^•umesne Storilko« Navadno Din lw ob nedeljah Din 1*50. v*«k n*rt~ “Moli* la praznikoma oblj oH > Duledojcn dne ter «t*M aoecno po pottf D 12'50, u D 20*50, doatavlieo ® n« izleaza!«« D hmti p* dogovor P osamezno Stovilket Navada« Din lw ob nedeljah Din UREDNIŠTVO m uhaja r Me* bo«. Jurfi&va * SL X f*S*p!*y J«Woa interork. *t 2M. UPRAVA a* -M-r v « -- • aHol a ^ priiiič}^ JaM> Tela* ■ fon a M. A SHSp^taa&b^i Knjižntca liceja Ljtfbljonft Maribor, nedelja 4. novembra 1923, Številka; 250, ! •, STREŠEMANN !, Ali nove volitve? Maribor, 2. jiovent, 1jjlz ®®ograda prihaja vest, da Se vlada fcči z_ čislajo, razpustiti Narodno skupili00 razPisati ti o ve volitve z a uiarc yrstapr^ Pn’bodniega leta. Vest se trdo-simnl*0 vzdržu3e že delj časa in je zelo Ptomatična za vlado, ki je dne 18. hos,cat« tako sigurnostjo zrla v bodoč-fen ’ 1 T>a se ji zahoče še pred potekom '*ija a. novih volitev. Kolikor je ver-tjnrjl°.v0v^h volitvah resnična, ne vemo. hih ^ttceno Pa sodimo, da izhaja iz vlad-!fl’ ee r®Sr°v, kj spuščajo nekak »ti ali on ce ~Sai!’ bi lažje premerili svoje Safl-^eai tv em Pričnem življenju. V tem lj6n 1 11 nas zanima teoretično Stav-yprn^a'nje: Kaki nagibi bi vodili k TTovim' volitvam? Tu namreč TS0 onemoglost radikalno poživel^ svoje že v sami Srbiji pre- a , IUetode razširiti na vso državo. VJflr ffovor je prav enostaven’. Radikali l^ttlnl zmagi pričakovali, da bodo fce ^ ®Porazuiri s hrvatsko opozicijo, fee«! bilo sporazuma s samim Radi-%J a bi razcepili njegove vrste. Po« ^ko>°ra2Uin!la bil zlomljetl s fiaskom Protokola, poskusi razcepitve fctnijj' vrst pa je ostal pri maleriko* fia%T| k’b, ki feo že V »aprej obsojeni Ra taj dokler so naročeni iz radikalske-3tva it® plačani z vladnim denar *edaj si radikalci pomagajo z v Jfgr®1’« kateremu dovoljujejo, da ši-ftda x Toniji turško nacionalno 'misel Ho 2a *Va spahije ter z Nemci, ki se pn "ice8a ^Iške drobtine in ki no morejo to ; Rubiti, oe so režimski. Todadol-^ **e treba najti izhod iz ji \ ' V ? kJfea radlEalfte stra&ke poZHa dve feiv.. ?^a3Prej skušajo' ljudi pridobiti ■b - besedami in obljubami. Radi ka-Vj^j. |j *azumevafije za različno Slabosti K* k™*K oseb’ in" niso skopi, kadar je tre-i^j^ovati kak tisočak za »radikalsko 'Si Tam' P*> kjer to ne uspeva, fee za-k zadnjemu pripomočku: Sasiljn. J#'bilo V .Ttižffl' Srbiji, kjer so bili ?b metodah Hajbolj odkriti. Zdi se, *Dje 'a Podobna usoda vSr> državo. Le-1 t^K Trtarčeve volitve so bile uvod. Že Molitvah 'so bili nasilni. Ni treba ?ati, kaj v&e so storili zoper de--Va-8ko Branko, dasi. So demokrati J* jej.^Pristaši državnega in1, aarodne-^■°l'lko terorja je bilo Had > je ri S i voliloi v Južni Srbiji, V^drr e.^10kratska stranka; zbirala iia j-v Itujrnfe j še elemente. S^tili Radii*evce, ki so ,Uli ^ral3«» terorizirali' pa so So ™el’ 8 separatisti tež- • ® 2a Strankarsike koristi1, tem- i t %1-t10 državnega jedinštva. ii^nja^.So **■' radikalci skušali pri-alijo v . ^0t Poglejmo slovensko 31,30 ®o fee zatekli ljudje, ki ?TPe r*a ^Po^turiizma' in' ki »o jim1 il>M ^:s^8ti vse. Hočeš-n’očeš so tj~nt a^ tudi bolj eksponirani ^ t»o*>-..-m _• boječ se redukcije. In ^r.JiaiJu] °l,cc>', ki večirfoma niti' ne po-VrV 4 . rad'iciX itf metod1 radikalne Posl0j^ap?sle<^ liud osebni Pftr)°u a '^.ine da moralne ko-tudi drugod v pre-Sa«? ^atik.'. ,^er,ne nasajajo .ra-Sb>® PotfoU11 organizacije jz sa-^Ofl^Stvs iz 'Sazorov, želj in’ po- i5 0rnveS so povsod vcepije- vin ^30 oportunizma. L‘jud-®otreHo *adostili svojim fira-v S!’ »? Podpirajo NHS. V ^ 5 Prevladuje in’ bo Prečanska mesta za obrambo ______________ avtonomije. Beograd, 3. novembra. Mestne občine Zagreb’, Celje, Ljubljana, Maribor, Zemun in Subotica ter še nekatere druge mestne občine so zahtevale od predsedstva vlade, da jim' da na razpolago osnutek novega občinskega zakona, da ga morejo proučiti in' zavzeti definitivno stališče. Mesta hočejo varovati svoje interese iB Historičrie! pravice, ker jih nov zakonski osnutek postavlja v isto' vrsto z malimi srbijanskimi mesti, —j Mestni zastopi bodo nov zakonski načrt; natančno proučili' ter stavili vladi oziroma predsedstvu skupščino konkretne predloge za izpremembo oziroma izpopolnitev: sedanjega osnutka, Plenarna seja reške konstituanie. Zahella npa Ra mednarodno Kraljeviča, 3. novembra. Predvčerajšnjim se je vršila tu plenarna seja reške konstituante. Udeležilo £e je čez 40 članov, torej velika večina. Predsednik Zan ella jo podal izčrpno poročilo o notranji in’ zunanji situaciji, Zanella presoja položaj optimistično. V sedS-njem trenutku se zdi verjetno, da bo re-ško vprašanje dobilo mednarodni značaj in da bo prišlo pred ligo narodov. rešitev1 reškega vprašanja. Osem’ članov reške konstituante, ki bivajo stalno na Reki, se je vzlic grož-j njarn1 fašistov udeležilo tukajšnjega zasedanja: Ko so zapuščali Reko, so jim fašisti priredili burne demonstracije. — »Vedetta d’Italia« zahteva od vojaškega guvernerja, da da teh' osem članov reške konstituante zapreti, češ, da. so storili izdajstvo nad Reko. Vseh" osem se je tekom nocojšnje noči vrnilo tia Reko. , Proračunska razprava v finančnem odboru. Beograd, 3. novembra. Včeraj med 10. iri 12. uro je imela sejo prva sekcija finančnega odbora. Na dnevnem redu je bil proračun najvišje državne uprave. Budžet državnega sveta je bil sprejet brez izpremembe. Takisto proračun slavne kontrole iri dvorne pisarne. V vprašanju kreditov za reprezentaci jo naše države na inozemskih kongresih se je razvila daljša debata, ki je bila ob kotleti jako burna. Drunra sekcija finančnega odbora, ki proučuje proračufl ministrstva za narodno zdravje, je včeraj končala delo. Nekoliko manjših' postavk je bilo znižanih. kralja sekcija so 'je sestala1 v ministrstvu Hotrarijih del, da prouči proračun notranjega ministrstva.-Po daljši diskusiji je bilo sklenjeno, da se V posameznih1 resorjih reducira izvestno število nižjeg-a uradilištva. Separatisti Porenja nadaJjujefo borko. Sacheri, S. novembra. (Izv.) Separatisti, ki so včeraj dospeli semkaj z vlakom1, so bili od belgijskega orožništva razoroženi. Ostali Separatisti, ki so prihajali peš iri z avtomobili iz okolice, so vdrli v vladno poslopje in sra zasedli. Z Glavnega trjra so nato obstreljavall mestno hišo. Razdrli So vodovod, tako da je bil ves trg poplavljen'. Krog 10. ure dopoldne so zavzeli mestrio hišo iri jo zasedli. Mestne nastavljence iri ogrije- pcasce, ki so bili na magistratu, so odvedli v zapore. Belgijski straža pred magistratom; se ni vmešavala v boje in je bila popolnoma nevtralna. Pričakujejo j se še riadaljni napadi separatistov na o-" stala javna poslopja. Aacheri, 2. novembra. Medzavezriiški Vrhovni komisar je ukazal separatistom', da morajo zapustiti javna poslopja. Separatisti so so umaknili. Pomirjanje Ha Saškem. Splošna stavka ha Poljskem So Siri. BreSde«. 3. novembra (Izv.t,Prepo- Varšava, 2. riOA^embra. Postni na, ved zborovanj je bila danes ukinjena, stavljene! so napovedali stavko. Poštni Državna hramba je brez ovir vkorakala promet se vzdržuje s pomočjo dobrovolj- \ v Chemriitz. cev iri vojaštva. S ’5^tla ^ l*’ da ho pri Baš veri- T8®«# onažamo o&lo.ila se jasni tudi med prečanskimi Srbi. Za-I kaj racLikalske metode so vedno bolj od-; daljujejo od ideala moderne in napredno, države, ki je ob osvobojenjn vsem za-j vestnim' državljanom plaval pred očmi. Vzlic vsemu korumpiranju' uprave jei radikalska pozicija slaba. Ne trdimo, daj je vse navdušeno za demokrate ali da ni! .med Radičevci in klerikalci nezadovoij-j stva z rijdh dosedan jo politiko. Patriotov pa se že loteva ravnodušnost, dočiiri so stari nezadovoljneži slejkoprej vneti za ekstremno politiko. Radikalci nimajo poguma, da bi vodili revizijonistično politiko, nimajo pa tudi značaja, da bi vodili politiko vidovdanske ustave. Tako cincanje je včasih trenutno uspešno, ne prenese pa razvoja, ki zahteva odločitve. Ni izključeno, da se sedaj bavijo z načrtom novih" volitev, ki bi jih hoteli izvesti v znamo*;--nasilja, Računajo takole: Pred .Srbske volilne stopimo s parolo: Velika Srbija. Kolikor ta tie vleče, pa pritisnemo 3 silo. Slovencem in' Hrvatoni posta-vitrio pred oči amputacijo z alternativo: ali ali. Velika Srbija se zakrinka z:| državna ideja. Glavrii udarec naj doba j demokrati: Vj Srbskih krajih bodr i.a- i sprotniki srbstva iri države, v prečariskihj krajih srbski priganjači iri centralisti.! Tako bi bil facit bodočih volitev: še več-ja zmaga Separatistov. Pri tem' računu je I velikega ^pomen a tudi odsotnost t r ibuna | Radi d a, čigar mesto bi riaj zavzel bivši zunanji minister Trurribič. Priprave za nove volitve So Se s+orje-np- Predvsem je to rnakcijona.rni uradniški zakon, ki izroča režimu državne nastavljence na milost iri nemilost. Druga priprava so znana Spremembe v a.r-luaoi, ki so bile izvršene v skladu s prir-' tajskimi interesi in po velikosrbskih že-j Ijah. rretja važna in najvažnejša priprava, ki še čaka rešitve, je nov tiskovni zakon', ki se lahko primerja italijanskemu fašist o vskemu in pa madžarskemu. Tako se radikalci sistematično pripravljajo za nove volitve, ki naj prinesejo zmago reakciji vseh treh plemen! Pomagajo jim predvsem Radičeve! z Radičem 1n njegovimi londonskimi »prijatelji« vred. Pomaga jirri tudi ostala opozicija, ki se rie more Zadiniti