosi, naj priđe na zemljo, da jim uredi življenje, kl ga je zmeJal novi car Ljenin z novo svobodo. Ivan Ivanovič je bfl poštenjak od nog do glave, sprejel je to težico nalogo molče, pa se je napotil v nebesa. Dolgo je hodil Ivan Ivanovič« na-zadnje se ie ustavil pred nebeskim! vrati. Odkril se je, odkašljal pa je po-trkal. Sveti Peter mu je odprl. Ivan Ivanovič ie vstopil v nebesa, zagleda! Boga-očeta na zlatem prestolu, priklo-nil se mu do tal, pa je dejal: Bog-oče, tcžki Čaši so nastali za nas reveže na zemlji. Prišel je novi car. obljubil nam je raj na zemlji, če5 da Tebe ni, da je vse to, kar so nas učili naš! dedi in pradedi. laž. da je raj le na zemlju ki ga pa uživa samo gospoda, šli smo za njim. pobili smo gospodo, ko pa je novi car sedel na prestol. si je izbral novo gospodo, nove biriče. ki nas zatirajo še bo!j kot preje. Slabi čaši so nastali na zemlji, sami si ne moremo pomagati: novi car je surov in krvoločen. zato pa so me poslali Pjotr Pjetrovič, Sidor Ivanovič. Kuzma DomjanoviČ in še mnogo drugih, da te prosim v imenu vseh zatiranih, stopiti na zemljo in resiti nas iz težkega položaja. Bog-oče je pogledal Ivana Tvano-viča. pogladil si je sivo brado, pa je dejal: »Lepo je in veseli me, da se me spominjale ti in tvoji sotrpini na zemlji, pa Drestar sem za take stvari, vse te-koče posle sem izroči! svojemu sinu. Pojdi m povej mu* morda ti bo pa on potnagaLc Ivan Ivanovič je povesil glavo, pa se je napotil k Bogn-sinu. Bog-sin Je sedel s svojo materjo pod križem. Pet ran je zijalo na koščenem telesu kot takrat ko so ga sneli s križa. Ivan Ivanovič se je poklonil do ta!, potožU Bogu-sinu svoje gorje, pa ga je prosil, nai se usmili zatiranih, naj se spusti na zemljo in jih reši krvoločnega, nepra-vičnega carja. Bog-sin je začuđeno pogledal Ivana Ivanovića, ironičen smeh- Uaj je !cgel na izmučeno lice in sprego-voril je: »Ne, Ivan Ivanovič. iz tega pa že ne bo nič. Bil sem na zemlji, učil sem ljudi, kako naj žive. pa so mi plačali hudo za dobro. Razpeli so me na križ, moji učertci so podrli svetišče, ki sem ga se-2idal na zemlji, zaradili so novo. vrgli so mojo podobo iz tega svetiŠča. na njeno mesto so postavili zlato tele. pa se mu klanjajo. Če je res tako hudo na zemlji, pojdi pa prosi proroka Elijo, morda ti bo on pomagal.« Ivan Ivanovič je povesfl še niže glavo. pa«#e je napotil k proroku rTlifi. Elija je sedel v zlati kolesnici štirje vranci so brzali pred njo in nestrpno bili s kopiti. Ivan Ivanovič se je priklo-nil do tal, potožtl Eliji svoje gorje, pa ga je prosil. naj usliši glas zatiranih na zemlji, naj jih reši groznega car]a. Hija je stopil iz zlate kolesnfce, približal se je Ivanu Ivanoviču, pa Je spregovoril: »2al mi je, Ivan Ivanovič, da ti ne morem pomagati. Spustil bi se na zemljo, da vidim vaše gorje, pa se bojim. da mi boljseviki ne zapleniio moje ko-lesnice in mojih vrancev. Bos* že oprostit, star sem, bilo bi mi nemogoče, vrniti se v nebesa peš. Prosi, če je vaše gorje na zemlji res tako veliko, proroka Moizesa, morda se vas usmili on.« Ivan Ivanovič je povesil glavo nlz-ko, nizko. pa se je napotil k proroku Mojzesu. Mojzes je sedel nad debelo knjigo, lista! je počasi in popravljal postave, ki iih je bil dal izraelske-mu ljudstvu. Ivan Ivanovič se ie prl- klonil do tal potožil Mojzesu svoje gorje, pa ga je prosil, naj se vsaj on usmili zatiranega ljudstva na zernlji. Mojzes je zaprl debelo knjigo, sncl očala, pa je spregovoril: »Šel bom, Ivan Ivanovič s teboi aa zemljo, ogledal si bom vaše gorje, in če bo le mogoče, bom rešil nesre£ur> ljudstvo in ga pripeljal. ko+ nekdni \r-raelce, v obljubljeno deželo.c Ivan Ivanovič je bil ves srečea. Vrtel je v rok ah svojo papaho (rusko pokrivalo), klanjal se ie Mojzesu do tal in sipal ie venomer hvalo veftlcermi proroku. In napotila sta se na zemljn Ivan Ivanovič z velikim prorokom Mojzesom. Minflo je nekaj drri in Mojzes se je srečno vmil v nebesa. Bog-oče, ki ie medtem že zvcdel, da je Mojzes sprc-jel težko misijo, ie poslal k velikomu proroku arhangela Gabrijcla, da pokliče Mojzesa pred božji prestol. Mojzes se je približal zlaterrra prestolu. smeb-ljaj je igral na licu proroka. Bog-oče ga je vpra§al, kako ie na zemlji. »Veliki oče, vladar nebes in zemlje, bil sem na zemlji, videl sem, kaj se tam godi, in prišel sem nazaj. da tf poročarn. Bil sem v Tomsku in Petro-gradu, v Odesi in Moskvi v Kijevu m na Kavkazu, pa »em videl, da ni res. kar ti je govoril Ivan Ivanovič. Naši so vsi preskrbljeni, vsi zadovoljni vsl siti in oblečeni in vsi so trdili v en glas, da iim ie dobro v obljubljeni de- želi Bog-oče je prfkimal z ^lavo ln Moizes se je vtoil k debeli knjtgi stran 2 »S L O V C N S K1 NAROO« dne 25 avgusta 1^22 Stev. 192 Avstrllsbl problem — „Biti m ne mtif** NACRTI DR. ĐENEŠA ZA GOSPODARSKO OBNOVITEV SREDNJE EVROPE, — ITALIJA IN ĆEŠKOSIOVAŠKA STA PROTI DEUTVI AVSTRIJE. — Praga, 23. avgusta. (Izv.) Listi obširno razpravljajo q načrtih dr. Beneša za gospodarsko obnovo in finančno sanacijo Srednje Evrope. V bistvu omenjajo, da i© dr. Bene* osebno prevzel zastopstvo Interesor Avstrije pred Zvezo narodov, kjer predloži sam obširen in izerpen nacrt za sanacijo Srednje Evrope in v prvi vrsti Avstrije. Dr. Beneš skuša resiti v globokl krizi se nahajajočo avstrijsko industrijo, katera kriza bistveno vpliva na čeŠkoslovaško industrijo. V češkoslovaških vodilnih krogih nikakor ne mislljo na politično, oziroma gospodarsko likvidacijo Avstrije. Nasprorno Češkoslovaška kakor tuđi Italija sta načeloma in brezpogoino proti vsakl delltv! Avstrije. »Prager Tagblatt«. ki priobču-je zanimive informacije iz neposredne blizine dr. Beneša, pripominja tu-HI, da so vse vesti o priključite. ozl-roma nasionltvi Avstrije na Itailjo neresnlčne, ker ie Avstrija gospodarsko vezana na Srednjo Evropo, posebno na ČeŠkoslovaško in jugo-sfavijo. V jrlavnem razmotrivajo se-o1o?rnl volilni imenikl ra volitve v ohfasfno skimjSffIno. c\z\r. narodno skupšeino. Celoknpnn Stavilo volikiih upra-vičencev zna?5a 12.0*W. Z ozir^m na to. da 10 uđele?ha ?