Ivan Karintijofil
Od Pliberka do Brda
4. Od Beljaka do Brda.
-L rišli smo do onega dela Slovenskega Korotana, ki ga je mirovna kcmfe-renca v Parizu brez glasovanja prisodila Nemcem. To sta: slovenska beljaška okolica in slovenska Ziljska dolina do Šmohorja.
Konceni majnika in začetkom junija 1. 1919 so jugoslovanske čete, potem ko so zlomile nemški odpocr, zasedle celokupno glasovalno ozemlje. Stale so na vrhu Magdalenske gore, na Gosposvetskem polju in v Celovcu. Ob Vrbskem jetzeru so prodirale proti Beljaku; Na povelje Italijanov, ki so se neprestano zavzemali za Nemce, so se pa rnorali Jugoslovani v bližini Vrbe ob Vrbskem jezeru ustaviti. Nenici so pozneje na onem mestu postavili kamen -z napisom:
Bis hieher und nicbi weiter kaimen die serbischen Reiter anno 1919,     '      .
t. j.: Do tukaj in ne dalje so prišli srbski jezdeci 1. 1919.
Meja glasovalnega ozemlja na zapadu je šla malo zahodno od Baškega je-zera. In sicer: Z Maloške Jepe v Karavankah (1801 m) zahodno od Bač in Baškega jezera po gozdu Dobrova na Poljano (661 m) in nato poševno v severovzhodni smeri proti Dravi. Južnovzhodna polovica župnije Marija na Zili ter mala župnija Na Dravi sta še spadali v glasovalno ozemlje. Nato je šla zapadna meja glasovalnega ozemlja po Dravi dol in potem naravuoet proti severu na 1000 m visako razvodje med Osojskiin in Vrbskim jezerom. Župnije: Lipa, Strniec, Kostanje so bile še v glasovalnem ozemlju, župniji Domačale in Skočidol pa so kar brez glasovanja dobili Nemei.
Beljak stoji prav ob zahodnem robu Celovške kotline in je važno križišče železnic. Iz Beljaka vodijo železnice v sedem različnih smeri: Na Št. Vid ob Glini—Dunaj; v Solnograd—Monakovo; v Franzensfeste (Inomost, Bocen): v Ziljsko dolino: v Kanalsko dolino—Italijo; na Jesenice, Trst, Ljubljano: na Celovec—Maribor.
Beljak je drugo največje mesto na Koroškem in šteje 25.000 prebivalcev. Stoji na meji med Nemško in Slovensko Koroško. A niedtem, ko je odprt proti Slovenski Koroški, proti Celovški kotlini, je z Nemško Koroško zvezan satiio po par primeroma ozkih dolinah. Medtem, ko se je prvotno slovensko prebivalstvo teh dolin ponemčilo, se je germanizacija ob izhodu iz dolin ustavila in je na širšem ozemlju, v Celovški kotlini, naseljeno slovensko prebivalstvo osialo slovensko. Z gotoivostjo moremo reči, da gravitira (teži) Beljak z 2/3 ali celo s % proti slovenskemu ozeinljii Koroške in samo z Yx ali celo samo z Yt proti nemškemu. Res, da napravi Beljak utis nemškega mesta. A to je naravno, ker čeprav se priseljujejo Slovenoi v velikem številu v Beljak in v beljaška predmestja, vendar kot narodnosi nikjer ne pridejo do veljave in se že otroci slovenskih priseljencev ponemčijo. Kajti vso moč in oblast imajo Nemci v roikah, in. šole in cerkve so vse nemške. A da bi bil Beljak v slovanski državi, takoj bi bil na polovico slovenski in v naj-krajšem času bi imel slovensko večino.
Dve ui"i od Beljaka, popolnoma v slovenskein oizemlju, med Dravo in Karavankami, leži Baško jezero. Sredi jezera je otok, tako da jezero spo-minja na Blejsko jezero, od katerega je le nekoliko večje. V Baškem jezeru ogleduje Jepa (na Gorenjskem ji pravijo: Kepa) svojo skahiato prisekano piramido. Izvedenci trdijo, da se tu okrog Baškega jezera govori najlepše koroško slovensko narečje. Tu prehaja rožansko narečje v ziljsko.
Medtem ko se v Rožu izgovarja črka »k« komaj slišno, se tu ob Baškem jezeru iin v Zili (v Ziljski dolini) izgovarja krepko, trdo. Sicer pa sta si o\yc-narečji slični. V obeh se — podobno kakor v gorenjskem — izgovarja črka
Beljak z Mangartom, Poncu ia Jalovcem. V ospredju Korenski prelaz.
»k« pred e in i kot »č«: ali »čej« mesto »kje«, »hrušče« namesto »hruške«. sčisov« namesto »kisel«, »ščira« namesto »sekira«. Medtem ko je rožansko in ziljsko narečje slično gorenjskemu hkrati s kanalskim narečjem (saj je Kanalska dolina samo podaljšek savske doline), pa je podjimsko narečje slično spodnještajerskeinu.
Narečje, ki se govori to in onstran Korenskega prelaza (1071 m), je eno in isto. Saj ju loči saaiio nizko gorovje. Koroški Slovenec, ki je prvič prišel v Kranjsko goro, je pri prvem srečanju vprašal neko žena, ko jo je slišal govoriti, če je Korošica. A bila je pristna Gorenjka iz Kranjske gore. T» narečje, ki se govori v Kranjski gori, je torej isio, kot se govori onstran Korena, v Št. Lenartu v Ziljski dolini. Potem pa Nemci pravijo, da je koroška slovenščina bolj podobna nemškemu nego slovenskemu jeziku in da je popolnoma različna od izvenkoroških slovenskih narečij. O nevednost — alf pa hudobnast!
(Konec.)