za opoziciorialni blok, ker si V najvažnejših državnih vprašarijih ni aMaanem. ^iv'' n«, jasno in pošteno po-; BerIiif. ft soVembra. (Izv,} Ker socijalnodemokratska stranka sklenila! izstop svojih' članovi iz sedanje vlado, jg predlagal ministrski' predsednik Strese-iriann, naj bi državni predsednik aposeU no naredbo podaljšal veljavnost pooblastilnega zakona, ki je bil dan’ saiifo seda< nji vladi v dosedanji sestavi ia bi po vm stopil SocjalnfU demokratov prenehal, Ministrski predsednik dr. Stresemiann ne namerava podati ostavke, temveč Hoče odatopivše socialnodemokratske mini-stre nadomestiti z drugimi REFORMA! VOIilLNEGA! ZAKONA! f V FRANCIJI. Pariz, 3. novembra. (Tzv.5 MiriiSteif; Botra njih’ zadev je predložit včeraj zSom' nici predlog o reformi volilnega zakoBa!, ki predvideva razdelitev volilnih' okrožij po pokrajinah. Po tem zakoriu bo štela! i zbornica 120 mandatov marije Kakor 'do« slej. Sedaj ima 626 poslancev, no HovenS : zakonu pa Samo 556. J fi FRANCT.TA IN BRIGITA TER KO%j FERENCA STROKOVNJAKOV* Pariz, 2. nov. u ministrstva notranjih oprav dne 23.' tukaj se niso mogle slovenske barve tm. pote rje ne barvo kranjske dežele. Tai sklicevati na kak uradni odlok, na urad-razglas jo pri ljubljančanih, ki še vedo, | no sankcijo deželne barve. Značile so da jih jo slov. mati rodila in da je bi-J namreč ravnopravnost in bilo izraz na-3a koj drugi dan, to je v nedeljo zvečer; rodne zahteve, da mora biti ravnoprav-veselica po celi Ljubljani napravljena, i n ost podlaga bodoči osnovi Avstrije. Se Že dolgo ni Ljubljana tako slovesno noč I odločneje nego na Kranjskem so ob Mu-imela, ko je ta bila. Danes lahko to re- ! ri, Dravi in Soči zastopale slovenski četno: Narod brez narodnosti je telo brez. program. Zato se pa je zbudil tudi hujši kosti. Nemškutarji bi nam radi kosti s boj med zastavo slovensko in nemško Vzeli, pa ne bodo. Cesar so nam ustavo, osobito na Štajerskem.« dali, da se tudi našemu ljudstvu nje-- Kako so se borbe za odobrenje slogov« pravice ne bodo kratilo več. In teh. venskega prapora udeleževali naši kra-Pr^T «Set k°m.° f 0vJ^ržali.« j ji, nam pričajo različni viri iz leta 1848. Ljubljani se je vršila tisto noč bak- Pri nas so niso toliko udeležile tega bo-Ijada in serenada akademikov in Nar. ja Nar. straže, ker so bile pod nemško Straže pod okriljem slovenskega pra-. komando, temveč naši narodni voditelji pora; vzklikali so vsem zaslužnim na- in naše dijaštvo, podprti od vedno bolj rodnjakom. Dr. Blemcis je imel slavno- se zavedajočega kmečkega ljudstva. Stni nagovor. ^ . j ^ omenjeni knjigi nam omenja V prihodnjih »Novicah«_ št 42 po-j Apih na podlagi poročila češkega lista zdravi ja Mat. Ravnikar-Poženčan slo-] >Tydcnnik« z dne 8. juniia 1848 sledeča in pošteno je trelTa zaščititi lastne interese, potem pa delati na to, da se tudi sosedje pomirijo in da zavlada med narodi pošteno kulturno, socialno in ekonomsko tekmovanje. Treba je pokazati miroljubno srce. a tudi krepko, pripravljeno pest, zakaj politiko še vedno vodijo ljudje, ki dajo vso na močno pest, nič pa na srce in pamet. Mi bi si želeli, da bi bil minister dr. Beneš govoril o Italiji v nekoliko drugačnem tonu. Dr. Beneš je namreč dejal, da ima Češkoslovaška, z Italio mnogo skupnih točk, ni pa niti z besedico omenil, kako postopa Italija z Jugoslavijo. Tak prigovor pa ne drži. Naša vlada ni storila niti enega koraka, da bi zainteresirala Češkoslovaško za italijansko-jugo-slovenski spor. Keči moramo, da Beograd ni 'izrabil vseh sredstev, ki jih ima na razpolago in ki bi bila nedvomno uspešna. Češkoslovaška so ne more tedaj iz lastne inicijative prepirati za naše interese z državo, ki sicer nima ž njo ni kakega spora in ki ji lahko nudi koristi. Tega ne bi v danem slučaju storila nobena naša. vlada, zakaj v zunanji politiki ne gre za to, da se drug drugemu prikupimo, marveč za to, da zaščitimo vsak svoje interese. Posebej moramo ]K>vdari-ti tole: Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš ni prijatelj tajne diplomacijo in daje točne in ja,sne ekspozeje o celotni situaciji. Češkoslovaška pošilja v svet, najboljše ljudi. Če primerjamo 5ijene metode z našimi, opazimo veliko razliko. Smernice so v splošnem iste, zato pa so metode našega režima slabe. Posledica je, da je tudi celoten izid znatno slabši. Naš zunanje-političen aparat jc parli-mnski; naši predstavitelji v inozemstvu so splezali navzgor s pomočjo protekcije. Vsi poslaniki in konzuli so Srbijanci enako kot vsi generali, kar daje vtis, da se pri nas ne vodi demokratična politika. Taka nasilna hegemonija pa se maščuje sama po sebi, zakaj naša diplomacija, ki ni izbrana po sposobnostih, otežkoča naše stališče v mednarodnih zadevah in pri naša državi škodo. Češkoslovaška, nam jc tedaj po smernicah in metodah svoje mednarodne politiko še vedno vzor in kažipot. M . etm-ov nove Iz naslednjih virov, ki So zanimivi an _ junija 1848 sledeča! So slučajno na rasnoJaso, je razvidno, venski prapor * pteiin« l»ar¥C««t ut v Gradcu rar^Uieltt Jkak* jft fcafe 1------- 'MpftL* *«oji fcn&gi »Skwoae£ £a lerf’'-* --------------- — —- -<■■■• - - slo^nska zastava nad hišo gospe Oblakove; takoj je pridrlo mnogo ljudi j pred hišo in kričaje zahtevalo, da se odstrani zastava; pa to je storila gospa Oblakova stoprav, ko so jo lepo prosili in ko se je razšel narod; zajedno so napadli hišo dr. Župana in sneli slovenski prapor. Že prihodnjega dne sta pa dr. Zupan in gospa Oblakova spet razobesila slovenske zastave. To je vzbudilo tako razburjenje, da je prišel sam guverner prosit go. Oblakovo, da naj z ozirom na javni red sname zastavo, kar jo tudi storila.« Zavoljo narodnih barv se je vnel na Štajerskem novinarski boj. Dr. Kranjec je v »Grazcr Zeitung« dne 9. majnika poučeval Nemce, kaj pomenijo avstrijsko barve s slovenskimi trakovi. Odgovarja mu isti list 13. majnika in danes je jasno, da z!a slutnja dotičnega Nemca ni dosti varala, ko je zapisal: »Mi hočemo biti najprej Nemci in potom Avstrijci, ako nočemo postati Rusi. Kajti slovanska Avstrija ne bode več trdnjava zoper Rusijo, Slovani se sicer še bojo ruskega knuta, a ne bodo se branili ustave, ako jo jim ponudi car...« (Apih str. 116). Politične vesti. * Proslava 20-letnice Pribiževice delovanja. V Glini, v Pri biče vič6-' rojstnem kraju, se vrši te dni Pr0S _ 20-letnice političnega delovanja n''nls.c0, na razp. Svetozarja Pirbieevica. S o' ske demokrate 'bo zastopal posl31 prof. Reisner. 1 * O slovenskih radikalcih kan«, da so pravi lažnjivci. V so lagali, da je vsa Slovenija radija s ^ svojim muloštevilnim volilcem Pa •sO B&* zatrjevali, kako velik upliv imajo v ogradu, v resnici pa so slovenski r kalci brez razlike sami koristolovci- so le radi osebnega dobička P°s stali J* sk si d i kalci. Politika* jim je P° stvar, glavno jim je »zarada«. \# razmotrivanje o radikalni polorniJ1 ^ Sloveniji sklepa z besedami: Tudi 1 pre.eov« ClaneK bo uresničil star narodrli »Prvi cucki sc bacaju u vodu!« nosi podpis bivšega glavn slovenske radikali jo Emila dm=*— L,,a tnjnik* Štefan<>vjca’ Fatalna logika. Že dolgo se ^ v pečali z glasilom narodno-socij®*111 ^ stankpv v Sloveniji, »Novo lir‘l a. Zadnja številka pa je tako polna njih protislovij, da ji moramo P0^' (g par vrstic. Pod glavo »Uskoki« I’1’ listič: »Žo neštetokrat stno naleteli še tovariše, ki so r;izpravljali 0 p#, kih, ki so pobegnili iz naše s^raH največ k radikalcem. V tein so sc ^ odlikovali Mariborčani s pretep', ^ lom inteligentov, ki so, ae 'iaje^prt semu pokretn v prepričanju, da t> . sCji( močnih radikalcih veliko lazJ° do«5 svoje »socijalistične« cilje, nego NSS, Tako oči vidno je ta ^adi^3 tija še prešibka, da bi dala na1-0^. pvoletarijatu boljše socijalno r^_- n-kar je konstatirati v tem, da ?t°'.: <■]»■’ osta pii*' J re. nar' skoki agitirajo med našimi ni z geslom: kaj boste tam Pr' . y« socijalislih čakali na uspehe, ko J ^ g vid«!’ ve»' url pristopil k radikalcem. Tudi naš itd.« — V drugi notici članski sestanek kraj. org. v dar žo celo njen Brandner stranko ne bo nič več ter da 3e je sklic' »vabljeni so« — pravi — »vS1_ misljemkj, ki so ostali zvesti ,, n0tiC* narodnega sod ja lizina«. V tr<’tn^ ^cgn< »Demokrati se tolažijo« pa ,.aT 0^ lomansko piše: »Mi dcnrokrat^^.^tfrf krito svetujemo, da naj puste ■ gl* lepo v miru, da bo mir. Delav®.,^j^\r * ne oziraje sc na grožnje ra°! -e fs*" demokratov tja, kamor spada- 0 ^ rodno-socijallstično stranko, jo zanj prostora.« — Veejib gvo3!^ menda pač noben list no. ponuj^1^ potrpežljivim čitateljem. I^a ^ priznava, da je nar. sodjalce® ušlo k radikalcem, ua drug' • jr,ri vidi. kako delavstvo trumonu NSS. O blažena logika! , >0*1 * Neprostovoljno .3tA Narod« z dne 3. tm. je obJ*^.u ^ »J ugosl ovenska mladi n a«» pravi: »Med najlepše po-l‘ ga predvojnega življenja smo ^ Iz Celja poiH)ča dr. J. jih »Spominih« (str. 30): g0je' Celju blagoslovili zastavo ta tJinjo8n' 'L tionalgarde«; smo se tudi ■- ■ y C .-deležili te impozantne slav11^ _ n0 d» so plapolale slovenske za® * ’ kdo ugovarjal.« vj ^ »Slavische Centralblfitter«* ^ uredništvom dr. Jordana v gjjo o le, prinašajo dne 20. sept- P ^ pfe» o, slavnosti, ter pravijo, da gfcei i udeležile vso Nar. straže ' straf® g*« koliša in tudi graška ^ vodstvom poveljnika ________ Nar. straže generala ^ A* praporov sicer ne omenja,^ ^ P° di slavnost kot impozantno^-^j bil 3 so se vršili nemški in paj st ni nagovori. Vso to je^ 1’f.