Konec velikih alkoholnlh cest. Caai, ko je bilo y Združenih državah S«-. verne Amerike mogo. če naglo obogateti a tihotap-jenjem prapovedan&ga alkohola, so pri kraju. Lopovski ameriški svet je že tudi ubral povsem drugo dobičkanosno smer — ugrabljenj. Z dvlgom alkoholne prepovedi so tudi prenehale tolikanj znamenite al-. koholne ceste ali smeri, katerih so se morale držati ladje, ki so tihotapile alkohol ie Evrope v Ameriko. '-^ Najvažnejši postaji na tihotapski progi eta bili St. Pierre in Ml-. quelon. Sta to prav neznatna otočka. St. Pierre in Miquelon sta zadnja preostanka nekoč mogočnib francoskih kolonij v Severni Ameriki. Francozom ni ostalo ničesar drugega od Amerike, kakor omenjena otokain na njib par tiso. oseb, ki so se vse ukvarjale s švercom. Na otokih so pristajale alkoholne ladje in do pred kratkem je vladalo tamkaj prav divje življenje in vrvenje. Na St. Pierre je zraslo prav v kratkein času iz nič mesto in luko so dvakrat povečali. Kakor gobe po dežju so poganjale igralnice, zabavišča ia sploh so skušali tihotapci zazidati vsak kotiček. Komaj je padla alkoholna prepoved ali prohibicija, že je tudi izumrl otočič St. Piorre. Izseljevanje z obeb. otočkov se nada.juje in vsak mesec zapusti nekdanji švercarski raj po par sto ljudi. Toliko hiš je že izpraznjenih, eno krčmo zadrugo zapirajo, igralnice so prazne in zaprašene. V enem letu se bo skrčilo število pr&bivalstva na stanje kot je bilo pred alkoholno prepovedjo in otoka bosta zopet le revnl ribiški postojanki.