>ri vrlltvah v nbTn^tno ^kun-SJIno ro znkonu verana na pnlletno stalno Mvanje v dotUnem kralu, Ie mestni magistrat irdal svojee?»sno pnztv, da se prijavilo vsi vrlilnl upravičrnc!, kl Se nišo v evidn-cl. Temu pozivu se je odzvalo relo p!xxlo §te\*ilo in Je na ta način tolmag« ra?liko med upravlčenci r& občinske volitve (T?O1Q) in zh volltve v oblastno skupSČlno (12.046). = Ocfliod rimanjega ministra v Praso. Beograd. 24. avgusta. (Izv.) Zunanji minister dr. Nlnčlč odpotuje nocoj na konferenco v Pras:o. Za nie-govega namestnika ie določcn minister saobraćaja Andrtfa Stanlč. = KraHevJč GJor«?e položll svoj oficirski čin. Izjava kralje-viča Gior^ja, da odlaga svoj oficirski čin, je bila na 11 erodainem mestu uvaževana. Tuđi pe-šadijski polk. ki je doslej nosil kralje-vičevo ime, spremeni ime in se bo ime-roval pp. »Suvobor«. = Klerikalci, železnlca in shod ▼ Starem trxu. Iz Starega trga pri Cr-tiomlju nam pišsjo: Glede na notico »?hod v Starem trgu pri Črnomlju In »Slovenski Narode, ki jo je prinesel »Slovence« dne 22. avgusta, izjavlja-ino to-Ie: Manifestacije ljudstva, ki so dosegle svoj vrhunec na zborovanju v Starem trgu pri Čmomlju, so bile izraz hvaležnosti ljudstva onim, ki so izvoje-vali uzakonltev gradnje naše železnice. Samo ob sebi je torej umevno, da se Je vse ljudstvo zahvaljevalo gu. min. Puclju in klubu SKS. Ni bilo to direktno zborovanje SKS, bilo pa je zanjo najve-ličastnejša manifestacija, ena sama spontana volja vse Poljanske in Kočev-ske doline, Belokrajine in sosednih hrvatskih krajev, da se da izraza hvaleZ-nosti onim, ki so to Železnico izvojeva-H. NelteH slavoloki. zastave, lampijonč-ki, strel janje s topiči, vse to je kazalo rotranje razpoloženje ljudstva, ki se za-veda, kaj je železnica in komu je v tem oziru dolžno zahvale. Samo od sebe je v?e, prav vse ljudstvo pozdravljalo ga. ministra Pudja in došle goste. Da je to resnica, nam jamči dejstvo, da je bU g. minister Pucelj z gospodom pokrajinskim namestnikom in ministrom Iv. Hri-barjem izvoljen za častnega občana ob-čine Stari trg pri Črnomlju. Mislimo, da to ne bo grenka kaplja v kupo upravi-čenega veselja SKS niti »Slovenskemu Nar.«, toda nekomu drugemu. Da pa je vodil zborovanje z. župan M. Rade, je umliivo, ker je pač župan; odločno pristajanje na SLS tu ne prihaia v poStev, Res je bil shod v Starem trgu manifestacija vsega ljudstva brez izjeme, toda v zahvalo onim, ki so edini izvojevali železnico. in to je bil g. min. Pucelj s klubom SKS. »Slovencu« svetujemo. naj bo dosleden: ako Je skoraj dosleđ-i?o odklanjal članke, kl so govorili v prilog naSi progi, naj tuđi sedaj epuSCa te Skodoželjne in nevoSčIjive notice. — Poljanci ob KolpI. = Nov dnevnik v Beogradu. S 1. septembrom prične izhajati v Beogradu neodvisen dnevnik »Preporod« na programa državotvornosti List bo posve-Čal posebno pozornost gospodarskim in kulturnim razmeram v naši državi. = Not muslimanski list V Sarajevo je pričel izhajati list »Rad«, ki ob-liublja, da se ne bo peča! s politiko. I«-hajal bo dvakrat na mesec — Vpraianje bolgarskega pravopisa. Bolgarski dopisni urad poroča. đa se je na podlagi kompromisa med un!-verzo in prosvetnlm mlnistrstvom kon-čala dolgotraina kriza sofijskega vse-učiliiča. Kakor znano. Je prosvetni minister svoječasno odredil nov bolgarski pravopis, kateretnu so se v prvi vrsti uprli vseučilisTci profesorJL = Vsi madžarski koledarfl pi^PO* ▼edanL Notranje ministrstvo je prepo-vedalo vse madžarske koledarje za Ie-to 1W3., kl so bm tiskani na Madžar-jkem, ker vsebnjejo iredentistlCiie danke bi slike. « lumandto - nemfkl odnolal!. »Dally Telegranh« poroča iz Milana: v rimskih političnih kroglh se govori, da potuje fakladnl minister Paratore v posebni misiji v Berlin, kjer bo uredtt gotova flnančna vpraSanja med NemCijo to italUaosko vlado* Gospodarstvo. REDUKCIJA DELAVSKE MEZDE V AMERIKL — New-York, 23. avgusta (Reuter) član! jeklenega trusta in glavne neodvisne tovarne jekla so znižale meztto za 20 %. — g Carinsko posredništvo, Finančno ministrstvo v Beogradu je imenovalo za carinskega posrednika pri Glavni carinarnici v Mariboru »Kralj, dvorno spedicijo »O r i e n t« d. d.« —z Prodaja konj. V sobto 26. t. m. in eventuclno v nedcljo 27. t. m. se bodo v Nušakovi vojaSnici v Trnovctn, Ljubljana, prodajali na javni dražbi konji — 94 — ki smo jih prejeli na račun vojne odškod-r.ine Iz Nemčile. Prodaja se začne obakrat ob 10. dopolJne. Pogoii se zvedo na licu mesta. —g Poročilo Hnicljarskega društva ra S!oveni]o o slanju bmcljskih nasadov. Z a -tecC.S. R. 17. avgusta t. L Po nekaterih deževnih dnevlh je nastalo dancs vendar lepo vreme. katero kaj ugodno vpliva na mzvoj hmel'arskih kobul. V neknterih kra-iih se je prikazr.l bakreni palež. Vlage ima zcml a sedaj zadnsti; lepo vreme je potrebno. V neKaterih občinah se je ic pričelo 35 obiranjem O cenah še danes ne more bit! govora. Žatec in okolica bosta letos Imela sicer obilo, pa Ie srednjo letino. Kakovost hmelfa bo pa najboljša. Cene še vedno pa-dajo in se ra 50 kg hmelja — iz leta 1921. — srednje kakovosti, plačule Ie po 800 do 1000 Kč. —g Padanje cen Štajerski živio?. Ir Maribora poročafo: Zadnji žlvlnjski sejem dne 21. L m. je kazal očltno tendenco ponovne-ga padan!e cen, toda živahnejšo kupčijo kot je bila na zadnjem sejmu, ker so izvoz-nlčarii irjabili ugodne cene za izvoz na Cehoslovaško. Prignalo se Je: 170 voloVj 9 bikov, 365 krav, 16 telet, 12 konjf 1 oscl. Skupaj 573 glav. Prodalo se Je nad 300 «lav. Cene kg 2ive teže: debeli voli 34 do 37, poldebeli voli 26 do 22, plemenski voli 23—25, bik! za klanie 13—30, klavne krave 22—25, plemenske krave 17—20, krave klo-basarlce 13—15, malzne in breje krave 20 do 23, mlada živina 25—30, teleta 36 kron. Povprečne cene so torej iste, kakor so bile aprila meseca. Padanje cen je v tesni rvezl s slabo letino krme, ker otave, na katero se je računalo, ne bo, sai so paSniki in trav-nfld, ki so vstran od vode, kakor bi bil! požg^nlg, tudl druge krme (koruzovlne) letos ne bo, čeprav sedaj nastopi deževje. Skra}nl čas je, da se vlada omisli saščite živlnorejca, ki ie vsled pomanjkanja krme prisiljen živino prodajati za vsako ceno iz-vo«ničariem, a kupovati meso po visokih cenah, ki občutno zadenejo tudl konsumen-ta sploh. V Mariboru je mnogo odveč bre^-vestnih izvorničarjev. II. veliki Uubljanskl semenl« OKLIC. V dnevih od 2. do 11. septembra 1922. bo otvorjen v Ljubljani IL veliki ljubljanski vzorčni semenj. Zanimanje za ta semenj je splosno ta sodeč po veliko veCjlh pr!