^ijaO' dek, osamljen' slučaj, ker jv U št. od 18. sept. ponatiska P ^ ske »Slovenije«, namenj_ Nar. stražam. LjuhUan*^; >g]o ,c slovenske člane Nar. s ,r ' narodnjaki, H ste clam tr^b; n^0 zlasti v nemških mest.h J morate pomagati. ^sttO 'm prapore, »lovensko m ,««j, žalostno je videti, da ^ manjša Nar. straža, Pn * ti polovica elanov ne ‘ vj 0?' :ia aea»#» trobejni^^jfagRM* toafffior, 4. novembra 1923; »T A B O R«,' EfraTtf »od T>ok'rete, zlasti našo na- n° radikalno omladino, ki se je zbi-^ * okoli svojega glasila »Omladina«, in 3e idejno in' organižatorično na maj-1 jasen in močan način zgradila tedajr>ose’on6 omladinske kulture.« In je “f1. vemo, kakšne omladince nam j a-jal ta pokret, kake strokovnjake , ®i' Je pripravljal in da je našo celo-JJ6Ipao Javnost prekvasil z duhom jeklo-•J*1?1*0*41 (t° trudapolnega naoijonal- za- de,a...« »Slov. Narod« seveda teol. ®i, da so duševni voditelji tega giba- /a bili dr. Žerjav, dr. Kramer in drugi, . fanes stoje v sprednjih vrstah poli- ^eje “ življenja in svoje omladinske hc i !Z.vaja-io v praktičnem' življenju, }em a *•,' s6 bili le za las odmaknili od da/' i”*'1 načel svoje mladosti. In ven-*‘’lov. Narod« ob vsaki priliki z vso tiiso°S/° 11 'hub a baš po teh možeh, ki da ■ Za£r^'b ničesar drugega nego to, t>ol/°i Pre3li iz sterilnosti stare liberalne *ain sSlov. Naroda«, iki je pognala tijj0°,Pro^ar®-ko gonjo, v aktivno poli-. ,lrn°kracije, dela za ljudstvo. Tako b]a/ *8°dilo, da gospodje enkrat nehote Mi-^viiajo. kar sicer neprestano pre- vojjj ®°^arski komunisti Izključeni od loj. ^ bolgarska vlada je izdala od-Mel//ateTim zabranjuje komunistom tm g1, Pr' volitvah v državni zbor 38. W\oj.°dtek utemeljuje s tem, da so *■ j| s pomočjo III. internacijonale ' cprizorili zadnjo vstajo na farskem. ti str ,?^°®ttev odškodnine Bolgariji. Mi-tke/ sv?t je določil definitivno od-1,10 za rekvizioije, izvršene na na-!ijono/£uiiju. Odškodnina iznaša 300 mi- slovenskih županov *""ki pi županov pod vodstvom sežan ja slovenskih županov na W8ki proslavi v Rimu. Deputacija ske&a vžupanov pod vodstvom sežan-Žve2.'e župana Mohoriča, predsednika Htrj, rl,ažkih občin, je odpotovala v te fa a bi se udeležila proslave obletni-t^ij4 l7°vskoga pohoda v Rim. Depu-biftjj te Pričakovala, da bo vzbudil h> občo pozornost in je bila ze- e?rana, ko je niti kraljevski ko-**oje sprejel osebno, ampak lo po * ^ delegatu. udarec je zadel Istro Sredi taji tpd; *b slavnosti, ki so se jih udeleži-Hajj- ‘slovenski« župani. Po odredbi lv^. uske vlade se s 15. novembrom za-^ bfemogokop v! Labinju. S tem bo '200 delavcev brez kruha. Kljub te-fcjj. vlada v Italiji veliko pomanjka-k); Premoga ta je navezana Italija iz-^0lto na uvoz, je ostal: ves labinjsiki % pod Italijo nerazpečan; krog ton! tega premoga leži po skla-ko jb ip se kvari. Zopet nov dokaz, kart Italija za »osvobojene« kraje. St, ;rah Pred Srbi In volitve v Avstriji. /21 Smo ki ®° gn ob volitvah R oktobra širili med volilei avstr. (ta bodo Srbi za- ^ ?a*° ^a'*erabo. Tako so delali volilih. zP°Ioženje za Seipla s sledečimi *r h Se, v'1?a slovenskega duhal Vzdrami-ihuj, n^° 86 k Vaši naravi, k vašemu 3 sl^j^ne Straže so se pač temiu pozi-? le iTi,vC^va^e‘ Prtpomogle so večino-^ 8 tem, da so razobeša- ti st/nj Urterioo priklicale na nasprot-b sl0v* slovenski prapor in nehote ne- P ^ >tn- ° samozavest. NW,3a. izvemo sledeče: .»SlaviscHe ISfeče: er* z dne 16. avg. opisujejo V7la3henM v?^'tve za frank f ur terski istočasno poročajo, da jo i volitve nadvojvode Johan-z ^ državnim! upraviteljem o-^tnj. zastavo irt iluminiran Jj «lovl T16^. transparenti sta bila le • an s*0Cr 71 a hiši nekega . a 3v 3n Nekega kranjskega Slo-hv°v^ -1S^ številki se dopisnik M * ®C3’ da se politične prdli- ^WSla(1icana8rlic° izboljšujejo, kar pa /a ^ Po l ,T>orrvanjkarija prepričanja, °^a ^Poznanja resnice in Vi 8eT>t- Prinašajo spet jentralblatter« sledeči zani- Jhe ig jjv0 Primici je. »Slovenci med S - V.0l>is ' C1; kak U>"7 ®e poznamo večje slav- tl ib °r HO n.f m . n 1, J n, n i4i,_ za, Primici ja mladega dn-5’lo j nava8-'0 Porodnega duha, ki to j navd o Ufie 6. tm. pa se je vr- ■v kraju tri ure oddaljc-3 ^erodrijaku je poskako-zadcd^aLmaožifio zanimivimi stavki: »Uradnik irt Sodnik sta hvaležna Seiplu, da ni njunih mest zasedel kak srbski uradnik.« — »Učitelji so hvaležni Seiplu, da avstrijska šola o-stane nemška.« — »Kmetje so hvaležni Seiplu, da niso postali srbski hlapci.« »Meščani so hvaležni Seiplu, da bo njihova posest ostala nemškemu rodu.« — Krščanski socialci morajo biti hvaležni Srbom, da so jim — četudi nehote — pomagali do volilnih uspehov. Upamo, da se bo*g. Seipel pokazal hvaležnega. * Madžarski parlament odgodert. Pred zadnjo sejo madžarske narodne skupščine minulo sredo se je razširila po kuloa.r-jih vest, da je podal pravosodni minister ostavko. Ostavka se spravlja v zvezo z afero, ki se je pripetila na eni zadnjih sej, ko je ministrski predsednik poročal o zunainjem' posojilu. Ob tej priliki je poslanec Szillagyi izjavil, da bi pod drugim: finančnim' ministrom lahko izhajali budi brez zunanjega posojila. Tej izjavi jc pritrdil tudi pravosodni minister. V vladnih strankah jo izzval nastop pravosodnega ministra veliko razburjenje, radi česar je moral podati ostavko. Narodna skupščina je na nedoločen čas od-godena. * Novo volitve v Angliji januarja? Liondonski »Daily Express« dozr.ava, da namerava, vlada v januarju izvesti nove volitve. Volilna parola bo: povišanje carin in rešitev vprašanja brezposelnih. * Konec velike nemške koalicije. Pristop socialistov k Stressemartnovi vladni koaliciji je vzbudil velike nadeje v novo vlado. Toda iluzija se je kaj hitro razblinila, Ko so je na Saškem' osnovala soci ali sti čno-komun i sti čn a vlada, ki ni hotela izvrševati berlinskih ukazov o razpustitvi delavskih obrambnih čet, se je razvil oster spor mod centralno vlado v Berlinu in Dresdenom. Posledica je bila, da «0 socialisti to dni izstopili jz koalicije. Zaradi te krize je državni kancler dr. Stressemann prod« lagal razpust državnega zbora. — V Porenju se še vedno širi separatistično gibanje. Aachen je trdno v rokah separatistov. * Nova turška vlada. Novo imenovani ministrski predsednik Izmel paša jo sestavil prvo turško republikansko vlado, ki je sestavljena sledeče: ministrski predsednik in zunanji minister Izmet paša, prosveta Mustafa Fcvzi, narodna o-brana Kjazim-paša, notranje zadeve Fe-ri-d beg, finance Hasan Felnui bog, pravosodje Said beg, javna dela Muhtar beg, za porušeno pokrajine Nadža.k beg. Načelnikom generalnega štaba jo imenovan Fevzirt paša. * Občinske volitve v Angliji. Predvčerajšnjim1 so se vršile v Angliji, občinske volitve. Po dosedanjih rezultatih so utrpeli precejšen poraz konzervativci in liberalci. Znatno se je ojačila delavska stranka. LJUDSKA KNJIŽNICA. Narodni dom I. nadstropje, odprta ob nedeljah od %10.—11, ure In ob četrtkih od U— J420. ure, mladinski oddelek ob sobotah od 18.—-19. ure. gostov, pred njimi zastavonošo z velikim slovenskim praporom. Vsi šopki so bili povezani z narodnimi traki in vsak gost si je pripel na prsi narodno kokardo. Tudi cerkev jo bila krasno venčana, lepoto nakita so še povečale narodne barve. Pred vhodom v cerkev je bil prostor, gostom pripravljen, okrašen z dve-mi narodnimi zastavami in trije slovenski transparenti so dokazovali, da se je ta kraj potujčevanju odrekel. Med njimi je bil zlasti važen transparent nad vhodom, ki se je glasil: »Bog očuvaj vse slovenske brate na Štajerskem. Kranjskem, Koroškem in v Primorju! Bog očuvaj vse Slovane!« Zdravice v čast Slovencem, Slovanom, cesarju, banu Jelačiču etc. so žele burni aplavz in slovenske in ilirske pesmi niso odnehalo. Ko se je mračilo, so zaplesali dijaki in gostje narodno kolo (ein nationales Kolo).« Obenem1 poroča isti dopisnik, da so nedavno slovenski dijaki na hribu Ojsterc pri sv. Urbanu zasadili velik slovenski prapor. Zbralo se jih je 23, a niso šli naravnost na hrib, tevmeč naredili so ovinek v Ptuj, da pozdravijo in počastijo tamošnjega narodnjaka Davorina Trstenjaka, ki pa žal ni bil doma. Ko so ptujski »Nemci« zagledali slovenski prapor, so mislili, da nameravajo dijaki odstraniti S cerkvenega tornja frankfuttonco,' tej; ja,.»#domežtiti 6 &laxeijsko zastavo,. Gradovo za zgodovino našega prevrata. Te dni praznujemo petletnico našega osvobojenja in narodnega n jedi n jen ja. Živo nam stopnjo v spomin kritični in velezgodovinski dnevi o'o koncu 1. 