Sploine vesti. JAVEN POZIV. Zadnje »Edinstvo« od 25. decembra 1927 poroča, da je predsednik radovljlškega dru« štva Edinstvo na javnem zborovanju 7. de* cembra 1927 na Jesenicah govori'1 sledeče: »Tov. predsednik nato obrazloži faktič* no stanje glede Učiteljske tiskarne, opozarja na pisavo lista, ki krivično nosi ime »Učitelj* ski Tovariš« ter poda natančen vpogled v sramotno in netovariško b&rbo (kaj pa, če bi bila naročena, morda celo plačana?), ki jo uprizarjajo gospodje iz UJU.« Ker je to grdo in podlo obrekovanje predvsem nas, ki smo na čelu organizacije UJU, pozivamo javno gg., ki nosijo odgo^ vornost za tako klevetanje, da nam doka« žejo sledeče: 1. V čem ni pisava in ton »Učiteljskega Tovariša« povsem dostojen in korekten? A'li moTete dokazati »Učiteljskemu Tovarišu« tak ton — poln osebnih napadov — kakor ga ima »Edinstvo« domala v vsaki številki? 2. V čem je bila naša bofba sramotna in netovariška? Ali morda zato, ker se je U5i= teljska tiskarna branila sprejeti učitelje kot zadružnike in se je poverjeništvo potezalo za to, da se morajo sprejeti vsi učitelji? Ali zato, ker smo imeli resen namen sanirati go* spodarske razmere tiskarne? 3. Dokažite nam, da je bila naša borba naročena dn povejte jasno, od kje in od kos ga je bila naročena; dokažite nam, da smo bili plačani, od kje in od koga smo bili pla= čani, reci — podkupljeni? Taka brezstidna natolcevanja niso vred* na imena tovarišev. Potem se pa nekateri še čudijo, če mora govoriti spričo takega tiska tiskovno sodišče in si nadevajo toženi »to vaniši« še glorijolo preganjanih mučenikov. ZaTadi mest, ki jih zavzemamo, smo pri* siljeni braniti svojo čast, ker nam je ta me* sta zaupalo članstvo, da na njih nastopamo tudi v njihovem imenu in bi bili nevredni zaupanja, če ne bi branili stanovske in oseb* ne časti. V Ljubljani, 1. januarja 1928. Andrej Skulj, 1. r.Josip Kobal, 1. r. Rado Grum, 1. r.Ivan Dimnik, 1. r. — Zakaj je potreben sporazum med učis teljstvom? Zadnje »Edinstvo« piše o tem sledeče: »Tako se je posebno v zadnjem času pod geslom »koncentracije gospodarskih sil« začela borba zoper Učiteljsko tiskarno, koje interesi naj bi se po najnovejšem receptu podredili interesom enotne učiteljske orgas nizacije, ne pa obratno. Težak gospodarski položaj Učiteljske tiskarne — je bil oni »mes mento«, ki je v brezplodnem boju izčrpajoči se struji prisilil k pogovoru pri isti mizi.« — Na 16. december t. 1. pod vodstvom predsed* nika Učiteljske tdskarne E. Gangla vršečem se sestanku obeh organizacij UJLJ in Edin* stva se je ustvarila baza, ki naj obe stanov« ski organizaciji združi in utrdi moralne in go= spodarske temelje Učiteljske tiskarne. — »Učiteljska tiskarna je v težkem gospodar* skem položaju. Rešitev iz tega kritičnega sta* nja je odvisna od spravne pogodbe med obema učiteljskdma organizacijama UJU in Edin« stvo. Da odvrnemo od sebe vsak sum ne= spravljivosti in iz te izvirajoče odgovornosti za posledice, ki bi bile ob neizvršenem spo* razumu za našo gospodarsiko zadrugo narav* nost katastrofalne, dzjavljamo zastopniki »Edinstva« nastopno: »Pripravljeni smo v principu razpravljati o stavljenih pogojih, ki naj tvorijo le podlago v dosego gornjega na* mena.