}a-vah razstavljalcev in obiskovalcev kakor lani iz vseh pokrajln naSe države, potem Iz Ceškosl6va$ke, Poljske. Francoske, Ho-landije, Nemčile. švice, Avstrije, Belgije, Romuniie, Italije in Madžarske, se bo zbra- 10 navedene dni v našem mestu na tisočc in tlsoče tujcev. Ne glede na to, da Ic semenj v prvi vrsti za nas Slovence velikega narodnogospodarskega pomena, se mora zavcdatl naše mesto 5e posebej svoie dolž-nosti, da gre po možnosti In rade volje prirediteljem na roko. Ljubljana ima sloves, da zna sprejemati s pravo slovansko go- stoljubnostjo, kar je pokazala posebno 0 priliki I. jugoslovenskega vsesokolskega zleta. Dokažimo tuđi sedaj našim bratom z Juga In s severa ter drugim, kl prihajajo k nam z dobrim namenom, da smo tuđi vredni tega slovesa: vsak naj se po£uti v naši sredi kot doma! Ker se vrle ob čtsn velesemnia v Ljubljani tuđi rarni kongresi (kongres pro-fesorjev naše države, svetovni kongres invalidskih organizaclj, poset Slovenije !n Ljubljane kmetov iz Srbije L dr.) in si mora urad Ijublianskesa velikega semnja začasno preskrbetl zadostno število prerov Čl§č, vabim na proSnjo predsedstva Ijub-ljanskega velikega semnja cenjene some-ščane, da se prlgiase vsl on!, katerl b! za čas semnja ali tuđi samo za nekaj večerov dali na razpolago prenočišča (posteljo ali divan) — seveda proti plačllu. Stanovanj-skemu odseku bo dobrodoSlo vsako pre-nočliče. tuđi zasilno, ali več postelj v eni sobi. Priglast sprejem* stanovanlskl urad II. Ijubljanskega velikega semnja v prltllC-ju nove palače Ljubljanske kreditne banke ob Dunajski cesti. Prijave se lahko pošllja-Io tudl pismeno t navedbo cene ta postel! fa en veCer. V LjubUani, dne n, avgusta 1922. Mairlstratnl ravnatelj: Dr. MOlHttii Zarnlk. 9. r. —g Laoskim razstarllalcem. Kdor trna Se od lanskega leta kake razstavne predmete al! ka) oprem* na MlmiSCa. sa| Jo nemudoma odstrani, ker bi bil t nasprot-nom slufiaju Mhneski urad prisiljen odstraniti Imenovane predmete na stroSke po-testnlka, ne glede na eventualno ikodo, ki vtled bi tega utegnUa nastati. —g Sejeitlm snake bi Itevflko legitimacije dobi vsak razstavTJalec Sete po pri-hodu na sejmjIČe ob otvorltvi serrmja. To smo morali vpeljatl v svrho lažfe kontrole In Javljamo to vsem. da preprečlmo even-tuelne reklamacije. Polovično vožnjo dobi vsak udelefnlk s samo legitimacijo, m glede na znak. Ko prlde na aejmISče, mu pri 1 blagajni odvsamemo kupon In damo znak ter napišemo Itevllko znaka na legitimacijo. Kultura. Dr. fr. Goestl: SLOVENSKA OPERNE SKLADBE IN LIBRETL Najstarciše opere so zajemale dejanie iz bajeslovja, odr:ovarjajoče duhu svojega časa. Edina sklačba, ki se je skozl 150 let vzdržala na odrih, je Oluckova »Orfej in flvridlka*. Poznc-e so se pričele velike be-rojiSke in zsodovinske opere, nastopile 50 romantične, kiterih glavr.i predstavitclj je Webertv »Carostrclcc«, Jn mnoge druge. Zavladal je Wa^ner in prispeli smo do kon-čnega realizma modernih Italijanov. Smeri merodajne v slovstvu, so imele svoj vpliv tuđi na llbrctc. TJporabljale so se za Hbrete Lzvlrne snovi, a tuđi predelave dratn in romanov. Zanimiv je v lem oziru pogled na opere, ki so še danes stalne po vsch večjih odrih ln ki so tuđi Slovencem znane In priljubljene iz pre;$nje in sedan]e dobe. Od klasikov so si mnogi libretistl lzt>o-soiali svo;c snovi. PriZnimo 5 Shakespea-rom! Od francoskili skladateljev nam je poda! Gounod »Rornea In Juli;a«. Thomas pa »Hamleta«; od Italijnnov Verdi »Otela« fn »Falstafa*, od Ncmccv Nicola! »\re?elr žene vindzorske* in Goetz »Ukročeno trmo-slavko«. Po Oeotheju so posnete opere: ođ Franco^ov: Gounod: »Faust-: Thomas: vMignon« in Ma^scnet: »\\erther<; od Italijanov: Boito: »Mefistofeles* (v Italiji ena najpriljubljenejših oper); od Nemccv: Gold-mark »Goetz von Bcrllchingen«. Schil'er jo v operi najbolt zmn po ^ossinljevem »Tellu-, Verdi je v svojih mladih letlh rad se^al po Schillerju; komponira! je »Rrzbcjnike«, »Don Carlosa* ter »Kovarstvo in ljubezen«, kl pa nlso Imele trajnega uspeha. Se zadnja leta sta se na Dunalu po]a-vfll moderni operi »Tell^ ln »Ferdinand« (po »Kovarstvu in ljubezni«), kl ste temeljili na Schillerjevih dramah. Kornerjev »Zrinski« je podlaga bescdllu na?e hrvatske opere. Wildejevn »Salome« je uglasbll Ri-kard Strauss, Heinejevega »R.itcliffa« pa hkratu Mascagnl In Vavrinecz. — Od modernih dram Je bila Hauptmannova »Potopljeni zvon« podlaga Zoelnerjeve btoiraen-ske opere. Od dram naj omenim Ie Beaumarchal-sovo znamenito »Pisarova ženitev« — znamenito nam Slovencem tuđi radi tega. ker je po njej prircdil Llnhart eno naših naj-starej?lh dram: »Veseli dan* al! »Matiček se ženi«. Tudl Mozartu je služila xa eno njegovih najkrasneiSIh In najpriljubljenejSIh oper. Mnose druge opere so posnete po romanih. V romanu tn njegovi dramatlza-ziji »Dame s kameiijaml" ima svoj Izvlr Verdijeva »Traviata«. Izvirna besedila te nemSkega bajeslovja si je sestavljal skladatelj Wagner sam. Kadar se govort o operah, se omenja Ie skladatelj — libre-tist ostane neimenovan In neznan večlnl, dasi }t njegovo Ime na Kledališkem lista. — To zapostavljanje je morda vzrok, da se marslkomu zdl to pesnlštvo manj§e vred-nosti ln manjše veljave ter da se priznao! pesniki nočejo ukvariatl z llbrcti. Med Francozl je bil Scribe zelo priljubljen in prlznan dramatlk, In vendar Je, deloma sam, deloma v družbi z drugim!, naplsal ćelo vrsto libretov. Tako zlasti za Mejrerbeerove velike opere In za nekatere Auberjeve, kl so Se danes po večjih odrih uspeSne. Slavni pesnik Metastasio )e zlagal operne tekste. Da Ponte živi še v nekaterih opernih tckstlh Mozartovlh. Od Nem-cev ie priznam" Mosenthal (Čegar »Deboro« poznamo tuđi Slovenci) spesnil tekst k »Veselim Zenam wlndsorsklm« ln »Kraljici Iz Sabe«. Zelo znan francoskl llbretist Je bfl Bar-bier, kl Je splsal tekste k »Faustu«. *Mljr-nomi«. Hofmannovira pripovedkam« hl mnogim drugim operam. Od Italijanov naj omenim Salvatore Cammaranno, ki Je znan po Trovatore«, »LucijI Lamcrmoorc, — RomanJja. od katerega Imamo besedllo »Norme« in »Mesečnlce«. — Piaveja, kl i« Spesnil »Rlgoletto« ln »Travlato«. Lcp vzgled kolegrfjanostl ln domoljub}« Ie pesnik in skladatelj Bolto. Njegov »Me-listofeles« je slavljeno delo, 0 katerem bi želei, da se vprizorl tud! pri nas. Bolta Je dal svojemu slovečemu rojaku VeTdIju na razpolago svoje tekste za »Otelo* In *Fal-staffa«. NI hotel uglasbltl lastnih besedfi, ker Je želei, da poda njegov slavni rojak svetu skladbe, o katerih Je vede!, da bi pre-koslle njegove. Vsekakor Ie bila to velikodušnost, za katero mu mora blđ hvalež-na glasbena umetnost Tako torej vidimo, da Hbrett nflcakof nišo pesnIStvo drugre al! tretje vrste — In da so se odlični možje radi stavili v službe umetnostL ■> * .