1918 in začetkom 1919. Toda človeški spomin jc nezanesljiv, v,sled smrti sc tudi druga za drugo umikajo iz pozorišča osehe, ki so takrat aktivno posegale v razvoj dogodkov. Posobno važen in zanimiv je bil prevrat baš na Sp. Štajerskem, zlasti v Mariboru, Celju, Ptuju in drugih večjih,krajih, kjer so dotlej imeli vso oblast v rokah sovražni nam tujci. Potomstvo bi po pravici dvigalo težko obtožbo zoper sedaj živeči zarod, ki jc te velevažne dogodke doživljal in preživljal, r.ko jih ne bi oteli pozabljivosti. »Zgodovinsko društvo« v Mariboru se tedaj obrača na civilno iti vojaške osebe, ki so v tistih usodnih dnevih imele vodilno ulogo v rokah, da natančno opišejo svoje spomine iz tistih dni ter popis pošljejo Zgodovinskemu društvu, da jih shrani v arhivu in o priliki objavi. Zapisovalce spominov o-pozarjamo na temeljni zgodovinski zakon: nič resničnega zamolčati, nič neresničnega poročati. Popis bodi prost vsake osebno ali strankarsko ambicije, pretiravanja ali maščevalnosti. Takratni narodni sveti sc naprošajo, naj vpošljejo društvu zapisnike svojih sej. Voditelji šolskih in župnijskih kronik naj vpišejo dogodke svojega kraja tudi v svoje kronike prepis pa pošljejo tudi Zg. društvu. Favno tako so naj dopošljejo šc ohranjeni letaki in druge tiskovine, ki se nanašajo na prevrat. Vse, to gradivo se naj dopošlje društvu do konca tega leta. Zgodovinsko društvo v Mariboru. — Demokratski klub proti kulukn. V demokratskem klubu se jo v petek vršila razprava o knluku, ki vzbuja med prebivalstvom: največje nezadovoljstvo irt ogorčenje proti sedanjemu režimu. Nekateri poslanci so izračunali, da mora državljan, ki plačuje 300 D direktnega davka, delati 365 dni občinske tlake. Za določitev dni občinske tlake porablja vlada kot podlago ne samo direktne, temveč tudi vse indirektne davke in celo davek na poslovni promet. — Z loparjem po učiteljstvu. Nekaj tednov pred razpravo radi oklofutanja Januša Goleča je Izhajala »Straža« brez svojih' običajnih osebnih napadov. Bila je to dobro premišljeno taktična poteza, da bi pokazali v ovčji obleki pred sodišči. Tem' huje je začel Januš Goleč bombardirati po razpravi. Zaenkrat si je vzel na roko zlasti učiteljstvo. Ker bo imel v torek razpravo z nadučiteljem g. Knafličem iz Radvanja, katerega je g. Goleč nesramno žalil v redakciji »Straže«, je moral seve pred razpravo raztrgati g. nadučitelja Knafliča. Ker je zadnji Čas g. Goleč vedno na sodniji, očita seve pravd ar stvo g. nasprotniku. Včerajšnja »Straža« pa zdeluje kar v treh Se bolj jih je pa razdražilo, ko jc vojaški oddelek domačega polka »Kinsky«, ki je slovenske dijake v mestu le slučajno srečal, pozdravil naše fante z veselimi živijo-klici. »Nemci« so hitro alarmirali Narodno stražo, ki je študentom zastavila pot s vprašanjem, kdo jim je dovolil priti s prepovedanimi slovenskimi barvami v nemško mesto. Fantje jim niso dali odgovora, temveč nonosno nadaljevali svojo pot ter razvili prapor nad omenjenim hribom s primerno slovesnostjo. Iz Poljčan' nam sporoča isti časopis (tudi Glasor. Zgodovina slov. slovstva III. 15.) dne 38. in 28. avgusta o skupščinah, ki so se tam vršile dno 30. julija in 35. avgusta. Zbralo se je nad 590 kmetov, 1-j so obojekrat prišli, da jih državnozborski poslanec Sturm, ki so ga iz Dunaja pričakovali, poduči o novih določilih glede odkupa tlake etc. Poslanca ni bilo, obe zborovanji je vodil dr. Kočevar iz Celja. Gostilna, kjer se je vršilo zborovanje, je bila označena z veliko slovensko zastavo. Narodnjaki so tam' ustanovili politično društvo, ki se je po zborovanju posvetovalo o perečih pol. slovenskih zadevah (o protestu proti frankfurtskemu parlamentu, o protestu proti sklepu štajerskih deželnih stanov, o neločljivosti Štajersko ctc.). (Dalje prihodnjič.) ’ * V 'i* ... noticah' razne zaslužne učitelje. Učitelj« stvo pri Sv. Lenartu nad Laškem' baje ne hodi k maši, »Stražin« prijatelj iz} Gornjega grada je pa enostavno obgla* vil vse zasluge odličnega javnega delavca, g. nadučitelja Kocbeka. Najostud« iicjše pa je ista »Straža« napadla 68-let-uega starčka g. nadučitelja Josipa Saba* lu j a iz Zg. Polskave, ki že 46 let službuje. Da je g. nadučitelj res pravi ljudski vzgojitelj, so pokazali domačini S’ tem, da so ga izvolili za častnega občana. Tudi z vsemi polskavskin.i župniki! je živel vedno v najboljšem, celo prijateljskem razmerju, samo sedanji častiti! gospod Šcbat, ki pa jc pri ljudstvu znan le kot goreči prijatelj svetnega blagra, ga ne more trpeti. Pred tedni je g. nadučitelj dal na šolskem sadonosniku posekati par dreves, ki jih je pred 30. lotil sam nasadil, a, vsa leta niso nikdar rodila. Za to pa ga včerajšnja »Straža.« obklada z vandalom, surovostjo policaj-demokratskega vzgojitelja irt podobnimi hudobijami, ki jih je zmožen let skrajno pokvarjen človek, ki nima' v Sebi drugega, kot sovraštvo proti učitelju« Učiteljstvo na ta.lc nizkoten boj ne mor© drugače reagirati, kot s prezirom irt doslednim bojkotom Cirilovo knjigarne. — Upokojenci in uradniški zakon. U-c druženje upokojencev je zahtevalo odi glavnega uradniškega saveza zaščito zaradi novega uradniškega, zakona, ki jirtfi no zagotavlja nikake ekzistence. Uradniški savez bo izvolil poseben odbor, ki! bo pri merodajnih krogih de'oval za izboljšanja materija! 11 ega položaja upokojencev. * — Povabljeni! Kakor grobovi ob Všelij svetih, ki niso okrašeni s cvetlicami M' lučkami, leže osamljeni in pozabljam,, tako tudi mi slepi zremo V negotovo bo-' dočnost, skoraj obupani irt, kakor se narat dozdeva, tudi pozabljeni. Že nad 5 mese-' cev zaključuje odbor našega, društva vsaki konoc meseca z malimi številkami!; prejemkov. Gosto dopisujemo mi rednal’ ‘elani našemu podpornemu društvu slepili, katero je edino naše pribežališče zat! podporo in sprevidimo, da, kdor nima,, tudi dati ne more. O, plemenita srca! Spomnite se često nas najbednejših sle-1 pili irt polagajte dar slepim na oltar! —* Milodare sprejema, da jih zopet nami’ odda, Podporno društvo slepih v Ljub-' ljani, Wolfova ulica 12. _ j — Za bolnice v Sloveniji je predvidetjf' v proračunu ministrstva za narodno-: zdravje poleg osebnih kreditov še po s©«-; ben celokupni kredit za sanitetsko služiš o in higijeno v znesku 22,892.000 D. !j — Razvrstitev uradništva objavljena^ »Službene Novine« od 2. tm. prinašajo u«! redbo o razvrstitvi državnih uradnikov vfi smislu uradniškega zakotna. — Novi apostolski administrator vi-Baranji. Za apostolskega administrator-! ja katoliške cerkve v Baranji je imeno-; van beograjski katoliški župnik Antoni Wagncr. Wagner je Hrvat in je mnog©, lot deloval na ozemlju zagrebške nadško-i f i jc. _ b, — Razmejitev med Jugoslavijo in Av«! sirijo končana. Komisija za razmejitev, med Jugoslavijo in Avstrijo je te diiS dokončala svoje delo. Delovanje je) bil© 33, oktobra formalno zaključeno. Angleški delegat, polkovnik Clavverf je odpotoval v Pariz, da izroči elaborat, ki je izdelan' v treh izvodih, veleposlaniški kort«' ferenei. Po cn izvod dobita Jugoslavija, in Avstrija, tretji izvod pa ostane v Parizu in tvori prilogo mirovno pogodbe. * — Poziv rezervnim častnikom. Mini« sfer -vojno in mornarice namerava koncem tega lota povišati vse rezervne častnike, ki imajo pravico do povišanja.,Radii tega se pozivajo vsi rezervni častniki, dai pošljejo svojim okrožnim komandam ali polkom' najkasneje do 10. novembra točim podatke o dosedanjem: službovanju* kodo j so dobili svoj čin, irt da navedejo} svoje predstojnike v posameznih edini-cali, pri katerih so služili. — Ttssli beograjski zobozdravniki /.© novinarje. Nedavno smo poročali, da j© sklenilo beograjsko zdravniško društvo, da brezplačno loči novinarje in njihova družine. Temu vzgledu je sledilo sedaj tudi društvo beograjskih zobozdravnikov. Kakor je videti, so beograjski krogi novinarjem mnogo bolj naklonjeni, kakor pa pri nas. Upamo pa. da bodo tudi naši zdravniki in zobozdravniki sledili vzgledu svojih beograjskih kolegova — Direktna brzojavna zveza Bengrad-Trst-Pariz. V zadnjih dneh je bila ot.vor-jenu direktna brzojavna zveza Beograd-Trst, Projjjet jja tej progi jo v zadujeuoi Kasu tako Earasfe!, da so go finorali stari (•Hughesovi aparati zamenjati z modernejšimi Badijcvimi, H imajo to prednost, ida lahko istočasno delu j o več aparatov. Eaeasn'0 je v prometu pot takih aparatov, ko j ih število pa se bo po potrebi zvi-'šalo.fKcr se razvija ves brzojavni pro-taet Bolgarije, Turčije iti Grčijo s Trotom preko našega ozemlja, je bila mo-•Jdernizacija te proge nujno potrebna. Pro-slal v Rim1 brzojavko, v kateri fee zahvaljuje Mussoliniju v imenu splitskih Italijanov, da jim je omogočil uži-jvati prekomorsko, italijansko umetnost 'jTo jo zanimivo že radi tega, ker r.aše ■oblasti dopuščajo, da prihajajo na naše : ozemlje italijanska iredentistična drašt-'jura, ki jih podpira financielno italijanska Iliada, in to v času, iko zapirajo Italijani Jr; Julijski Krajini Slovenske šole jJi f>ie-'Pd^eflujejo* jugoslovertski tisk. [f’*!*■*-<6® go ženske Stepejo... Grdo in hu-[jŽfo je, če So tepejo moški, toda šo deset-(jjkrat 'slabše, če se zgrabijo ženske. Tak ■ ženski poboj se je odigral pred par dnevi !fr Zgoybesii na Madžarskem. Neka Silvija Baboft in Marija; Zgoibon sta se sprli ’« Svojim1 sosedom. Bojaželjni ženski sta :ifee med prepirom oborožili s koli ter na-j.fvalili Ha tfeobVožetfega Janoša Frctina, • Ikakor 'se. je pisal sosed. Začeli sta ga pretepati' ter ga tepli tako dolgo, da je na 'jHiestu obležal mrtev. KaSfcer da so ni nič Zgodilo, Sta nato obe šli kuhat večerjo, {prebledeli 6a. še lo, ko so se druzega dno 'pojavili orožniki ter obo zaprli... 