« — To ponatisnjemo iz »Edinstva« v vednost \našemu članstvu. Pripiominjamu, da je iskrena naša želja združiti ves stan v enotni stanovskd organizaciji. v blagor in ko* rist stanu katerega interesi morajo fciti naj« višji ter se mu morajo podrediti vsi dtugi. Sporaz-uma je želeti zaradi neodvisnosti stas nu, ne pa zaradi tiskarne, ki ji sporazum ne bo v škodo, če ga bodo vodili čisti nagibi in uvidevnost ter prepričanje za nujno potreDO enotne nestrankarske stanovske organizacije, zaradi interesov stanu. — Prijateljem »Mladinske Matice«! »Mla* dinska Matica« začenja svoje delovanje s knjižnim darom slovenski mladini, o katerem smo že poročali. Hočemo pa, da se polagoma razvije in razširi v mogočno kulturno pod= jetje in, da s pospešenim delom popravimo, kar sma na polju mladinske književnosti zamudili. Vse je odvisno od vneme, s katero se organizirano učiteljstvo zavzame za svoje podjetje. V vaših >rokah, tovariši, tovarišice, je usoda Mladinske Matice! Hočemo, da so= delujete tudi pri izgradnji književnega pro; grama. Marsikateri od vas ima kako origi= nalno misel, kako dragoceno' izkušnjo kako upravičeno željo glede organizacije podjetja, njenega programa, vsebinske in umetniškc ureditve knjig ter izbdre spisov. Sporočite nam jih! Vsak resen nasvet nam bo dobro« došel in ga bomo oivaževali — ako ne danes, pa jutri. Književnega programa za leto 1928. ne moremo več dosti spreminjati, ker se narn z delom mudi, glede posameznosti pa bomo radi upoštevali izražene želje. Oglasite se to>rej, tovariši in tovaTišice, ki nam imate kaj povedati — Odsek Mladinske Matice pov. UJU — Ljubljana. — Razpis nagrad Mladinske Matice. Ker smo prejeli vprašanja, kako sd je tolmačiti v razpisu nagrade za <tri najboljše spise lepo^ slovne ali znanstvene vsebine zahtevo, da naj bi bili sestavki čim krajši, pojasnujemo danes to v organizačnem glasilu, da nam ni treba osebno pojašnjevati vprašalcem. Mladinska Matica bo izdala eno knjižico, v kateri bo čim več drobnih leposlovnih in znanstvenih sestavkov, primernih mladini. Ker je ta<kih kratkih spisov dohiti le malo, da bi bili res dobri, se je v razpisu nagrad izrecno povda= rilo. naj bodo čim krajši. Odsek Mladinskc Matice je hotel na ta način vplivati na kva= liteto spisov, ki jih bo event. prejel. Vred^ nost spisa ni v njegovi obširnosti, ampak v njegovi dovršenosti. Zato se bo nagradil tudi še tako kratek prispevek, aiko bo le mojstrs sko izdelan. Prepuščamo> pisateljem popoi* noma proste roke, prepričani, da je to pred« pogoj umetniškega ustvarjanja. — Odsek Mladinske Matice. — Poziv! V zmislu sklepa kranjskega učiteljskega društva pozivamo ljubljansko ljubljanskosokoliško, kamniško in litijsko okrajno učiteljsko društvo, da se pridružijo sklepu kranjskega društva in določijo v marcu ali v aprilu skupno zborovanje v Ljubljani. Ob tej priliki naj posamezniki razstavijo in utemeljujejo svoja dela in nove mefcode delovne šole. — UJU — poverjeništvo Ljub= ljana. — Kaj pa s »kontraktualci«? Od raznili strani se nam sporoča, da prosvetni oddelek v MariboTU odklanja prošnje kotTaktualne« ga učiteljstva za definitivno namestitev z motivacijo, da se ne more ozirati na nedržav* ljane, kar je — žalibotg! — pravilno v smislu zakona. Da se prošnje za državljanstvo za= vračajo pod najrazličnejšimi pretvezami, dasi so po predpisih popolnoma v redu, na to se pa nihče ne ozira. Zdi se, da ptridemoi sčaso= ma do popolnega Avgijevega hleva! — »Serenissima«. Tov. .1. Pahor je spisal obširen zgodovinski roman iz beneškega živ^ ljenja. Ronnan bo priobčeval letošnji »Ljub« ljanski Zvon«. na kar opozarjamo učiteljstvo. Tovariš Pahor je dosegel lep uspeh, ker jc njegovo delo dobilo prvo nagrado. Čestitamo! — G. kmetijski svetnik Viljem Rohr* man je bil na občnem zboru Kmetijske druž= be imenovan njenim častnim članom za svojc izredne zasluge, posebno za prospeh kmetij= skega šolstva. Izredno nas veseli to prizna^ nje in odlikovanje velezaslužnega moža, ve« likega prijatelja učiteljstva. V našem listu je izšel marsikateri članek, ki je kazal na= šemu učiteljstvu pravo pot k udejstvovanju med priprostim narodom. Njegov osnutek zakona in učnega načrta za kmetijsko