« — nt funeta<i ništava kluba »Grobar« v Mariboru. Mladi, agilni slovenski umetnUki klub »Grohar« v Mariboru priredi letos od 8. do 17. septembra, o priliki pokrajinske obrtne razstave in v zvczl ž njo, v telovadnld dekliške ljudske ln me-ičanske Sole v Cankarjevi ulici svojo III. umetniško razstavo. Razstave se udeležl okrog 15 umetnlkov iz Maribora In mariborske oblasti, tako, da bo nudila v vsa-kem Oztru popoln vpogled v stanje vpo-dabljajoče nmetnosti v našem severnem ozemUu. PriporoČatt bi bilo, da bi se to ▼ažiKT kulturno prireditev ob meji zanimala tudl IlrSa Jugoslovenska Javnost ter Jo posetlla v čim lepSem Stevflu. — Otvorltev Narodnega gledallSča ▼ Mariboru« Z ozlromrna otvoritev pokra;in-ske obrtne razstave v Maribora se letoSnja gledallSka sezona prfCne že z 9. septembrom In sicer z nafbol] privlačno opero »Prodana nevesta«. Prvi predstavi slede koilkor došle) znano, Ie: »Revizor« In Čanka r je v »Hlapec«. Uprava namerava prirediti na teđen po pet predstav, morebltl tudl stmfonlčne koncerte, da se prlitedljo itroftkl za drago Q5Uovo dvorano« Siev. 193. »SLOVENSKI NAROD« dne 25. avgusU 1922. stran 3. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 24. avgasta 1922. — Našim ceojeolm naročnikom! Zamudnikom, ki do danes — žal — nišo •onovili naročnine za avgust, se pre-neha pošii janje lista dne £5. t m. — Katii oeurja v zgodnjih dopoldanskih uraii je bil iDicrurbani telefon racsioraa pre-kinjcn, radi tesar so izostala najnovejša poroci la. — »Slovenec« ne more priti do sape rudi vsesokolskega zleta. Po-sveca mu uvodnike,* državnopravne razprave, kliče na pomoč sociaiiste, naposled pa se je zatekel za pomoč k — dr. Korošcu. Toda Sokolstvo se ne da izbezati, da bi se spustilo v polemiko s klerikalci. Je to načelno stališče njegovo, ki je je bilo že nekoć z vsem poudarkom ugotovilo v našem listu. In prav ima. Sokolstvo bi s kako polemiko le podcrtalo po-men klerikalne gronje, na drugi strani pa bi se samo ponižalo. Je tako kakor smo pred nekaj dnevi rekli. Sokolstvo kot vseobca narodna institucija stoji tako visoko nad drugi-mi domaeimi telovadnimi organiza-cljami, stoječimi v brezpogojnl službi dotičnih strank, da se ž njimi sploh ne da prispodabljati. Pa ime-nujte to nadutost ali pa samozavest, je Čisto vse eno; je to faktum, ki je \iden za vsakogar; ga tuđi vsakdo priznava. ki mu pogleda ni zatemni-la zelena zavist ali pa slepo sovra-štvo. Čitajte razne programatične izjave, ki so bile izrečene ali zapisane prilikom vsesokolskega zleta, zgledujte se na sijajnih uspehih sokolske vzsoje, in ne čudite se, da dajeta S^kolstvu priznanje narod in država, ki jej je kot nacionalni državi namenjeno sokolsko delo. In to patriotično delo naj bi šio brezizraz-no mimo vladarjevih oči? Vladi ne bo tcžko odgovarjati na Koroščevo Interpelacijo, odgovor bo naše! odobravanje ćele zbornice — izvzemš! Merikalce. Eno veliko zmoto Koroščevo pa je že danes popraviti, nam-reč kakor da bi imel manifest namen — minister n. r. pa tako nizkotno mišljenje o vladarju — da pridobi Orle za Sokolstvo. Bog nas varaj tega zla. Habeant šibi! — Sokolstvo in milltarizem. »Slovence« je našel novo kost, ki jo je vrgel svojim »bravcem«, da bodo glodali na njej na svojih shodih v cerkvi in izven cerkve. Sam dr. Ko-rošec je iznajditelj tega »šlagerjac: »Potom Sokolstva hoće pridobiti mi-litarizem zase srbo-hrvatsko-slovcn-ski narod«. Ne da bi se spuščali v polemiko s takim demagoškim ne-smislom, svetujemo dr. Korošcu, da si da prečitati razprave v letoš-njem »Sokolskem Glasnikuc o raz-merju Sokolstva do vojaštva, odnosno do države ter o načelnem stališču starešinstva JSS do tega vprašanja. Tuđi ga opozarjamo na odstavek govora staroste dr. Ravnf-harja na vojaštvo ob vsesokolskem zletu: »Sokolska načela bratstva In Človečanstva se obračajo proti po-hlepnosti po tuji zemlji, proti stra-hotnim vojnam in proti moritvam človeštva. Toda dokler ta načela ne postanejo zmagovita last vsega kul-turnega sveta — a da to postanejo, je ena izmed nalog Sokolstva — do-tlej zahteva domovina od tebe, da jo braniš, da čuvaš njeno čast ter da ji pridobiš potrebnega respekta.« Tako je. Zakaj ni dr. Korošec, ko je bil ministrski podpredsednik, predla-gal odpravo armade? In zakaj sedaj ufanja tako demagogijo? Vsakdo uvideva potrebo vojaške sile, a zaradi tega še nihče ni militarist. Zla-sti, ako je ta vojaška sila, kakor naša, prava narodna in ljudska ar-mada. Pa seveda jedro te armade je s slavo ovenčana s r b s k a vojska in njen vrhovni poveljnik je srb-skesra rodu in ce!o pravoslavne vere. In to je. kar je dr. KoroŠec prav za prav hotel reci. — Profesor Cvljlć v Sloveniji. Pretekli teden se je nahajal na slovenskih tleh znani geograf, beogradski vseučiliški profesor dr. Jovan C v f j i ć. Zanlmal se Je pređvsem za Belo Krajino, Zumberak in no-tranjska polja: Planino, Cerknico !n Lo2. — Pravilno gtaffSS«. Kakor Je mano, je imela vlada namen odlikovati vse one, ki so si pridobili izredne zastare za prekrasno uspeli vsesokolskt zlet v J-*nbl?ani. O stvari Je razpravljal tuđi Jnfcoslov. sokolski savez !n po vsestran-skem razmotrivanfu sklenil sporoCIt! vlad! da ne želi, da bi bili posamrrt sokolski delavd odlikovani, ako pa vlada vsekakor 2ell z vidnim odlikovanjem dati izraza svojemu priznanju za uspelo priređitev, na| odlikuje Jngostovenskf sokolski savez kot tak. Pozdravljamo ta sflep, ki fca2e, da so voditelji naSega Sokolstva možje