'p _ -ObapeH položaj v Nemčiji. V^led Neprestanega padanja marke se položaj ifv Nemčiji poslabšuje od ure do ure. Do-ijar stane že 600 milijard miark ,V mestih" $e pojavlja ogromtfo pomankaTije živil •IMnOgi ljudje Se izseljujejo iz Nemčije ijBograie trgovske rodbine iz Hamburga 8*13® drugili meSt.sl JfesJiSfo v jiReJanldi ii. Lisinski in SVIissa papae Marcelli. V nedeljo dne 4. novembra priredi zagrebško pevsko društvo »Lisinski« svoj 2. koncert v Mariboru. Zvest svojim resnim umetniškim intenci jam, je letošnjo sezono »Lisinski« vso svoje sile posvetil klasični italijanski vokalni glasbi in pri prvem koncertu dne 6. junija podal prvi niz svetovnih madrigalov. Drugi koncert je bil posvečen cerkveni muziki, in to v prvi vrsti največjemu katoliškemu komponistu ne samo 16. stoletja, ampak cele katoliške glasbe sploh, Janezu Pierluigiu imenovanem Palestrina. Palestrina, je pod tem imenom ga namreč poznamo, je komponiral nad stotine raznih maš. Med njimi tudi »missa papae Marcelli«, ki zavzema med vsemi najodličnejše mesto. — Spisal je tudi veliko število lamentaeij, himnov, litanij, psalmov in celo vrsto duhovnih in posvetnih madrigalov. Kardinal Marceli je prvi spoznal mladega ženija-skladatelja in ga vc*čas vsestransko podpiral. Ko je bil pozneje izvoljen za papeža, mu je Palestrina posvetil svojo pozneje toliko slavljeno šesteroglasno mašo: Missa papae Marcelli, ki jo namerava »Lisinski« proizvajati v nedeljo pri Gotzu. To mašo je komponiral na nasvet cesarja Ferdinanda L, ki ga je dal isti tridentinskemu koncilju, kjer se je ravno v tem- času reševalo vprašanje če se bo v katoliški cerkvi sploh še pelo večglasno petje ali fpa. fč.isti gregorijanski koral. Palestrina je sijajno rešil svojo nalogo. »Mssa papae Marcelli« je bila odločilna za vso katoliško cerkev in njeno glasbo. On zavzema v katoliški glasbi najodličnejše mesto. Kajti on je uvedel čisti vokalni »cappella stil«, ki je slo-boden vseh neokusnih primesi, dostojanstven in resen. Palestrina je reformator na glasbenem polju, kar mu je priznal tudi tridentinski koncil. S svojo glasbo je omogočil nadaljni razvitek cerkvene in z njo vred tudi svetovne glasbe. To je neovrgljiva zasluga, ki se more v pravi meri presoditi šele, če se pomisli, za. koliko prekrasnih in' vrednostnih skladb bi bila muzikalna literatura siromažnej-ša, če bi ostal koncil pri svoji prvotni nameri in prepovedal v cetrkvi umetniško glasbo. »Missa papae Marcelli« jo reprezentativna ne le za Pal estri no in njegov stil, ampak za italijansko klasiko sploh. Do danes je doživela neb roj izdaj. Seveda vsak zbor ji ni kos. lotiti se je Smejo le najboljši pevei in prvovrstni dirigenti.. Istočasno s cerkvenim petjem se je v tej dobi začela razvijati tudi posvetna pesem; zlasti se je gojila v viteških gradovih. Pravi povod za to se išče v bajnem' razcvitu srednjeveškega viteštva in' njega stikom' po križarskih vojskah z orijentom. Vitezi so peli z besedami in melodijami in širili svojo umetnost po poklicnih pevcih širom sveta. Na Francoskem so imenovali te pevce: »Jonglers«, v 'Angliji »Menes.treis«. Nemci pa so jih nazivali »Minttesanger«. To tradicijo imajo pred seboj madrigali, ki so posvetna umetna pesem 16. stoletja; običa jno so bili pisani peteroglasno. Takrat namreč še niso poznali enoglasne pesmi s spremi j evan jem. Potom je o madrigalu en glas pel-melodijo, drugi pa bo ga spre ml j ali, na ta: način? je madrigal nekak prehod ali prelaz k monodiji in pozneje k »amo.stalnim instrumentalnimi kompozicijam. Imenovali bi ga torej lahko ne. kak prvi operni poskus. Danes so madri gali izginili docela. Marsikdo bo jih sli' šal v nedeljo prvič im najbrž tudi zadnjikrat. 'Arnuš. Kultura In umetnost Koncert Brartdl-Ličar. V poridcljek 5. novembra priredita virtnozinja na goslih ga. Fanika Brand-lova in pianist profesor Ciril Ličar v veliki Gotzovi dvorani ob 2411. uri matinejo za šolsko mladino vseh mariborskih šol in1 istega dne ob 50. ari koncert s sledečim; projupimom: 1. Lud. v. Beethoven’: Fruhlingssonate, ob. 34, F-dur. Beethoven' je mojster v so-natni formi klasično godbo ter ga še do danes ni v tem nihče dosegel. Njegove sonate za glasovir, vijolončelo in! vijoli-no so povsod znano ter so skupna posest vsega kulturnega Sveta. Izmed sonat za vijolino je zraven; KTCutzerjeve sonate gori omenjena najbolj priljubljena. Dobro razpoloženje irt veselje ob prebujajoči še gorki pomladi preveva celo sonato, se tesani«! »^EiiiUasssoaatfi«. 2. Wienia^skijev' koneert za vijoliffo v d-molu (op. 22) je izvanredno težak in spada poleg slovečih Beethovenovih, Mendelssohnovih, Bruchovih, Dvorakovih in' Brahmsovih koncertov v repertoar vsakega vijolinskega virtuoza. V tem koncertu pridejo vse finese goslarske tehnike do popolne veljave, kajti Wienawski, rojen 1835 v Lublinu, umrl 1880 v Moskvi, je bil slaven vijolin-ski virtuoz iti njegove kompozicije Faust-ova fantazija, Legenda, Air russes, va-rijacije, etude itd. zasedajo častna mesta v vijolinski literaturi. 3. Cesar Franck: Prelude, e.boral o fugne. Franck, rojen 1822 v Liittich-u, umrl 1890, je bil profesor na konservatoriju v Parizu. Njegove kompozicije, Oratorij Ruth, Simfonija, sonato za glasovir in vijolino so pisane v modernem slogu, vendar ne hipermoderno. Karakteristična je za te skladbe solidna tematična, izbira in solidno delo. Umetnikom na vijolini so se zlasti priljubile vijolinške sonate. 4. a) P. Čajkovski,]: Serendc melaneo-lique, op. 26. b) Porpora-Kreisler: Me-nuett D-dur. O velikem ruskem mojstru čajkovski-ju, čegar Serenade melanoolique je na. programu, pač ni potrebno obširneje pisati, ker vsakdo, kdor se količkaj zanima za godbo, dobro pozna tega velikega simfonika. Sloveča je V. simfonija »Patheti-que«, skladbe za komorno glasbo, Euge-nij Onjegiii, Pikdama itd. Porpora, čegar mennett se bo igral, je bil rojen 1686 v Neapolju. Bil je operni komponist in slovit pevski učitelj ter tudi nekaj časa Haydnov učitelj za kompozicijo. Komponiral jc naše oratorije, sonate za vijolino itd. ter umrl 1767 v Benetkah, Njegov meimett je predelal vijolinski vituoz F. Kreisler, rojen 1875 na Dunaju, čegar kompozicije so na zelo dobrem glasu. 5. Chopin: Scherzo, B-moll. Chopin je poleg Schumanna, Rubinsteina. in Liszt-a n stvaritelj čistega klavirskega sloga. — Beethovenove in Mozartove klavirske so. nate so pravzaprav za glasovir pisana or kestralna dela, ravnotako kakor so Bachove klavirske skladbe pisane v čistem orgelskem slogu. Ti mojstri so bili tako eminentni' orkestralni komponisti, da so tudi njihova klavirska dela orkestrali-ter mišljena, ne tako pri Chopinu, čegar skladbe so pisane v idealnem klavirskem slogu in pianistično mišljene. Iz njegovih del odseva globoka poezija in izrazit poljsko nacijonalen duh, 6. Končno je na programu še velikega mojstra Mozarta Menuett v d-duru. jed-na izmed mnogoštevilnih malih kompozicij, katere je duh velikega glasbenika takorekoč mimogrede vstvaril, j n mazurka A. Zarzyskija, op, 26., novejšega polj-skesra komponista. Tako nudi programi obilico najizbra-nejših glasbenih točk, vslod česar naj nihče ne zamudi tega koncerta. Imeni obeh umetnikov nam1 jamčite, da bo koncert gotovo na višku. hd- x Knjige Slovenske Matice So dospele. Mariborski člani naj jih dvignejo pri poverjeniku g. R. Pleskoviču (Strosš-mayerjeva ulica 26) proti doplačilu 10 D 5n poštnini 1.30 D. Obenem se bo pobirala članarina za leto 1923 v znesku 30 D. x Kn jiževni ogla s. Uprava Srpskc Književne Zadruge dala je n štampu XXVI. kolo Zadrugino. U kolu bife ova dela: 1. Petar Petrovič Njegoš, LučaMi-krokozma, u redakciji g. M. Rešctara, sa predgovorom1 g. Dra. Branislava Potro-nijeviča; 2. Simo Matavulj. Iz raznih krajeva, sa studijom g. Marka Čara: 3. St. V. Živadinovih. Do poslednjeg daha, roman; 4. Marko Car, Naše primorje (sa 10 slika); 5. Dr. Tih. R. Gjorgjevač, Naš narodni život; 6. Plantove Odabrano Komedije, u prevodu g. Dra, VeseliUa Caj-kanovida. Ceha: osnivači (običhi pret-platnici) plačajn 85 Din., dok dobrotvori (ko ji uplate 500 Din.) ne plača ju n ištaza redovna kola. Sem toga može se još dobiti: 3. XXIV. kolo (5 knjiga) uz cenu od 48 Din., 2. XXV. kolo (6 knjiga) uz cenu 60 Din., 3. Zabavnik XIII. V. M. Tekerej. Henri Etnond, n prevodu g.djo Jelisave-te Markovič; s pogovorom' g. Vladete Popoviča, 35 Din. 4. Zabavnik XIV. A. Cehov, Pripovetke, n prevodu g-gjice Košare Cvetkovičeve, s predgovoromi g. Jaše M. Prodanoviča 20 Din. 5. Zabavnik XV. H. Balzak, Evgenija Grande, u prevodu g. Dušana L. Gjokiča, sa studijom o Balzaku H. Tena u prevodu gosp. LBogdaaia PoiJOV^a 2q Dia. 6. L'. ;Vojno- vič, Ekvinokcije, 10 Diif. Sv1© Sn u vrlo lepom originalnem poveza1 pano cirilicom. Zadruga je udarilvcren^ najzad do 15. decembra o. g. U Mar' , 1. XT. 1923. Glavni trg 1-IH. Srn Pra vojni sveštenik Petar T. Trbojevjc.^ x »Nova. Evropa«. Ravnokar -ie ^ prva novemberska številka »Nove pe«, 13. številka 8. knjige. "V ]i-članku kritizira g. Č. politiko sreC||"genije z ozirom na nedavni sestane j, nili pristašev v Zagrebu. — Ye'K'‘^ei& vo je poročilo o četrti skupščini rodov, ki ga je spisal za.»Novo ^ jjjt' docent ženevske univerze g. dr- '■ ■ ’ a k o v i d. Tu je podan kratko ia ^_r. ntLdi no potek nedavnega zasedanja^ prli-hkratu prav karakteristično sli*0 ^ štva narodov. Želeti bi bilo, da si berejo to poročilo, ki seveda dalet® ga podobna poročila dnevnih hs '• oni, ki pri nas pobijajo Ligo naT° .fglv vede, kaj delajo. — V političnem VfUU, UClC*,JU. V ilJ du sledi zanimiva fotografija J5® ^ režima: Radikali i Južna Srbija ^ nomskem pregledu ocenuje g. lin finančno - gospodarske P® »Jugslov. Llovda«. Končno sledi mho* g. dr. Sl. Kiršnera o rešitvi ^ ^ vanjskega vprašanja. »Novo EvT ^ plo pri poročamo. (V Maribora pojasnila g. Božidar Borko, ^ ulica 4.) g]oV^' x Andersenove prioovedke. gplo^9 sko mladino priredila Utva.