nada« ljevalno šolstvo nam je sedaj. ko se po več>kratnem klicu uresničujejo njegove želje — ko stopa učiteljstvo na njegovo pot, vrlo dobrodošel. Izrednemu lodlikovanjiu zas'luž= nega moža, našega iskrenega prijatelja, se pridružuje naše učiteljstvo, želeč mu, da bi zdrav in čil še dolgo let užival zasluženo pri; znanje. — Pevski zbor učiteljstva UJU v Ljub= ljani prkedi 14. januarja v dvorani »Glasbe^ nega zavoda« v Zagrebu koncert. Program jc izključno slovenski in obsega mešane in žen= ske zbore s spremljevanjem klavirja. Sodelo= val bo tudi naš ožji rojak, operni pevec Kri= žaj. Pevski zbor odpotuje v Zagreb 14. jarnu* arja ob 5"25 uri zjutraj. — Nadloge. Pred vojno. Osnovna šola dobi »visok« obisk v osebi potujočega »umetnika«, oboroženega z dovoljenjem okrajnega glavarstva. Na podlagi tega prosi, a tudi prikrito zahteva, da se mu dovoli predvajanje. Njegov nastop je bil spojina premetene uljudnosti, sigurnosti in drznosti. S prefrigano izbiro izrazov, 'naglasorn in mimiko je dal razumeti nekako: če je dovolil kovač. zakaj ne bi kovaček? In še to: neugoditev bi značila indirekten upor proti okrajnemu glavarju. Hudournik besed je omamil nepripravljeno učiteJjstvo in mož je zmaga!. — Opoldne so se razkropili otroci po vstopnino: »groš« ali pa eno jajce, darovano ali »pouzmano« iz gnezda. 0 kakem popoldanskem pouku ni bilo več govora, preveč so bili otroci razigirani. V neumljivi uslužnosti so pobrali razredniki vstopnino, ob 14. uri stlačRi otroke v en razred in prevzeli posle rediteljev. — Začela se je predstava — »kašperlteater«, spremljan od salv smeha, zlasti v prizoru, ko ubija zet taščo. Velehumoristično in velevzgojno: Ucitelj¦stvo je uvidelo, da je bilo varano z mladino vred, a bilo je prepozno. — Ali pa je danes drugače? Je to namreč, da nas nadlegujejo taki »umetniki« kar z nrinistrskim dovoljenjem. — Od mnogih sl.učajev evo samo enega: Sredi pouka potrka neznanec, predstavi se v srbohrvaščini kot artist in hoče govoriti z mano. Opozorim ga, da je motenje pouka prepovedano. a kaj se zgodi? Mož »vzravna se, veča se, rase« kakor Aškerčeva »ponočna potnica«. seže zmagoslavno v žep, rekoč: »Pardon, gospodine, imam dozvolu od ministarstva prosvete!« Zdelo se mi je, da hoče reči: »Na kolena, črv, pod težo te mogočne besede!« In še nekaj se mi je zdelo: da 'se hoče mož naslajati ob 'klecanju moiih kolen! Ker mu pa ni nič uspelo, je izvolil ugotoviti na stopnišču, da sem —¦ »šuft«. (Povedali so mi pozneje tovari&i.) — Tako daleč se ie torej razpasla ta nadloga, da nimamo miru pred njo niti med poukoni. Kdo je kriv? Ne v poslednji vrsti mi sami, ki sc sicer jczimo, ne jav.imo pa slučajev organizaciji, da nam izposluje mir. In tega nam ie krvavo treba, zlasti zdaj, lko nas sroze dvigniti iz tečajev premnogc proslave, često spojene z naročeno, oziroma priporočeno ¦»fehtarijo«, učni načrti drug za drugim itd. Kaj pomeni ta »itd.«, vedo tovariši upravitelii, žal, predobro! — Pa še nekaj: naša deca, ki često nima za najpotrebnejše, nc bo mo-!zna kravica in mi ne priganjači potujočim špekulantom! — Nastane pa vprašainie: 1. Ali res ni potujoiih pravih umetnikov? — So, ali vrlo redki. 