na pravem mestii. — O »nacljonaflzaclfl« »TrboveH-ste Drcmofokopoc dražbo« eriobčnj« današnja »Jugoslavija* senaacftonalna razkritja. Kcr nismo v položaju, da bi mogli kontrolirati ta razkritja glede njih točnosti o stvari Se ne terečemo svoje sodbe. To pa lahko povemo že dane*: Ako se bodo pri nas izvajale ^nacionalizacije« na ta način, bo v gospodarskem oziru nad nami gospodoval tuđi v bo-doCe tujec. Ako pa |e res, da je pri pođ-jetju, kakor navaja »Jugoslavija«, uđe-ležen minister za socialno politiko dr. 2erjav, potem izjavljamo na ves glas, da je nezdružljivo z njegovo pozicijo kot minister. ako se je baš njemu pove-rila naloga, da nastopa kot vladni po-sredovalec med »Trbovelisko premogo-kopno družboc, pri kateri je baje oseb-no udeležen, in njenim v mezdnem boju se nahajajočim delavstvom. — Stavka rudarjev. Položaj v rudnik Ih »Trboveljske premogokopne dru-7be* je neizpremenjcn. Delo počiva povsodi. povsodi pa vlada tuđi red Tn mir. Z delavske strani so nas naprosili, da objavimo principialno izjavo vsega delavstva, da se bori samo 2a ekslsten-fcnl minimum, da je vodijo v borbi samo čisto gospodarski motivi in da so mu tuđi vsi politični namtuL __ Žetaniška konferenca v Radgo- nl. V Radsoni se vrši konferenca naSe in avstrijske železniške uprave v svrho treditve obmejnega prometa pređvsem r.a progi Spilje - Ljutomer. __Kongres Jogoslov. profesoijev v Uublianl. V dneh od 7. — 9. septembra se vrši v Ljubljani kongres srednješol-skih profesorjev \z vse naše kraljevine. Ministrstvo prosvete je dovolilo Jugo-slov. profesorskemu druStvu v Beogradu 10.000 dinarjev podpore. sekciji tega društva v Ljubljani pa 20.000 dinar-jev kot podporo za priređitev kongresa v Ljubljani. — Mohorjcva družba. Uredništvo publf-kacij Mohorjeve družbe je prevze! T. S. Finž«»T v Ljubljani, Trnovo. Naj blago-volljo pisatell! rokopise, člani dopise, tika-jočc se uredništva, posle! poMljati na z%o-renji naslov. — Odbor. — Maturantom iz leta 1S97. v Novem BMto. Sestanek tovarišev, kl so leta 1897. maturirali v Novem mestn, se vrši v so-boto rrečer dne 2. septembra t 1. pri »Stempiharfti« v Kandtj! pri Novem mestn. Podpisani prosi one gospode, ki bi se hoteli ndeležiti sestanka, za prijavo najkasneje do 29. tm, — Dr. Niko Župani^ Ljubljana, Muzej. __ Iz poJtne službe. Imenovani so: za poštarico Vt r. privremena pošurica L r. AmaTiia Rober v Mariboru 1 in za sluge VI. r. Mihael Zenz v Murski Soboti in Mihael Stinsel v Dolenji LendavL Podeljcno Je od-prtvniSko mesto Planina pri Slevnici Berti SeSerko, Mežm Terezili Kavčič, Raka An-Ecli Oorenc, TrbovIJe I Marffl Tori, Poljane nad Škofjo Loko Mariji Oosti^ Kočevska Reka TrančiSkl Seme, Bučka Tlnd Kiriov-5ek. Sv. Urbaii pri Ptuin Liudmill Marinič, Pttilska zora Danld Zmrzlikar, Skofljica Mileni Perle, Zreče Mariii Mordej in Tr-žiSče Pavli Anžič. PremeščenI so: kontrolori! Maks Satiran od po*te Maribor 1 k poSti Maribor 2 in Mijo Bajd od poSte Ljubljana 2 v Kranj, kontrolor Hubert Jur-Ičovič od pošte Maribor 2 k pr>5ti Maribor t. upravnit Lud lan Kovačič \t Padovljfce kot poStar K po?ti Ljubljana 1, upravnica FCarolina Priiateil \t Tržiča kot pnštarica v Lfubtjano 1. pn^ar Ciril Havllček z Re-Cfce na Paki v Cefie, poStarji Franjo Bm-mec f« Zreč v Rojratec Anđela Fa^zini \z Konjic v U ubijano 1 in Pa vi a UrSfč r>6 po-Rte LJobliana 1 k pof?« U ubijana 2 In sluša Avfcust Dfvjal? otf Čekovneira znvoda Za-rreb Ir po^ti Marinrvr 1. Pocrni nlnfbl «e Je oćfpovc'dala po^tarfea VaTrmnra Verb^fs o'đ poSte LIurtTJana 2. Službene posrn'dhc so od-vezan! poStn! o'dpravnflc Frane MariniC pri Sr. TJrbann pri Ptufti fn pn?^n! oćnr^m\ci Ivanca Terfan v Buđci !n OirHa Di^han v KriZevdn" v Pre^rmurt". ^nJa^o sta vpo-Uofena: tipravnfea Ana VTbcr v V?tr<»^fcf fn po^ar Martin Oroheinlic n^ Palcf. Trajno sta vpoTčofcnar Irontrrior Franc tejrat In pođtirao'fnic Afltort Stani? T Itmilam T. — Razmere ei Hnblltiislisa trn. H- 9ejo nam: Razmere na Ijubljanskem trgu posUJajo Že nevzdržne. Zdi te, da nf no-bene učinkovite kontrole več od merodajne strani, ker se čuti prebivalstvo čimdaJjc bolj ispostavljeno poljubnemu lzkoriSČeva-nja zlasti od strani mesariev.. Nerazumljivo nam le, kako morejo kaki trik mesar ji pTodalatf cenejše meso, dočim se vsl drugi niti ne zmenijo za to, da bi Ili $ cenaml aavsdoL Takozvano »prvovrstoo« meso se prodala le vedno po starih viaokih o#nah! Ne glede na to, da se dobi kot »prvovrstno« Cestokrat meso najslable kvalitete (tudl ▼ tem pogleda pojtrelamo nekal Časa sem rfgorogtie kontrole). Je navedena tarifa ©illočno pretirana, JĆer so eene fivfni znat-bo padle. Spomladi, leo |e bila Živina res 'đra*a, so oMasfl po vsef sflf hotele Izsilit! nlzke mesne cene, dasi Je bilo mesarjcm lahko dokazati, da z oktroiranim! cenaml ne morefo Izhafett, tedal ko nrihajalo od vseh seimov porobila o veltkfh množfnah prl-tmane ?Mne ffn slino ngodnfn eenah. pa se oblastva nfč n« brtrtjo, da bi prirlsnfla ■« me^arfa. Afl ealrafo morila sopet na spom-1a d? čudimo se raznim omnfzacDam 'dr-favnfn fn privaffrfn nameSSefreev, o*a se tprlčo teli razmer, pod katerlml nalve^ tr-P« bi I 'detafefntid, f»IC »t srantlo In ne i vloi« odloCnefft protesta na vlado, 21a na-pravi erflrnrt im fonee sedenjl anarhiji m j QabQaBtE«i trnt 1 — Pocnk pon—raflw«a Mtekarfa. V torek ob 18. uri t le vriil na pokopallšfiu Pobrežie pocTeb v nedelio ponesrečenega linančneca računskega asistenta Mlakarla, Pogreba se Je udeležilo uradništvo finan-Čnega okrajnega ravnateljstva Maribor z f. ravnateljem dr. Povalejcm, odbornik! Olepševalnega društva ter mnogoštevilno | občlnstvo. Ponesrečenec ie ležaf v mrtvaš-I nici. Glava ie bila videri nepoSkodovatta. ! odstranjeni pa sta obe nogi ter zmečkani | tuđi roki. Iz pevskega društva »Drave« in ! ožjih znancev rajnkesa šestavljen pevski ; rbor je zapel pred mrtvašnico »Vigred s« I povrne-, pred odprtim grobom pa »Blagor I mu*. Ko so položili z vencl okrašeno krsto • v jamo, je ostalo malokatero oko brez sol-| za. Pogreba so se udeležfli tuđi pokojnikovi i roditelji, bratje in sestre. Olepševalno društvo in uradniJtvo finančnega ravnatelj-! stva je položilo dva lepa venca. Lahka mu ! prerana gruda! - —; Casopisne brzojavke za časa skup- , ščine Zveze narodov. Iz Beograda poro- ! čajo, da je minlstrstvo ea pošto in brzojav na predlog švicarske poštne uprave z na- ; redbo št. 47.21^ od II. t. m. odredilo, da se niorajo ćasopisne brzojavke s Svico prf- znati po reduciranem tarifu podnevl in po- noči in sirer za vfasa glavne skupščine Zve- ze narodov, pričenši od 1. septembra, ves 4as skup^Čine fn Se tri dni po zaključku I skupštine. j — Lek vzgJed. Oddelek Jugoslovenske ; narodne obrane v Potosi v Boliviji je po- | slil upravi Jugoslovenske matice 30.000 K s sledečfm pismom: Sedanji n.iSl nvobodni in velfkl domovini želimo n.ijvečjl narodni usprh v slogi in edlnstvu proti sovraZniku. j To je želja sinov velike Jugoslavije v i tem delu Amerike. želimo kar najpreje | osvobodirev naJih zasužnjenih bratov pod • tujim jarmom. } — Sokolska koračnica pred Zadrom. i Zadr«k1 dopisnik splitskega »Života« poro- • ča. da so ie ob prfliki potovanja dalmatin-' skih 5oko!ov na vsesokntski zlet v Ljublja-| ni Cala v Zader s parnika sokolska korač-\ nic.i in viharni -»Zdravo^ klfci. Dopisnik J obžalnje, da je parnlk vozil preveč pozno j ponočl mimo Zadra in ne zvečer za časa I promenade, da bi se bila čula vesela ko-! račnica svetle bodočnosti neodrešenih bra- I tov ob mrtvih zvokih žalostne sedanjosti. | — NaSa vojna mornarica. §o1ski odđe-j lek naše vojne mornarice razpolaga s še-j stiml ladjaml, ki nosijo sleđeCa hnena: j Jastreb. Galeb, Sokol, Orao, Kobar in Gav-) ran. Poveljnik Solske divizije ie Milan Mi-lenkovlč. Na v$aki ladji Je okoli 80 gojen-cev stroine, brzolavne. si^natne sole Itd. — Koliko tma roOlcev Maribor? Kakor v Lfubljanf, tako so rudi v Marfboru te dni razgmili nove volllske imenike v splošen vpogleđ. Volilni imenik! izkazuiem 5776 volilcev, 1592 več kakor pri zadnjih volitvah. — VpHv občinske mesnice v Marlbo-j rn. Mariborska mestna občina se je vsled prlzadevania občinskeca svetnika dr. Ro-stoharja vendarle odločila za ustanovitev lastne mesnice, kl slcer ni Se ideal kakor Ie bfl prvotno zasnovan po tržnem nadzorniku Hinterlechnerju (mnderno ureiena s^To-bodna mesnica v stalnem prostoru), vendar pa že blagodejno \T)liva na konkurenco. Mesnfca prodaja srednje dobro meso po 52 K, nekateri mesarji so Sli s cenami že na 48 K, za slabeiše meso tndi že na 44 K. dočim drugi vstrajajo 5e pri pretirani ceni od 56 do 64 kron. — Zavod za proučavanje malarije so ustanovili v Trošim. Za načelnika instituta je Imenovan dr. Sararčič, kl Je đvf leti proučnval malarijo na instituta v Ham-barjni. — Nearfe. V alpskili HefelaK In daleč v slavonsko ravan se Je pojavila od snoči velikn ploha. V jtitranjih urah je sfTno de-jfevalo v Ljubljani, »lestonia jc nadala toča. Kakor na-n invljajo iz Zatreba, je bil danes zfutraf tamfcaj velik vihar. Po raznih tilicah ic v Zarrebu nastala velika povodenf. — Stavka v fovnml fi«ni?*Th irdelkov »Pctovla« v Ptujn. Delavcl v tovarn! pod-ierta Prfovla« v PtTiin stavkajo. Zahtevajo 15% zrri^anje svojih mezd. — ^nrečn s samnfrresom. Kffuffavnl-2ar ▼ Trbovfiah Jnf.c Platnar je ojtledoval ntba^?wi samokre«. Ta $e mu ie naenkrat spro^il In mti ie šio ^roela v glavo, pri Ce-mur mu te izbila tuđi dej»no olen. — NefireCa pri strellanjo. Tantic Iz ZvirČ pri Žužcmberku so na žeznansko ne-dclfo kakor po navadi streljali z možnarjf. Prvi strel so hoteli prav močno nabasati. Pri tem se Je smodnilf vnel ter puhnfl trem fantom v nbraz in i Ih mo&io r*7estl mestn! ubožec Konrad Forndrath v svojem stanovanju na dvorišču mestnega magistrata. Sa-momor Je storil iz bedt. — Snvfna aesreća. V Trftča Je pađla (Jelavka iz predilrrfce po stopnicah tako n«-srečno na đavo, da te obtežala mrtva. — Smrtna nttt-eča v ptaninah. Ivan Euđlaj iz Zakala jc lovil na Kraljcvem hribu pri KamnllTri Bistrici. Ker ga dva dni nt bflo domov so ga šli domaćini iskat fn fa nafti 13. L m. zmrznjenega. Leial je z glavo navzdol, opit na desno roko. Klobuk pa Je bil okrašen s pla-nlnkami. za katere Je našel smrt — Vatikanski tatrffna. Posestniku Alojzlju DramelJ iz Pnstega Javorja pri Litiji je bila ukradena suknja z zlato uro v vrednosti 20.000 kron. V suknji se Je oahajala tuđi hranUna knjižica Ijubti. mestoe hranllnlct % vlogo 2304)00 K. nainoue!Sa porocila. , STAUSCE VLADE GLEDE RUDARSKE STAVKE V SLOVENIJI. — Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskegra sveta je prišla poleg ostalih dnevnih te-kočih vprašanj v razpravo tuđi rudarska stavka v premogovnih revir-jih Trboveljske premogokopne družbe. Resno razmotrivajoč položaj rudarjev, je vlada iz dcslej sprejetih poroci! o postanku in poteku stavke prišla do sklepa, da stavka ni v prvi vrsti gospodarskomezdnesa značaja, marveč ima tud! politično ozađje. ker so stavko provzročiii elementi, pripadajoči skrajni levici socblistič-nih struj. Mada glede stavke še ni storila definitivnih sklepov. Ministrski ?vvet je ministru za socialno politiko dr. (j. Zerjavri dal nalotr. da povodom svojega slnžbeiiec:a potovanja po Sloveniji temeljito prouči vzroke stavke, položaj rudarjev ter potem poda vladi izerpno poročilo. PODPIS SPORAZUMA Z ITALIJO IN SESTANEK V OPATIJI. — Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Današnji jutranji listi priobčujejo iz zanesljivega vira informacijo, da sledi v nnjkrajšem času podnls defini-tivncRa sporazuma z Italljo v zadevi izvršitve rapallske pogodbe. Glede Šolskih vprašanj jc dosežen popoln sporazum. — Eeograd, 24. avgusta. (Tzv.) Po privatnih poroćilih se sestane razmejitvena komisija* obstoječa iz jugoslovenskih in italijanskih dele-gratov. dne 1. septembra ▼ Opatiji, da določi program za razmejitev in ureditev reske saniostojne države. V Opatiji se vrše že priprave za se-stanek. Za predsednika italijanske delegacije ie imenovan bivši zunanji minister S a 1 a n d r a. NAŠI PARLAMENT ARCI POTUJEJO NA CEŠKOSLOVAŠKO. — Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Prvi tajnik narodne skušjine poslanec Voji-slav J a n j i č vodi že delj časa priprave za obisk naših parlamentarcev v Češkoslovaški. Za ta obisk pripravlja skupščinsko tajništvo teren. V to Stfrho je dr. JanjiČ že 19. t. m. konferirai s predsednikom českoslovaškega parlamenta Tomaš*kom v Pragi. Iniciativo ra obisk je dal že ministrski predsednik dr. Beneš povodom beogradske kon-ference; vprašanje obiska pa so rudi že sprožili poslanci dr. Šumenković in A n g j e 1 i n o v i Č, U h 1 i r in dr. Hodža na interparlamentarni konfe-renci lanskega leta v Parizu. Sklenjeno je za sedaj definitivno, da naši paria-mentarci obišcejo Prago dne 28. oktobra povodom velikih narodnih svečanosti na državni praznik osvobojenja. DRAGINJSKO VPRAŠANJE. — Beograd, 24. avgutsa (Izv.) Na včerajšnii seji je ministrski svet raz-pravilal tuđi vprašanje akcije proti dra-ginji. Razmotrivale so se odredbe, ki na: bi zajezile rapidno nara?čan]e cen. Definitivni sklcpi nišo bili storjeni. — Beograd, 24. avgusta. (Izv.V Minister za socialno politiko dr. G. Zerjav odpotuje danes ali tekom ju-tri^nje^a dneva v Slovenijo. Po povratku ministra za .socialno politiko ukrene vlada definitivne odredbe ^lcdc rudarske stavke v Sloveniji. VLADNA PODPORA BEOGRADU ZA APROVIZACIJO. — Beograd, 24. avguMa (Izv.) Mi-iiistrski svet je včeraj dovolil beogradski občini 15 inilijonov dinarjev za ap^o-vizacijo mesta. Beogradska obćina se resno trudi, da preskrbi prebivalstvo s cenenimi živili za zimo. Borzna poročila. —Zagreb. 24. avgusta (Izv.) Zakiju-ček. Devize: Curih 15.94, 15.97, Pariz 6.66, 6.70, London 377.—. 385.—, Berlin 5.H6, 6.—t Dunaj 0.92, 0.925, Praga 290.—, 300. —. Trt* 376.__, 390.—, Newyork 85.50. S5.50, Budimpešta 5.12, 5.12, Valute: dolar 8?.—, —.—- — Curih, 23. avsusta. (Direktno.) Za-rreb 1.529, Budimpešta 0.359. Milan 23.49, Praga 17.99, London 23.479, Pariz 41.^9. Newyork 5.2411. — Trst, 23. avgusta. Beojrrad 35.15, Berlin 1.70, Praga 77.—, London 99.75. Curih 42-4.— . Pariz 175.85, Newyork 22.10 — Pra*a, 23. avgusta. Beograd 32.— , Dunai 0.03375, Berlin 2.025, Milan 132.50. Lor.drn 132.—. Curih 562.50, Pariz 232*. Newyork 29.625. — Dunai, 23. avgusta. Devize! Za^re*1 225.^5, 226.15. Beograd 903.40, 904.60. Praga 2599.—. 2601.—, Curih 15.243.—, 15.257.^. Valute: dinarj! 898.—, 900.—. čeJkc krone 2590^0, 2593.5<"'. Švicarski franki 15.190.—, 15.210.—. — TeCaf? dmial*ke efektne borre 2?. avgusta. Ju!i<;ud 500.000.— . Credit 51.000.— , Sev. zeleznice 14,700.000.—, Drž. *eleznlce 1,380.000.—, Alpfnke 695.000.—, K. .1. G. 1.500.000.— . Krupp 425.000.--, Rima 575.000.—. Skoda 1,200.000.—, Trhoveljske 360.000.-. — London, 23. avgusta. (Wo!ff) Londonski tisk pripisuje no\i pađec marke govoru Poincareja v Bar-le-Ducu. TEKME NA VSESOKOLSKEM ZLETU V LJUBLJANI. Tekme vrst (in posameznikov v vrstah) nižiega oddelka se je udeležilo 46 vrst in 337 posameznikov. Od slednjih jih ie dokončalo tekmo 334. Pri tej tekml je izšla kot: prva zmagoralka vrsta iz Ši$ke (župa Ljubljana), ki ie dosegla izmed 560 doženih točk 507.89 ali 90.69 %; druga zmagovalka ie vrsta Iz Maribora s 481.39 točk ali 85.69 odstotka: tretja vrsta Iz Beograda z dose-Žcnim uspehom 480.75 točke ali 85.85^4; vsem trem vrstam pripada nasrada lipov venec s srebrnim sokolskim znakom In trakom ter velika diploma. Enako ceno si je na četrtem mesta priborila vrsta Sokola I iz Zagreba r uspehom 476.— točk ali 85 *4. Izmed ostalih je Se 17 vrst doseglo 75 % ln več, za kar jim gre nagrada lipov venec ln mala diploma. Te vrste so: Brezice (župa Zagreb) 460.56 točke ali 82.24 %, Za«or|e ob Sav! (?upa Celje> 456.— točk ali 81.43%, Ljubljana Oupa Ljubljana) 450.72 točke ali 80.49 •■•. Bjelovar (?tma Bjelovar) 44&— točk ali 80 •/#. Sokol TT (?upa Zacreb) 445.67 točke ali 79.58%, Sinj (župa Split) 444.83 točke ali 79.43 %. Novo mesto (Zupa^ Novo mcsto^ 441.06 točke ali 78.76 °*. Subotlca (2trpa No\i Sad) 430.00 točTcc ali 78.55 *4, Sokol I prva vrsta (župa Ljubljana I) 439.17 točke ali 7S.42 H, Sokol I druga vrsta (župa Ljubljana I) 438.06 točke ali 78.23 S, Karlovac (župa Novo mesto) 437.89 točke ali 78.19 %. Domžale (župa Ljubljana) 437.28 točTce ali 78.09%, Maribor (župa Maribor) druga vrsta 436.78 točke ali 78%. Korčula (župa Mostar) 434.22 točke ali 77.54 %, Ze-non (župa Beograd) 427.50 točke ali 76.34 eđstotka, Celje (župa Celje) 423.89 točke ali 75.59%. končno KrSko (župa Zagreb) 421.8« točke ali 75.33%. Itmed posameznikov le dosecti prvo vrsto br. Zmagoslav Hr«n Is Maribora s 87 točkami alt 96.67 %, drugo raesto delita br. VTktor TureSlč iz HruStva Soto! T v Zagrebu in Borts V a I e n 5 i 5 iz Kranja, ki sta dosegla 86.5 točke ali 9 da za rast las (2 lončka ene vrste teh nomad skuoai z poštnino 80 kron) Fellerovo »Elsa«*liliiino mlečno m!> lo, najboljšc »milo lepote« 4 kos: ooštnine orosto 120 kron. Eugen V, Feller, Stubica donja Elsatra et 238 Hrvatsko poro Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMŠEK Odgovorni urednik: (VAH PODgZAJj 4tran 4. »SLOVENSKI NAROD- dne 25. avgusti 1922 štev. 192. Proda se dobro ofaauijena stara koelja za ceno ?500 krcm. — Octođa te laMso pri D. ĐraČfeo, trgovce, Rajhenburg. 0633 Bie se mesečna soba s hrano 2a dva di>] kot »luga alt •kladiščnik, parnik pri tvrdk; ali rečjem igovskern podjetju. Gre tući ca vra-;r»tja ali njim podobna mc*ta. Nastop iec«mbra 1.1. Ponudbe z navedbo plače n poslov pod .OroŽnik 6654- na upr. S\ov. Nafoda. 6664 Spretno " tisanlG mot žensko aii n'oiko) zmoino sloveniđne a aemšfine ter veščo tecr.opisja, strc-eprtja žn Jtnjigovodsk.n del, išje to-amtiVo podfcfi« v Ljubljani. Ce to lužbofenje aadorolj.vo, se Gbca do-ira plača. Evcntu?1no se odksže tuđi irosto stanovanje. Služba se lahko natopi takoj. Ponndbe pod šifro ,T 6633* ta upr. S^-or. Nar. 6633 Rlaolr dobro obranjen, 00 kupi. Ponudbe pod .Dober klavir 6660* na upravo Sloven-•kega Naroda. 6660 Sprejme se dober kljucavnloarokl pomoćnik !n u'enec pri L. Oroftolj A ■• Ko* otrnik, ključavničarstvo, Ljubtjana 7, Gasposvetska etata 117. 6635 Kupim sretala velik* • posestvo - obstoječe iz hl*e, majhneca hleva, zem-ljišča ter ne kaj foada. Lcga posestva mora biti proti Krtnju ali Kamniku. Naslov pove uprava 3lov. Naroda. 6613 PohlStoo novo, hT««tov les, obstojcče iz velike omare, postelje, nočne omari ce in mise •o ceno proiaa Poizve se na Vrtači 3, pm ., 1. vrata. Vhod na Blel-\\-Hsovi ceati med štv. 3 in 5, 6654 m hovtihiin moistnm naznanim, da sem napeljal lepe, zdrav« hraste, debele od 70 do 100 cm za 60-ke. Kdor potrebuje, nay priđe v nedcijo, to je 27. avgusta 1.1. k Vodičarjn na Grosnpljc. 6652 Eno ali dve elegantno roeblovanl sobi Želi odliven gospod naleti za več me-seee\'. Ponudbe pod .A. C E—6640* na upravo Sbv. Naroda. 6640 Bančna urednica (gospi;) iičc tepo mtbllrflno mtsečno mobo s posebmfm rftođom ter eventoalno dobro hrsno. Ponuđb^ pod .Domačlnka 6642" na upravo SloV. Naroda. 6642 Za majhna pisarniška 9da pomožnega slute se sprejme 4eklica, najraje z defefe. Po joj: Zanesljivost in Čedna cisava. Pismene ponudbe pnd .Pisama 6612' at upr. SI. Nar. 6612 Spratao prodajalko sprejme tvrdka A« 5arm^OS| «pe- cerijska trgovina v Ljubljani. 6607 Obnovite naročnino! Zahvala. Ob prebridki izgubi nažega ljubljenega soproga, oČeti, brtti, strica, sjospoobračevi, gg. orožnikom, vsem stanovskim tovarišem in tovarišicam, vsem darovaleem vencev in cvelja, občinskemu zastopništvu in vsem tištim, ki so pokojnika spremiH na njegovi zadnji poti. Prav posebno zahvalo pa izrekamo gospoda in gospe Sveti iač, orožniskemu naredniku, ki sta nam | za časa bolezni in smrti pomagala z besedo in de-janjem. Vsem in vsakemu : Đog plaćaj! Uri, 21. avgnsta 1922. lm ndriK: im k Uto. „________________ ■ —^—-------—^^—i iMita se lell imflitl "•■ v ptetrsl&kih posKh. Gre brezračno. Ponudbe pod , Praktikantinja 6640- na upravo Slov. Naroda. 6649 Zokonoo broš otrok Iš6oio mesto hUnlka v Ljubljani Na stopi u lahko takoj. Naslov pove uprava Slor. Naroda. 6644 Dve dekUci, eaa 15 let, druga 16 let starostt, kme^ klh poStenih starlev ki fmata VMelje do učenja, so oddaftto v trgo\ino a'i k iiviijam r »!»o oskrbo v htsi. Naslov pove nprava Slov. Naroda. 6543 Jprelme se UruZnbniR oli družobnica za trgovsKo podjetje, ki Je 2e dobro vpeljano, v večjem mesttt Slovenije. Potrebni kapital K 150.000. Ponudbe pod St. .32—6584' na apr. SI. Nar. 6584 Samostoien uradnik z višjo tigovsko izobrazbo, dobro verziran v vteh trgovskili, spedicijskih, carinskih in želerniškiti parogah. zrno žen ve? Jezlkov. £oll promonltl oluAtoo, reflektira simo na boljSe mesto. — Ctnjene ponuđbe na upravo Slov. Nar. pod .Vllja faobrazba 6653«. Za družaftilko votoplm k dobro ldJo6l trgovini ali Industriji s kaplt«loai 1VOOO.CMN> K t»f osobnim sode« lovanjem. Tokofinjo ponudbo pod sAbc ••70" na upravni« štvo Slov* Ilorodo« 0670 Bukova IrvaT oo kiipijo vsako mnoimo. Pismene pon;*^be s ceno in k oli čin pod .Bukova 66*9" na upravo Slov. Naroda. o6f>9 Prodam ve^f vagonov suho preŠane^i sona, OTsa In slame vse franko vagon. Ponudbe pod .Promo-tnost, paštno ležeče, Celje. 665(5 Ulla z vrtom in prostim stanovanjem oo proda. Naslov pore oprava Sloven. Narodi.______________________6657 Takoj so oddaola dve lepl prozni som bre« kuhinje, s električno fazsvetljaro, separirani, v 1. nađstr. na olieo. Dof«iti ped .Mirni stranka 6668" na upravo Slov. Naroda. 6668 Kupim večjo maoiiao vreč. Naslov pave uprava SI. Naroda. 6658 Na prodaj v Mariboru 2 krasni hiftl, 2 nadstr., stanovanje na rarpolago, tud! za fndnstijo. Karol Bfcznik, Celje, Doi-gs ?^elje 1. 6500 Sprejme se takoj samoatojen koroopondont ftnja) zmožen slovenske, ncmške, ev. hrvat-ike steriograftje in strojepisja. Ponudbe pod .Simostojcn f561O' na upravo S«. »Naroda. 6610 ~filnifi~)UMi~ iJče tt takoj državna uprava vefeoo-seatva Windischgraet?; v Planini pri Ra- keka. Pliča po dogovoru. (Krow 5800— 4800) prosto meblovano stanovanje s kurjavo in razsvetljavo, dalje prfpadajoči derutut v naturali>h. Predro«t imajo oni, kl razpolagajo poleg dobrih pripo-ro^ii in kvaliftkacij v daljlt praksi t»Ika. Tflkojšnji nastop. — I ■ Naslov pri upr. Si. Nar. 6643 ■ ^^^^■-^^-^ dvo mani. si ov- s brano lo£ota sakon-ska. — Ponudbe ped »Zakonea 6644* na upravo Slovenakega Naroda. 6646 Oset Andrej Maritor Aleksandrova cesta 57, telefon 88. Vo-loti*vovlna oona9 slamo, drv, koraze, ovsa, sadja itd. Brjojavi ObEi ANDkEJ. Maribor. 6632 Ma u pieđaj: Krasne greščine, g^»sp. posestvo od 10—80 or&l, kmetijska posestva, gosti!-ne-trgovine. hotel, Industrijski objekti iigi-rnlin, h(Se, vile, 1. t. d. Karol Broxnlk| Celje, Dolgo polje 1. 6499 Kontorist zmoicn vseh piscrni^kih del ter pora-beai tuđi u skladiščarja, oo looo za trgovino z deželnlmi prldelkl v Ljubljani. Ponudb« z zahtevkom plače pod slfro .Vesten 6567* na upravo Slov. Naroda. 6567 proda se voz rapravljcnec na peresih in par kompletnih voznih kemato«! vse v dobre« stanja. Paizve se na Rimski ctati it U. 6543 Vratari a u stalne atraio v*oda v tovimo iaiSMh Stralae \mm in 1» 1 i v W\m Legitimacije GRflŠKI UELESEJEH 1922 od 26. avg. do 3. sept. Se dofelio pri Ki. (mi ifflii „ifiiEnni pi. wm. Talaffon 4M. lodna ulica il* a. Tololon 4O9. JAMSKI LES jni ivin bbv smrekov ali ielkov 3 — 7 m dolflne, 12—24 cm srednje debcllne kupi franko vagon kranjskih postaj vsako mnolinoi Senttanikl premo-sovnik, Krmelj, Dolenjsko. Prodaja konj. V soboto 26. t. m- in eventualno v nečeljo 27. t, m. s« bodo prcdajali na javni dražbi v Ljubljani, Trnovo, Nušakova vojašnica kemji, 94, prispeli iz NemČije na račun vojne odškodnine. Začetek prodaje obakrat ob 10. ari dopoldne. Pogoji se zvedo na licu mesta. MBbl|aBa9 drre 23. avgusta 1922. Eanriaifa n preTzem la prodalo tfvine doblfeae 1% Ramčlfo pri okrtjnem glavarstvu v Ljubljani. nafzanfinliielSe Ilnblianskefla oelfisetma Hede brez đm»nia oddelek ft. F123—124 trgovskega paviljona in razstavSča. Vse najpraktičnejše, naj-lepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki šloalnlh sfrojeo dosedaj iznaila in preiskn^i!a, razstavl Boctoraa tvrdka Singer-šioalni strojl Bourne ft Co. v svojih paviljonih. Na ogled najmodernejše šivainc ^troje bo gonna električna sila kar prihrani Čas in denar To ni življensko vprašanje samo tvornic marveč velja dan-danes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. Oblsk teh paviljonov Vam bo donesel več koristi ni zabave kat vse senzatijonalne kino-predstave! Vizlike, kuverte in ptsemski papir s firmo kakor usako-:: vrstne drage tiskovine :: Izvrtale toCao 99Narodna tiskarna". naroOla tpreleau taai jamnim ftMiarnr. Lastniaa ia Osk »$*&&& tfskame«. Za to&etatai del odgovoran Valeatta Koitlt«,