^ knjižnica št. 7. V Ljubljani 192* * la in založila Zvezna tiskarna -pese« garna. Cena broš. 12 D. vez. 1' ^.ger0<> Andersenovih pripovedk, dese-^ gitfr1 ki bodo gotovo napravili mla 1 (n Jlj* tel jem* mnogo veselja. »Mikla,v klavžek«, »Svinjski pastir«, kovceg« itd., da imenujmo saai_ ^ re, ki ostanejo človekn v sP01^1 davno ne spada med mladih® ^ naša pisateljica je spretno od ^ jj]) najbolj slikovitih pripovedk * lepem1 gladkem jeziku, mes na/j dihom' našega kolorita pre^a ' ša tla. Tisti, ki bi radi nudili ^ v9ai^ lepo čtivo, imajo tu lepo,nl_ . ^ oziru ugodno priliko. Kajti v ^ ^ mi je cena knjige tako • ■%($ •e vsakdo. Izdajatelji * fl,nje. ce« zaslužijo v tem1 oziru pr» dersenove pripovedke^ »e ^ St- knjigarnah irt pri založniš^ knjisrsme«, Ljubljana, Mar’ Meja, list za poljoprivteda. ^ J i trgovino.. Izšla jo št. 20 te ^ vije. Vsebina: A. Hribar, ljaku; J. .^^^^^votvodin^.l * Hrvatekoj, Slavoniji i ^ o St j e pan1 Jurič: ^ašto jo o \n<> Slavoniji mjestimice p0ljoPrI i i .re<^ava g- inž. Janko Kukovec o v„ } Evoluciji. Predavanje je nadalje' k nje Prejšnjega, vendar pa tako za-.uena celota, da ga bodo s pridom po->> al' tudi oni, ki niso prisostvovali ^Pre^avanju‘ Začetek ob pol 20. 3av p PPost. — Sprejemajo se pri-e za tečaj o knjigovodstvu, ki ga na-lei-ava Mlinska ulica 47; Karolina Thamg, žena strojevodje, 55 let, Frankopanova uL 92; Marija Banovšek, zasebnica, 75 let, Mlinska ulica 18. Stroš^ »klase prirediti »Ljudska univerza«, malenkostni. Interesenti naj se Pri tajniku g. prof. Favaju. ji J?, ljudski knjižnici je daroval ime ,vj J Prometne pisarne v Slovenski uit ***** Troha, znesek 200 D. Srčna dobrodelne hamene, za naš za- Rešilni oddelek odpade polovica L\^ga dobička od koncerta Brandl- ta jJ/aJ bi občinstvo upoštevalo tudi bj *>nent in zasedlo dvorano do zad- Aa t? kotička. V ostalem opozarjamo cia abek pod »Kultura in' umetnost«. krst Orov*. 'V veseli družbi o priliki (g slave carinika g. Taso Gjorgjevi- jn Se je nabralo za Sokolski dom 80 D ^ mariborsko Orjuno 50 D. (Denar , opravi »Tabora«.) Vsem' darovalcem hvala. Posnemajte! 'P Or.iuna v Studencih pri Mariboru, vlada noče dovoliti obnovitve ma.ri-v,rske Orjune, so nacionalisti krog Ma-t b°ra vložili pravila za samostojno Or-v Studencih pri Mariboru. Pravila ]. te dni potrjena in se vrši y krat- !; ^ občni zbor v Studencih. Promenadni k#cert v parku. V me-ta*;K) 4. nov. ob VAl. uri ob lepem vre-.Spored; 1. Vinš, General Terzič, verta°n'lca. 2. Gervcis, Črnogorka. Ou-4. t)Ura’ 3. Nedbal, Poljska kri. Valček. Sia UCci'ni, Tosca. Fantazija. 5. Wagner, ’I0s*;na godba iz »Parsifal«. 6. Dvo-»>rc.p ,^°vanski ples št. 2. 7. Komzak, Za tttfc,1!1 dušo. Potpouri. 8. Čižek, E j tru-, (23- klasa) koračnica. ro^° v stroj. Ivana PocTrč, 23-t°v' ‘.Slavka, uslužhena v kartonažni Hrišia Vvsled lastne neprevidnosti ^al « -Z desuo.roko v stroj, ki jr je zmeč-■Vejair.' Pr®te. Rešilni oddelek jo je ob-H - ^ ^ Prepeljal v bolnico. ^0. ur6°./'ar v Pisarni. Včeraj zvečer krog *tv0, , •iei obvestila polici ja gasilno dru->'frdke \ ? nae^ai v pisarni spedicijske o . N- Uher v, Meljski cesti po-Ni liCeas^nn društvo je takoj odrinilo *biza . »hesta. V pisarni je gorela neka ?°kašen.knjig. Ogenj jo bil takoj KMen 3®. nastal ogenj, ni po- *bizi s*°i „UTni se, da je eksplodirala na Kj 'j)0^a karbidna svetilka. k koncert. Z izborno pijačo ltni močnatimi jedili preskrb- Narodno gledališče. fredstava 22. Sezona 1923-24. Abonemtnt D. ▼ »oboto 3. .ktobra 1923 ob 20. ari. JESENSKE GOSLI Tgrokaz v Štirih dejanjih. — Spisal: Ilija Surgu' 4*v. — Prevel Božidar Borko. — Režira: Valo Bratina. OSEBE; Lavr.T, Dimitrij IraaoTič odvetnik . . Bratina Varvara Vasilj.ma, njegova žena . , Bnkiekova Tjera, privzeta hči..... • . . Jelenčava Baranovski, Viktor Ivanovič, odvetnik . Grom Groša, služkinja .......... Savinova Vasilij. hiSnik............Harast.vič ' ....................Kovič ................. Tepavao .............Tomašič .....................Košič Gostjo ' . Tovornik , Zehrer , Cilenšek , Petkova , Štnrmova , Kogejeva , Lubejeva Med izvajanjem vstop ni dovoljen. Tarna Frankopan. Od danes Tj n i**rV ^ar'b®ru. Dne 27. oktobra: a’’TfiLecker, orožniški narednik v 2s ,a'ftrova ulica 2; Sofija Roth- j ' Oktobr,e. J.Ca’ 8(51et’ Zrinjskega trg 5; Va ’”lio a', eter Bairili, 67 let, Stritar- 7» 2^‘ oktobra: Franc Šebot, jjf^0I>l’'pt, Krčevina 205; 30. oktob.: Sl. aija i-r ai'> •'il let, bolnica; 31. okt.: ?;7ruby' delavka, 40 let, Koro-^ ’ L novembra: Anton' Baum-.*tn-ik, 74 let, bolnica; 2. no- .. 1 * 1'V1'; fi, uuvivuv v Oi- Oia i t Alt ‘ šitik Ror.telišlag.er^ 4 aesestv-iatolji ter pa^ed^jo i« no**. REPERTOIRE: Sobota, 3. nov. Jesenske gosli. Ab. D. Zvišane dramske cene. Premijera, Nedelja, 4. nov. ob 15. George Dandin ali Prevar jni soprog, izv. (Kuponi). Nedelja, 4. nov. Umetniška kri, izv. Pondeljek, 5. nov. zaprto. Torek, 6. nov. Umetniška kri. C. t; —o- , ■ »Jesenske gosli«. Opozarjamo eenj. občinstvo na današnjo premi j ero Surguče-vih »Jesenskih gosli«. Režija: g. Valo Bratina. Glavne oz. večje vloge so v rokah ge. Bukšekove, gdč. Jelenčeve, g. Bratina in Groma. — Pri predstavi bo pred 1 dej. in med dejanji vojaška godba proizvajala sledeče točke: 1. Wagrier: Zbor romarjev iz »Tannhauser«, 2. Czi-bulka: Srca in cvetlice (pesem), 3. Caj-kovskij: Pesem brez besed, 4. Sinding: Spomladansko šumljanje. Dalje svlra godba tudi v drugem dejanju, scena v parku. Zvišane dramske cene. Ker bo pri »Jesenskih gosli h« sodelovala vojaška godba, veljajo za »Jesenske gosli« zvišane dramske cene. Nedeljska popoldanska predstava. V nedeljo 4. nov. se vrši prva nedeljska popoldanska predstava v tej sezoni. Uprizori se zabavna Molierova komedija »George Dandin« ali »Preverjeni soprog«. Igra je dosegla pri vsaki vprizo-ritvi lep uspeh in: žela obilo neprisiljenega smeha. Predstava se vrši za iav. ab. in kupone. Umetniška kri. iV nedeljo zvečer se ponovno vprizori zabavna Eyslerjeva opereta »Umetniška kri«. Naslov, »Umetniška kri« je povzet po glavnih’ vlogah Torellija (g. Urvalek), Nelly Leissnerje-ve (ga. Mitrovičeva), po kateri se pretaka pristna bohemska kri. — »Umetniška kri« je imela pri premijeri kot pri reprizi jzvanredno lep uspeh. . i ‘ o Sokolsko društvo v Mariboru poživlja vse svoje članstvo, da poravna še zaostalo članarino za leto 1923 v društveni soba v Narodnem! domu med uradnimi urami ob nedeljah od 10.—11.30. — Odbor. o Sokolsko društvo v Studencih' priredi zabavni večer dne 3. nov. tl. ob 8. uri v Sokolskem domu v Studencih. Ples^ srečolov, šaljiva pošta in1 druge zabave Svira društveni orkester. Vstopnina za osebo 5 Din. Za dostojno iti neprisiljeno zabavo je skrbi j eno! —Zdravo! Soort. Sokolstvo. o Odbor sokolskega društva v Mariboru vabi svoje članstvo, da se udeleži danes v soboto zvečer zabave, ki jo priredi bratsko sokolsko društvo v Studencih. Začetek ob 8. uri. o Kolo jahačev ima redno Vajo v tie-deljo ob 8. uri zjutraj. o Za »nOvo obleko« Sokolskega doma v Studencih so nadalje darovali sledeči: Dr. Ravnik Rudolf 100 Din, Jugosloven-ski Lloyd 100 Din', ravnatelj Fischer za Doctor in1 drug 100 Din. gostilničar Janko Vela 50 Din., Dr. V. Kac 50 Din. ixt Viktor G laser 40 Din, Zadnjič izkazanih 955 in danes 440 Din. je skupaj 1395 Din. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljuje, drugim pa nadalje priporoča — odbor. o Sokol v Studencih je prirejal vsako leto doslej meseca oktobra vinsko trgatev in meseca novembra Martinovo. Ker pa dandanes niso take razmere, da bi o-mogočale pogoste veselice, zato je letos opustil obe prireditvi in ima danes v soboto 3, tm. zabavni večer. Upamo, da se ga udeleže vsi naši stari znalci i» wi- POLNP. Naslov za SK »Ptuj« se spreminja na SK »Ptuj« v roke g. Danrisch v Ptuju. — Vsi klubi so opozarjajo, da se rok za predajo fotografij igralcev po-dalša do 15. novembra t. 1. Vsak klub mora predati po dve fotografiji od vsakega posameznega igralca. — Prihodnja seja PO je v pondeljek 5. tm. obj 20. uri v Grajski kleti. ; ISSK Maribor. Prvo moštvo se poživlja, da se polnoštevilno im točno udeleži v nedeljo dne 4. tm. dopoldne ob pol 10. uri traininga na igrišču v Ljudskem vrtu. Sodnik' g. Šepec. : Praška Slavija : dunajski Rapld. V nedeljo je na Dunaju gostovala praška Slavija in’ razmerju 5:1 porazila dunajskega Rapida. Turistika in šport. ; V Planinskem koledarju za I. 1924, ki je pravkar izšel, napravil je tiskarski škrat na str. 94. pod naslovom »Planinsko slovstvo« neljubo pomoto. Cena »R. Badjura: Vodič kroz Jugoslovenske Alpe (Slovenija) ni Din. 120, temveč samo 100, na kar opozarjamo vse čitatelje »Planinskega koledarja« za 1. 