2. Ali jim naj v svesti si zakonitc upravičennsti zatvorimo šolska vrata? — Pod gotovimi pogoji ne! A kakšni so ti pogoji? a) Umetuik mora biti priznana osebnost, a nc samo priporočana — od zgoraj. b) Predložiti mora upravitelju vsaj 14 dni prej podrobni program, vštevši besedilo in slike, da se konferenca iziavi za ali proti. c) Počakati mora. da se mu priobči sklep konference. č) Itncti mora oblastno dovo^^jenie, ki pa mora biti r.aznanjeno upravitelju nradnim potom. — Z ozirom na kričeči slučaj priporočam tovarišem, da prijaviio take nadloge potom društva poverjeništvu. ki ga prosimo kot svobodno instanco našega stanu in nositeljico našega zaupanja, da izposluje v smislu točk a)—č) red in mir. — Pondelakov Tonč. — Slovenska Matica objaVlja: poleg že v novembru pr. 1. naznanjenih 20 poverjeni« štev so se ustanovila nadaljnja poverjeni« štva in so prevzeli poverjeništva gg.: 21. Bre« žice: Ign. Supan nadučitelj v pok. in posestnik (za ves okraj); 22. Kranjska gora: Miroslav Kušar, sod. urad. (za Kranjsko goro, Rateče, Mojstrano, Dovje); 23. Jesenice: Al. Tancar na Jesenicah (za Jesenice Savo, Hrušico Pla« nino, Koroško Belo); 24 Hrastnik: Lojze Hof» bauer, učitelj; 25. Murska Sobota: Anton No« vak, višji sodni oficjal v pok.; 26. Prevalje: Miran Kokol, učitelj Lotkovica p. Prevalje (za ves okraj); 27. Radovljica: Jakob Špicar, •ravnatelj posojdlnice (za ves okraj). izvzemši Bled z okolico; 28. Ribnica (Dolenjsko): Av» gust Juvanec, posestnik in pos. uradnik (za Ribnico in Dolenjo vas); 29. Pragersko: Ciril Grafenauer, uradnik drž. železnice; 30. Škofja Loka: JakoTb Rojic, učitelj; 31. Šoštanj: Cilka Trobejeva. učiteljica; 32. Trebnje: Mr pharm. Janko Rupreht; 33. Sarajevo: Lojza Šubičeva, magistr. iiiradnica in tajnica Slov. kiuba. V Ljubljani (poleg že izkazanih dveh poverje* ništev) za uradništvo pri direkciji drž. žel. Fran Rebec, višji žel. uradnik. Nadaljnja po= verjcništva se pripravljajo. Ob tej priliki opo= zarjamo na prvotni oklic o društvenem delo vanju na temelju novih pravil. Za leto 1928. izidejo tri knjige, in sicer: ena znanstvena in dve leposlovni. Članarina za vse knjige 50 Din, plačljiva tudi v petih obrokih po položs nici. Prijave pri poverjenikih ali pismeno na društvo. — Zoološki vrt v Ljubljani. V Liubljani so Ijubitelji domače favne ustanovtli društv.o »Zoo«, ki ima namen urediti in vzdržavati zoološki vrt v Ljubljani. V tem vrtu toi se gojile živali, ki žive prosto v Sloveniji, predvsem vsi vretenčarji. Dokler se pa društveni smoter povsem ne realizira, bi društvo nabrane živali od casa do časa razstavljalo ter na ta način sVedočilo svoje delovanje in svoj napre&k. — Zoološki vrtovi so postali kulturna potreba. Posebej bodo dobro došli vsem šolam, zlasti v sedanjem času, ko se zaradi nezadostnih dotacij ne morejo izpopol-njevati šolske zbirke, kakor bi bilo treba. Sicer pa so konzervirane živali in mrtve podobe le slab nadomestek za žive živali, ki jih bo mogla v zoološkem vrtu opazovati mladina v vsem njihovem bitju in žitju. — Odbor druStva se obrača d>o vseh Ijubiteljev domače favne, zlasti do učJteljstva za spdelovanje, v prvi vrsti, da bi pristopili društvu ikot člani in v krogu svojih znancev nabirali društvenike. Odbor prosi tem potom vsakogar, ki bi imel zanirnanje za skorajširio dosego društvenega smotra, da se javi za poverjenika tamiku (dr. S. Bevk, Ljubljana, Aleksandrova c. 10), ki mu vošlje vsa potrebna navodila. Članarina znaša 12 Din na leto in se more plačevati mesečno po 1 Din. — Velika žehta ni več strašilo, pred ka* terim je vsaka gospodinja enkrat ali dvakrat mesečno trepetala. Danes je vsaka gospodU nja v stanju, da tako delo opravi za zabavo. Vsak teden postavi umazano perilo, da se čez noč namoči, a potem ga prekuhaj z »RA= DIONOM« v času. ko pripravljaš kosilo. Končno izperi v čisti vodi, pa je v eni uri pranje gotovo, a perilo belo kot sneg. — Priporočilo. Cenj. člane in šolska vodstva opozarjamo na današnji inseirat tvrdke IGN. VOK, Ljubljana, katera ima splošno znano najbol:'še šivalne stroje v zalogi po ugodnih cenah in plačilnih pogojih. Več v inseratu. — Opozarjamo na inserat tvrdke ROZMAN in prosimo, da se p. n. učiteljstvo pri nakupu sklicu(je n a nj.