1924. ^ ... Objave. g Strokovno Šolo za hotelirje, kavar* narje in gostilničarje otvorijo dne 5. t«, v Celju. Akcijo vodi gostilničarska za« druga. (i g Neuspehi naše državne uprave. Na* sa državna uprava doživlja neuspeh zali neuspehom; Znano je, e kako vnemo sel je podržavilo vse, karkoli se je dalo. Kakor list za listom z jesenskega drevja pa pada sedaj podjetje za podjetjem! fl drevesa državne uprave. Nedavno poročali, da je vlada morala prepust«# izkoriščanje vodnih sil zasebnemu kapi*! talu, te dni je bilo izročeno podržavljeiirti posestvo grofa Cekoniča angJešbo-fraa*< coskemu konzorciju, sedaj pa pridejo ® ‘ vrsto državne svilarne. Kakor smio Svoj. eas poročali, je bila odrejena pose medministrska komisija, ki naj ba i učiK ali kaže še nadalje obdržati1 v . žavni upravi d žavne svilarne vi Nov Sadu, Pančevu, Starem! Vrbasu in ški Kaniži. Ta komisija je sedaj svoje poročilo, ki pravi; naj se vsa ta podjetja z ozirom iia ogrom%' deficite privatnemu kapitalu. Kako komisija prišla do tega sklepa ni zna™* ker se številke, ki jih izkazujejo podjed« ja, čuvajo v strogi tajnosti, da M1 da' plačevalci ne zvedeli, koliko milijcmovr državnega denarja »o že požrla vsa državna podjetja, ki imajo izkiUnQ£y privatno-trgovski značaj. ' r g Bosanske slive. Komisija za pregifoa in oceno sliv je pregledala vf času' od J5J do 30. septembra dva i« pol milijonska sliv. Glasom poročila te komisije je tošnji pridelek sliv* v Bosni1 mnogo 1L. ši in! obilnejši, kakor pa je bitJanSfa. predlanski. . fi g Nova poljedelska šola sa Ki Ministrstvo za poljedelstvo, je kredit v znesku pol milijona dii______ ustanovitev poljedelske šole Ha! Ko Razveseljivo dejstvo je, da se sko šolstvo pri nas v! zadmfrh MiibT •bolj širi in izpopohauje..'" § Glašbeiia Matica. Orkestralni odsek naznanja, da radi koncerta g. Brandl-Ličar odpade orkestralna vaja v pondeljek, dne 5. tm., ter ho vrši prihodnja redna vaja v četrtek, dne 8. tm. ob 20. uri, pri kateri priliki se bode vež bala Satnerjeva »Pepelnična inoč«, čije mato-rijal je že dospeL Ker ae vrši koncert že začetkom decembra, pozivamo vse člane, da se zanesljivo vdaležijo prihodnje in’ vseh! nasledn jih" vaj. —« Načelnik. § Študijska knjižnica je občinstvu odprta vsak delavnik med' 15. in 17. uro. Vstop v khjižničino čitalnico, kjer so Ha razpolago vsi časopisi in1 druga literatura, je popolnoma prost. Za izposojevanje knjig na dom1 pa je plačati enkratno pristojbino, ki iznaša za letošnje leto 10 D. Interesent je z dežele, ki so odvisni! od železniških' zvez, lahko obiščejo knjižnico tudi predpoldne od 9.—12. ura § Klub »Peruiri« vabi svoje člaiie Hrte 4 novembra na izlet. Odhod ob 13, uri pri kavarni »Frankopan«. § Instrukclje za višjo lH nižjo gimnazijo daje reveif osmošolec. Naslovi pove iz prijazflostt uprava »Taboia«. § Plesni zavod Pečnik naznanja; da se vrši v nedeljo, dne 4 novembra ob 20. uri plesna vaja. § I. Mariborski hioskop. V* pondel jek Se prične predvajati senzacioffehia drama v 5 činih’ »Tajna Uadvojvodin je«. Poleg tega je na programu tudi dvodejaif-ska veseloigra »Fatti«. § Prostovoljno gasilno društvo v Račjem priredi dne 11. nov. veliko veselico ob priliki blagoslovitve ifl prevzema parne brizgalne od proštov, gasilnega društva v Mariboru v gostilni pri Jugoslovanu. Spored: Ob pol 14. url sprejem brizgalne na občinski meji, nato slovesna blagoslovitev parne brizgalne pred gasilnim domom; ob pol 15. uri vaja z parno iri ročno brizgalno; ob115. uri vkorakanje na veselične prostore. Ker je čisti dobiček namenjen za pokritje nakupa parne brizgalne, pričakuje obilen’ t il lil»11 LIJU O D POC obisk' odbor. 1 'vV. .• Gospodarstvo. g Blagovne borzo 2. Hov. Novi Sa'd: Pšenica bačka 330, ječmen baolri jari 265, oves bački 220, turščica stara 245, fižol beli bački 540, moka »0« 525, baška »0« 540, »6« 370. g Trgovci ih) induštrijalcl v Mariboru, *’1 ^Porabljajo v svojih obratih parne kotle (lokomotive) se prosijo, naznaniti . .ci,m:i»r$je mogoče Trgovskemu gre- OiUU. - - . f - ■ * , . . 1 Danes »- soboto zvečer zabavni v Soki CD:0"CMX Poslano/ Apel lut, južHožalegničairfa a Prati1 bivšemuJ obratneimi®________ 8tvM južne, železnico demi poti ši"19, Mb. 29. okt.11923 naperit tožbo radi ; tinarodnegah ravnanja! itf korupcije zahteval disciplinarno preiskavo. JV) svrho rabin*, od vseh1, ki> sol H5IŽ žrfe& no in po Jr je j od južno železnice a avoje narodne ambicije pregastjalni, postavljeni, prezirani ia podvrženi nemui imsmehu, da' mi čntfpreje Ijejo tozadevne s polnim podpisom«1 premljene podatke. Med vojtm m mnogim južno-žoleznlčarjem čutne denarne globe samo rasdS slovenskega jezika. Ker je^po pet let komaildiTal Duttlai ee tihotapilo via Špllje po ekspe n Ljubljani1. Javijo Haji ee mft vde zarije, ki so oistale na višji' pritiski pril krite, dalje vse one HamodHo eieaaaldtiji ve elemente, Iri eo biM po vojn® ^ stavljeni V narodrfo ogrožaiie kraia. Ro Iorti na koroški fronti oboji Trtnrrii dnevnim vpošiljanjenS tnamsp**^* gistrov hfa 'Dunaj, ia katerih je Au&rijl vsaki dam lahko vefičimo in jaiknefc-sai* fronte razbrala Materija! rrinnf šmj preje iri! nikdo Saj Se mudi ml panlH gati. Za pomoč prosim dalje VSe ne železniške organizacije, vse wn»*vw|i ambioijozne tovariše po driavflftcah, lab rilnioah, postajah id na‘ progi. StraE p( slabih posledicah saj Se za&inje «Ska gar, nasprotno je vsakdo' Morafično žaS ini pri čiščenju Avgijevega , pomagati, da korraolidiramio upr avlo , neznosno korupcijo. Ugotoviti hočem tastrofalno poguben! vpHv Dunaja naše nacijorialne, politične id kulh naprave po južni Železnici 1« id« je državljenje prav skrajna Čaa 3oŽ#ot Časopise naprošam, da poda: Dopiši naj se naslovajo oaS Jako« Bacnik, postajfl* odipriE1^ MttfUmr-vijtivma Holobre« .4 *)" Za Za izposojevanje 1923 faksa 10 Din, lastnoročni podpis. K %y ” vv **>: -------- Mariborl 4. noveniW* (Dalja). Vendar pa: pustiva to in1 preidiva k r ■definiranju Vas samega, Loti. Med ve-j soljno razvrstitvijo stvari in Varni ob-; stoji sorodnost. Ste natura, ki se ji zelo ! zahoče umetnostnih in duševnih užitkov in M ne more biti srečna drugje kot v j <>koMei, ki lahko udovolji njenim močnim potrebam po simpatiji. Brez tega Vam ni miru. Če tega ni, iščete zaman emisla svojim' željam in1 mislim. 1. Človek, ki lahko občuti navdušenje yišje vrste, ki zanj ljudskim množicam iJlne^ostaja- čuta,- bo zelo1 vznemirjen • nad tem, kar je nižje od njegovega hrepene. ' Soju- Kaj je dobro kosilo, lov, lepo dekle ‘pnemu, k'i se je solzil od navdušenja, ei-‘taje pesniško knjige, kogar je navdala . Sladka bolest, ko jo čul lepe melodije J in kdor še potaplja v tiste sanjarije, ki hi so, mišljenje, temveč čutenje in ki jih Spe more izraziti nobena beseda. Kaj pa je veselega, čc moramo gledanji obraze,, ki kažejo vso mogoče odtenke neumposti, skažena telesa, ki so zgnječe-iha v hlače in črne suknje; gledati jih, : potepuhe, "ki se klatijo po blatnem tlaku okoli umazanih zidov, izložb in trgovini i. Domišljija Vam postaja ožja in. misel |. »asiaja v možganih.., Kakšen' dojem naj ima na. Vas razgo-, Tor s ljudmi, ki vas obdajajo, če ni har-j.immije med: Vašimi misli in misli, ki jih i izražajo oni ? ji1' Če »e Vaša misel izgublja v prostor 'in liČad, ako umreva sočasnost pojavov, ki se: r-odigravajo na vsej površini zemlje, ki jo' j^Vendairle' zgol j planet, kateri se suče oko-,-3d solnea —■ in' solnee je zopet le posebno: t.Stfediišče v prostoru; če'pomislite, da je t ----------------------------------- ta Sočasna neskončnost zgolj trenutek v večnosti, katera je druga neskončnost in da se Vam vse to dozdeva drugačno, za-visno od stališča, ki se nanj postavite ter da je stališč neskončno število; če pomislite, da je smisel vsega tega neznan ih ako zaposlujete duha s temi problemi — kaj je vso to? Kaj je movek sredi neskončnosti? Težko je biti v duševni družbi z onimi. ki se običajno sučejo v Vaši bližini. Razgovor ž njimi Vas cesto ne zasra-ui uui.i kot če bi Vam pajek pripovedoval, da mu je nekdo razdrl kos njegove pajčevine, ali če bi se martinček poliva, lil, da je našel primerno gnezdišče. (Danes mi je nekdo pripovedoval, da je bila slaba žetev in da je podedoval vilo.) Bili ste zaljubljeni in ste bržkone še zmiraj taki. Spoznali ste, da obstoji čisto posebni način življenja, posebno stanje Vašega bitja, ki povzroča, da dobiva svet za Vas novo barvo in nove oblike. Kakor da bi vzhajala nova luč; človeku sc zdi,- daje znova rojen na svet Ob čntki se prebujajo- in oživljajo kakor plamen punča. (Literatura bodočnosti!) Skratka: obraz so nam jasni iri vse, kar je bilo pred to srečo, izginja nekod v noč. Postajamo nekako otročji; naši občutki se dajo popisati zgolj v trenutku, ko jih čutimo, dočim jaz v tem trenutku ne čutim' ničesar podobnega. A vendar! — zdi se oni, da nekako izgubl jam mir, da se pri dotiku teh reči razvnemam1, izgub* ijam' glavo in da ne vem. kaj je z menoj., Kako je lepo, ljubiti in biti ljubljen! Vedeti, da je drugo srce razumelo našega, da so sučejo okoli nas tuje misli, da smo središče tuje duše, cilj, ki zanj druga duša živi, misli' iri dela. Iri potemi drdžestna slika žene, ki jo ljubimo, slika, ki morebiti ni nič resnične ga, ampak jo riajčistejši plod naše domišljije! • Ta zmes fizičnih, moralnih, Čuthih in.' duševnih' dojmov, ki ■ jih more razumeti zgolj duša, ki jih je sama občutila, — zmes dojmov, ki nam vsled tajnega spajanja predstav oživlja sleherni najneznatnejši predmet, pripadajoč ljubljenemu bitju, čigar ime nas pretresa, kadarkoli ga slišimo ali čitamo, ter tisoč drugih razkošnih pojavov — to je nemara edino, zaradi,česar je vredno živeti. Prijateljstvo je točnejši, krepkeje zasidrani občutek, ker sloni na teni, kar je v nas najplemenitejšega, na našem naj; čistejšem duševnem delu. Kakšna sreča, če lahko poveste vse, kar čutite, osebi, ki Vaš razuriie docela, ne le do gotove mejo, ošebi, ki dopolni Vašo misel z besedo, ki jo bila Vam na jeziku in na oegavo vzpodbudo se vzbudi v Vas tok misli. Prijateljeva beseda pove več nego dolga množica stavkov, ker sta vajeni misliti ž 'njim. Rhzuiilčte Vse Občutke, ki njega navdajajo; on razume VaSe. Vidva sta bitji, ki 'se med sabo, spajata iri izpolnjujeta. ..... ...... Oni, ‘ki vri o tetn,* kar sen? ravnokar omenjal iri ki ni‘nikoli občutil podobnih reči, je zares .vreden' pomilpvanjfi. Kaj čem1 z ljubeznijo,- čo nihče no mislili 'nanro;.: čemu misliti,-ako ni nikogar, kotnlir’ Ifi bil Vazoriti svojo misli? Čemu t4len|, ,akoj lji jrijkogar. čigar sodba bi mi bila več nrigo vso drugo? Čemu hiti duhovit med ljudmi, ki me ne razumejo? Takemu človeku je vse Tavrioduštro; preskusil je bil razočaranja iri mu Vsak d ari prinaša še novih; Spoznal jo bil, da ria Svetu ni nič trajnega, nič trdnega, kjer bi mogel zidati; zato tudi vso zanikuje. Njegovo mišljenje je brez. poleta; samozavest So zmanjšuje, da samega sobo vpraša, ali bedi ali spi. Domišljija mu vsahne in se zrušijo gradovi v oblakih. Nič ne pomaga, če rim hočete vliti novih nadej. V njegovem srcu vstaja kljubovalnost; prezirljivo govori o rečeh, ki kadar ne j°' se jim ,radj smejemo, nad njimb _ bi Ničesar nc ljubi, kljub teinn v ^ bil lnogel ljubiti ves svet; ničem11 verovaUf veruje, pa bi bil mogel vse ^ vse bi bil lahko dosegel, toda v te« Sl^ nju je obsojen k popolnemu mrtvi u' Imeti v sebi previšek zmožno»1 ^ čutiti, da ginevajo; imeti breperi«0® ^ ce, izobilje čustev, a ne vedeti, četi s tem — to je strašno! ta"'r,fl0 Snih pogojev jo življenje SpT,0° t,na neprestan muka, ki jo sicer lahko s trenutni« kešjem potolažite (Vaša odaiiska A* ' da iri druge turške prijateljice), n ^ Vas suva vedno globočje v prePa(1_'I1,.g-po razkošju še manj sposobni za z nje nego ste bili poprej. _ ^ Tako izgleda "Vaša notranjost, ^ vera iri nevera po mnenju Vašega ■nega prijatelja. ^ Iri konec te dolge, skoraj hora, ( Ijive Tezanioe: imam' gorko soouw ^ Vami, ne morda zavoljo tega, ker s ki, temveč zbog tega, ker vem ih 11 , kaki bi mogli biti. jj’ pod ugodnimi plačilnimi pogoji 11'.5 io. xi. Gstz Posteljno perje b. Welker-Werke I"1®1* X. Laxenburger$frafte 12. NA DEBELO na drobno Leopold gusel ^govina s špecerijo - kolonijalnfmi in domačimi pridelki iiPftl t R N E M P S U“ Pribor - koroška c. 16. — telefon 425 ^ttienjava stanovanja! j*eJSJ0 stanovanje v zalet k n Gosposke ulic«, obstoju 4 sob 8 parketom, predtobe, kopalne sobe, 2lln služkinjo in kuhinje, z električno lučjo, *e Židi ,llJa *a tri sob*, kopalno sobo in Kuhinjo v bli-D,. Kolodvora. Ponudbe pod .Zamenjava stanovanja, Mo 62* * - - DVORSKA APOTEKA v Smederevu se proda. Pojasnila pri tvornici bonbonov Brača Magdič Beograd 2425 Na znanje! P. d, občinsiTu n» znanje, \’ i pisarni. Absolventinja učiteljišča! Naslev v upravi. 3443 § zimski suknji, skore novi poceni na prodaj. Na ogled iz prijaznosti pri krojača Zatlerju, Dravska ul. 10. 2451 2—1 L*pa miza iz trdega lasa se proda. Naslov v »pravi. * Pridna postretnica se sprejme za par ur dnevno. Plača dobra. Naslov v upravi. m 10. XI. Gotz Učenca sprejme trgovina Drago Rosina, Vetrinjska ulica. 2456 Uradnik v skrajni sili išče po-; poldanskega dela, tudi na dom I -za na pisalni stroj. Naslov po-| ve uprava lista.] 2160 Zimska suknja in kompletna moika (Jaquett) obleka za j večjega gospoda, dobro ohra-.Hijeno, na prodaj. Krčevina, Praprotnlkava uL 197. 2149 Fotei za bolnike, s premika-. jofeim naslonjalom, po ceni na |-.;pro4aj. Slomškov trg 13/1. ! 'levo. 2467 'Y' '■ wWana“ Marlbor, Stolna ul oa št. 4, priporoča vse vrste bsn-j ■ liano/, peciva, čok slada po .najnižjih tovarniških cenah. Na drobno! Na debelo! 2464 8-1 bitrarsldklab, pozor! Lepe kon-L certne citre (Heidegger) po t'*eni prodaj Trubarjeva uliea 1%. 88. SJ444 jBadna drevesa iz lastne dre-l, vesnice odda Glaser, Nova vas p-it. 22, Maribor. 2457 & zabojčke, ikatlje in proda Drago Rosina, ijaka ulica, 2455 stanovanje s hrano za miedenila. Ponudbe: Ko ta cesta št. 50. Šlegl. £461 roj za pletenja sistem ,Stlria* št. 8, je na prodaj. ’ Studenci, Dr. Krakova cesta «, 4. ' 2439 llttO kolo«’ jako dobro ps ceni »a predaj. Ive Pahor, Vrtna ul. 8. 2436 rauo se soba I "dvema po- j eteljama in hrano. Frankopa-\ nova mlica 8, vrata 1. 2453 tre nameblovanl veliki so- rkl ▼ sredini mesta, s poaeb-f Dim vhodom, za takoj ali pozneje se išče. Pogoj: parket in ' električna' luč. Ponudbe na > Opravo lista ped : »št. 222“. 2463 3-1 »rtna veselica! Meblovano sobo eventuelno tudi brano išče mlad uradnik. Naslov pove uprava ,Tabora“. 2441 Enodružinska vila z vrtom v Mariboru na prodaj. Ponudbe pod „800,000* na upravo lista. 2434 Dva dijaka se sprejmeta k domačemu dijaku. Naslov pove uprava. 4242 Vila 20 minnt od Biitrice pri Mariboru, krasna lega, 5 sob, pritikline, inventar, 2 orala njive in sadnega vrta. Takoj na raznolngo 500.000 K Vprašati Koroščeva 33, pritličje, levo. 2445 Izgubila se Je ženska srebrna lepcstnica z uro na poti od Irekove ulice 8 do Odzove dvorane. Polten najditelj se naprosi, da isto edda preti odškodnini v tukajšnji pedrut-nibi Ljubljanska kreditne banke. 2448 io. xi. Gatz Nova družinska hISa z 4 sobami, čisto prazno, lep vrt za zelenjavo, kupec se lalil t> takoj vseli po ceni na plodni. Koroška cesta 106. 2447 Tovarniški objekt z lepo hišo 1,000.000 K. Vila, pet sob, vrt takoj za vseliti v bližini kolodvora 320.400 kron. Posestvo 19 oralov, velika hiša 900.000 K. Realitetna pisarn* „RAPID“, Maribor, Gosposka ulica 2Ja 2452 Higljenlčna brivnica se vsem Sriporoča. Prvovrstna postrei-a. Vjekeslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9. 1810 Prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjac, Maribor, Jurčičeva ulica 9, sprejema vse vrste naročil pe meri in vsakovrstna čevljarska popravila. Ceno zmerne. Postrežba solidna. 1118 Enonadstropna hlia, neva, z lepimi kletmi, t»r precejšnjim vrtom v Ljubljani, se zamenja za enako v Mariboru ev. tudi preda. Tozadevna natančnejša pojasnila se dobe v trgovini J. Baloh. Grajski trg 3. 2-285 10-6 Drva, premog, oves, koruzo, opeko, trgovsko opravo, voz, šivalni stroj, avto proda Andrej Oset, Aleksandrova cesta 57. teleton 88. 2408 7 Približno 15 do 20 vagonov bukovih hlodov se odda. Aleksandrova cesta 18/1. nad. vrata 2. 2430 2—2 Prazni zaboji na prodaj pri tvrdki: Vračarič & Šorn, Jurčičeva ul. 11. 2427 2—2 Pečka s cevmi vred pod u-godnimi pogoji na prodaj. Vpraša in ogleda se v trgovini Maribor, Vrbanova uliea 12. Parilo za pranje se vzame na dom po znižani ceni. — Vprašati pri Mariji Škrbine, Stros«mayerjeva ulica 3. , Najlepše novitete J Srajce od 60 Din, kravate ed 12 Din, klobuke od 105 Din, * čepice od 4 j Din naprej tj samo v modni trgovini B. Veselinovič in dr. Maribor, Gosposka 26 po naj nižji ceni! POZOR E TRGOVCI MANUFAKTURNEGA BLAGA! Podružnica Vilim Picfc MARIBOR Aleksandrov? ccsta 26 nudi blago za poznano nizko ceno kakor v ccntrall v Zagrebu. NA VELIKO! 2—1 541« Vsako količino prvovrstnega 2120 sveti, premoga se dobi v trgovini za drva in premog v Fran-čiikanski ulici štev. 11. K. P TJ H in 2414 perje Dukih cenah vedne v zalogi pri tvrdki Worsche, Maribor Gosposka ulica 10 Športna veselica! HlfilVICE I za dame In otroke kapite l najeeneje.pri tvrdki 2166 j I Anica Traunj Maribor, Grajski trg 1. Cenjemu občinstvu uljudao naznanjam, da dovolim začenši z pon-deljkom, dae 29. oktobra 1923 vsem mojim odjemalcem pri nakupa 2152 15°|„ popusta na dos«danj*e cene. Priporočani vsakomur, da izrabi ugodno priliko in si pred nakupom ogleda veliko zalogo vseh vrst modnega blaga v trgovini J. Karničnik Maribor i Gosposka ulica št. 15. f' . PRVOVRSTNI kozuhasti plašči, koiuliaste jopice, lisice, koždhaste suknje za gospode iz vseh vrst kož po znano reelnih cenah. Prva in najsfiarelša trgovina s kožuhovino* LEOPOLD SCHREINER - krznar - 6RAZ Hauptplatz Nr. 11 (Luegg). v železnih sodih vedno v zalogi. Naročila sprejema: Vaciium OII Company Petrolejska podstanica Maribor, Meljska cesta 10 Telefon št. 344 2380 Naznanjam ccnj. občinstvu, da otvorim v nedeljo 4. novembra „vinoto£“ ter se toplo priporočam za obilen obisk. Josip Milkovič v Rošpohu št. 186, pri Mariboru. . 2426 Pristopajte k Jugoslovenski Matici, Odvetnik Dr. RIHARD FAN1NGER sporoča uljudno, da je sporazumno z dedič1 prevzel odvetniško pisarno blagopokojnega gosp. dr. Vladimira Sernec-a, odvetnika v Mariboru, Sodna ul. 14. 8—6 2394 Starine vseh vrst, kakor železo, litina, baker, medenina, einknvi cunje, krojaški odpadki, papir, stari akti, knjige i. t. d. * ju jejo po najviSjih p|m'a za ti«fcenje strejev. t#lia dnevnih cenah, desinticirane, se edd^J*J° množini po najnižji dnevni ceni. , Trgovina s starinami Jakob Za8°g% Maribor, Tržaika cesta 5. ^ POSESTVO obstoječe iz IS oralov zemlje, lepim gozdom, polje, velik sadonosmk se radi izselitve po ce° " Friderik Beteli, Zg. Muhi dni 33. mi BMs PodrnžBica Maribor. Aleksandrova cesta štev. 11 Delniška glavnica Din 50,000.000'-^ in rezerve preko Din 12,500.000'^ Vloge čez Din 125,000.000 " Podruinice: Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubr