Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne »prejemajo, Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malib oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen, delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne franldrajo.
Štev. 80.	Sreda 1. oktobra 1930.	Leto V.
Narodnostno manjšinsko vprašanje.
Reševanje manjšinskega vprašanja po imperialističnih načelih.
V dneh od 19. do 20. septembra je zborovala v Ženevi šesta komisija Društva narodov, ki se bavi z narodnostnim manjšinskim vprašanjem in zboruje samo ob zasedanju Društva narodov.
Obstoji tudi stalni tričlanski odbor, ki presoja pri Društvu narodov vložene pritožbe, o katerih poroča sstotako samo ob rednih zasedanjih Društva narodov.
K vprašanju narodnih manjšin so bile na teh sejah podane nekatere važne izjave, ki sicer pomenijo, da diplomati vlad stvar sicer razumejo, nočejo pa, da bi se to vprašanje rešilo v Društvu narodov, češ, da se državam, ki so vezane glede tega vprašanja (predvsem nasledstvene), ne more nalagati novih dolžnosti, državam pa, ki jih tozadevne določbe mirovne pogodbe ne vežejo, pa Društvo narodov ne more posezati v njih notranjepolitične pravice.
Tako je opravljeno to vprašanje z načelom, da bi se mogle določbe o manjšinskem vprašanju izpremeniti le s pristankom prizadetih držav. Vprašanje je dejansko zaključeno, ker se pritožbe v Društvu narodov rešujejo le z navedenih vidikov, to je, redkokdaj je mogoča rahla intervencija. In prav ima dr. Koch-We-ser, ki pravi, da je kljub važnosti manjšinskega vprašanja v razmerju z njegovim razvojem Društvo narodov jako zaostalo.
Isti govornik je poudaril še eno važno dejstvo. Rekel je, da je manjšinsko vprašanje splošnoevropski problem. Manjšine so pravzaprav predbojevnice za Panevropo in zbli-žanje evropskih narodov ne bo nastalo zgolj z odpravo carinskih mej, marveč predvsem z zadovoljevanjem manjšin.
Govornik je že označil v teh svojih izjavah bistvo, čeprav ne v tako jasni obliki, da bi odsevala iz njega popolna liberalnost. Vendar pa je v njegovih izjavah povdarjeno temeljno načelo, da je treba predvsem zadovoljiti narodne manjšine in da imajo to moralno dolžnost vse države.
Države delajo drugače. Skoro vse evropske države so nacijonalno mešane, bolj ali manj. Vse države tudi streme, da manjšine asimilirajo z različnimi metodami, z gospodarskim pritiskom, s političnim terorjem, s krivicami. Zahtevajo, da se za državno mejo potisnejo politični, gospodarski, kulturni in narodni interesi vseh manjšinskih državljanov, čeprav je njih kultura drugačna in morda del drugačnega ideološkega organizma. To je predsodek, ki bi v Panevropi avtomatično odpadel.
V današnjih razmerah, ko je Evropa nacijonalno in kulturno razkosana in zatiranje narodnosti povsem naravno ustvarja iredentistična gibanja skoro po vseh državah, bi se morali tega vprašanja lotiti v kar najbolj liberalnem duhu. Vedeti bi morali, da je kulturna svojina enako kakor nacijonalna važen faktor v življenju človeštva. Zato bi nobena država ne smela ovirati kulturnega in nacijonalnega individualizma, marveč ga spoštovati in upoštevati.
Te svojine so namreč komponente v razvoju, ki nedvomno vodijo z razvojem avtomatično k najboljšemu sporazumevanju in skupnemu delu. Če država da manjšin-
Minister dr. Korošec odstopil. Naslednik ban inž. Sernec.
Banske posle je prevzel dr. O. Pirkmajer.
Vladni listi so nedavno poročali, da je dr. Anton Korošec, minister za šume in rude, podpisal program sedanje vlade kot član vlade in kot oseba.
Dne 29. t. m. pa poročajo, da je dr. A. Korošec prosil za odpust iz vlade zaradi svoje bolezni, ki se hujša. V avdijenci v Niški banji, je kralj njegovo prošnjo vzel na znanje ter drja Korošca odlikoval z redom Karadjor-djeve zvezde II. stopnje.
Inž. Sernec minister za šume in rude.
Na predlog predsednika vlade je imenoval kralj dravskega bana inž. Dušana Serneca za ministra za šume in rude.
Banske posle v dravski banovini
pa bo po imenovanju bana ministrom opravljal dosedanji pomočnik bana, dr. Otmar Pirkmajer
Dr. Korošec Anton je bil rojen dne 12. maja 1872 v Sv. Juriju ob Ščavnici. Kot politik je imel svojo posebno politiko, zato tudi ne repre-zentira več svojih nekdanjih Somišljenikov.
Opozarjamo še na vest, ki je bila nedavno objavljena v listih, v katerih se ugotavlja, da je potrebno ustvariti razpoloženje, po katerem bo mogoče pritegniti k aktivnemu sodelovanju tudi one kroge, ki stoje sedaj še ob strani. Reforme v vladi in v banovini imajo namen, pospešiti to konsolidacijo. Upamo, da imajo te reforme obenem namen pospeševati politiko v smislu svobodomiselnosti, to je, v smislu posplošenja pravic državljanov, kakor trdi angleški socialno demokratični članek, ki so ga ponatisnili naši vladni listi.
Tudi v Avstriji snujejo državno stranko
Schobrova akcija, da se oddolži Seiplu in njegovi intrigi.
Avstrijska vladna kriza je rodila kanclerja Vaugoina, ki je jako nepriljubljen, zlasti pa sovraži socijal-no demokracijo. Z Vaugoinom je nastopila v Avstriji še bolj reakcionarna vlada, kakor je bila Schobrova, ter je očividno pravi oče nove vlade dr. Seipel, opat-politik.
Nova vlada bo pa težko dobila večino. Velenemci, kmetska zveza
in Heimwehr so proti novi vladi, ki ima namen, v meščanskih krogih priljubljenega kanclerja drja Schobra izločiti iz političnega življenja.
Bivši kancler dr. Schober se pa bavi z mislijo, da ustanovi državno stranko.
V	novo vlado bo vstopil tudi dr. Seipel, in sicer kot zunanji minister.
Bulgarija se ne udeleži balkanske konference
Tuji vplivi preprečujejo zbližanje balkanskih narodov.
jalov in je nedvomno v zvezi z gibanjem za revizijo mirovnih pogodb z ozirom na macedonsko vprašanje,
V	Atenah pripravljajo balkansko konferenco, ki naj bi se je udeležile balkanske države v svrho gospodarskega in političnega zbliževanja.
Bolgarija je povabilo odklonila z izgovorom, da se konference ne udeleži, ker ni na dnevnem redu manjšinsko vprašanje. Izgovor je
ki tvori glavno sporno točko z Jugoslavijo. Stališče Bolgarije diktira nedvomno madžarska in italijanska politika.
Nepremagljiva avstrijska socialna demo*
kracija.
Priznanje avstrijskih fašistov.
Avstrijski fašisti priznavajo, da svojih idej brez razbitja socialne demokracije ne bodo mogli uresničiti. Kakšen namen imajo ti ljudje, dokazuje, da se okoli dr. Seipla zbirajo enaki ljudje, kakor okoli avstrijskih in nemških fašistov. Dr. Seipel, Vau-goin so še danes mnenja, da se bodo povrnili za avstrijske in nemške monarhiste slavni časi. V Nemčiji, kakor
v Avstriji je zbrana v teh taborih visoka aristokracija, to je, stari prijatelji Hohenzollemcev in Habsburžanov. Družijo se z njimi samo še ljudje, ki niso okusili grozot svetovne vojne. Tudi sedanja vladna kriza v Avstriji je imela namen, oslabiti in razbiti socialnodemokratično fronto. Toda, to je težko delo in ne pojde.
skim narodom svobodo, državna meja ni ovira, da se manjšine nacijonalno in kulturno razvijajo spo-redno s celoto svoje ideologije v tem pogledu. S tem se prepreči vsakršna iredenta, zarote in prepreči nastajanje nacijonalno bojnega razpoloženja. Država pa lahko v miru in uspešneje vrši naloge, ki jih ima v današnji družbi, ker ni ovir za notranjo konsolidacijo.
Tako imamo v Italiji manjšine, ki se jih nasilno nacijonalizira. Kaj morejo Italiji škodovati narodnostne manjšine? Ali ni ravno Italija zgled, kako hujskajoče in odiozno vpliva zatiranje tuje narodnosti in kulture v inozemstvu, kulture in narodnosti, ki se lahko razvijajo v svojem prav-
cu brez škode za državo? In celo v Italiji sami ustvarjajo znane metode anarhično razpoloženje,	ki mora
prej ali slej priti do nevarnejšega izraza.
V	ženevski komisiji še je narodnostnemu manjšinskemu	vprašanju
Italija najodločneje uprla.
Na tak način bi se moralo predvsem rešiti manjšinsko vprašanje s strani prizadetih držav. Te volje pa ni, ker se boje države za svojo suve-reniteto in ker pri državnih krmilar-jih še ni prodrl splošni interes. Manjšinsko narodnostno	vprašanje
se še danes obravnava po imperialističnih načelih. Imperializem je pa oče vojn in prepirov kapitalističnega razreda.
Fažizem na zatožni
klopi.
Atentator na italijanskega prestolonaslednika obsojen v Bruslju na 5 let ječe.
Pred sodiščem v Bruslju se je te dni vršil proces proti italijanskemu državljanu de Rosa, ki je o priliki bivanja italijanskega prestolonaslednika Humberta v Bruslju, kamor je le-ta prišel po belgijsko princezo, da jo odvede na svoj dom, streljal z revolverjem. Zagovarjala sta atentatorja bivši italijanski ministrski predsednik Nitti in nestor socialističnega gibanja v Italiji, 75 letni Filipo Turrati, poleg še nekaterih v emigraciji živečih italijanskih prav-nikov-antifašistov. Atentator je bil obsojen na 5 let ječe.
 ;   -----------------------------
Nemški kapital beži v Francijo.
Posledica fašističnega pokreta v Nemčiji.
Fašizem je največja nesreča za splošnost in za gospodarstvo. Ob fašističnih pokretih beži kapital iz države ne le tuji, ampak tudi domači. Seveda se nemškega fašizma kapitalisti preveč boje. Francozi so dvignili že 400 milijonov dinarjev; dvigajo denar tudi Belgijci in Amerikanci. Če se bo to nadaljevalo, prihaja Nemčija v težko gospodarsko krizo.
Spor med Francijo in Italijo.
An glija bo posredovala v sporu.
Angleški delavski minister Hen-derson je imel dva razgovora z italijanskim delegatom Scialojo in Bri-andom. Henderson je dobil zagotovilo, da se bodo prekinjena pogajanja med Italijo in Francijo nadaljevala. Uvedejo se diplomatičnim potom s pomočjo angleške delavske vlade.
Pilsudskijeva nasilja.
Na Poljskem aretirajo bivše poslance dalje.
Na Poljskem je hotela vladna opozicija prirediti trodnevno protestno stavko zaradi razpusta parlamenta. Več bivših poslancev je zasledovanih.
Madžarski grofi so v Ženevi pogoreli.
Appony prihaja žalosten iz Ženeve.
Madžarski poslanec na ženevski seji Društva narodov je moledoval pri raznih delegatih, da bi se izrekli za revizijo trianonske pogodbe. Izjavlja, da ni našel nobenega politika, ki bi bil pripravljen, se zavzeti za revizijo mirovnih pogodb. Appony je vseeno prepričan, da pride čas revizije.
Zopet strašna nesreča v rudniku.
Voda zalila v rudniku 20 rudarjev.
Voda je zalila rudnik Kraljevac pri Aleksincu v južni Srbiji. Voda še vedno narašča in kljub reševalnim delom se ni posrečilo priti do 20 rudarjev, ki se nahajajo v rovu in se ne ve, če so še živi.
Kakšne morajo pač biti razmere v rudnikih v tem delu države, odkoder prihajajo neprestano poročila o nesrečah.
Doma in po svetu.
Delna oprostilna razsodba v procesu radi Žaljenja kralja.
Obsodba v tiskovnem procesu radi
» Človeka mrtvaških lobanj«.
Danes, dne 30. septembra se je vršila pri tukajšnjem okrožnem sodišču pred sodnikom poedincem ss. dr. Lešnikom, tajna razprava v tiskovnem procesu proti obtožencem Bratko Kreftu, Josipu Ošlaku in Erženu Viktorju, radi žaljenja kralja v nekem odstavku v podlistku »Človek mrtvaških lobanj«, ki je izšel v 83. in 85. številki »Delavske Politike« in je bil potem ponatisnjen v posebni knjigi, katero je državna oblast zaplenila. Obtoženi Bratko Kreft je bil krivim spoznan in obsojen na pol leta zapora z olajšavami in 3600 Din denarne globe, pogojno na 3 leta, dočim sta bila zastopnik tiskarne Josip Ošlak in pa urednik Viktor Eržen oproščena, ker je sodišče prišlo do prepričanja, da ju ne zadene nobena subjektivna krivda, ker je bil sestavek priobčen brez njune vednosti in sodelovanja.
Obtožene so zastopali: Bratko Krefta dr. Šnuderl, Josipa Ošlaka dr. Jelenc iz Ljubljane in Viktorja Eržena dr. Reisman. Obtožbo pa je zastopal višji drž. tožilec dr. Jančič.
Panevropa.
Briand predsednik komisije za proučevanje svojega načrta.
V Ženevi so izvolili komisijo, ki naj stavi definitivne predloge glede organizacije evropske unije na seji , Društva narodov v septembru prihodnjega leta. Že ta sklep kaže, kako malo nujno je za diplomate, ki so zastopniki držav, to vprašanje.
Izvolili so za predsednika komisije Brianda in listi razpravljajo sedaj o problemu deloma z optimizmom, deloma s pesimizmom. »Echo de Pariš« pa pravi celo, da je to definitivni pogreb njegovega znamenitega načrta.
Kritiki, pesimisti in razni politiki naj trdijo kar hočejo, vendar ostane dejstvo, da je za Evropo edina rešitev — evropska unija.
Zanimiva vest. V jugoslovanskih listih je krožila vest, da je bivši minister dr. Korošec podpisal pristop k novi državni politični akciji kot oseba. Da se pritegne širše kroge, (to je, bivše pristaše drja Korošča) v pokret, se napravi v Ljubljani širši razgovor. To smo čitali, več pa ne vemo.
Zasebne šole ne smejo pobirati šolnine. Po naredbi ministra za prosveto privatne šole ne smejo pobirati šolnine, razen privatnih šol za defektno deco.
Samomor zdravnika v Subotici. Lastnik »Park-sanatorija« v Subotici dr. Wilchelm si je v samomorilnem namenu vbrizgal precejšnjo količino morfija. Dvomijo, da bi ostal pri življenju. Vzrok je ta, da je bil pozvan na policijo in bi se moral zagovarjati radi odprave plodu pri nekem dekletu, ki je umrlo. — Dr. Matjašovski v Baymoku je radi enakega delikta bil aretiran. — Kakor se vidi, zahteva takozvani »Abtrei-bungsparagraph« v vseh deželah številne žrtve, zato je upravičen boj, ki ga vodijo napredne organizacije in znanstveniki po raznih državah, da se ta paragraf iz kazenskih zakonikov, če že ne popolnoma odpravi, pa vsaj omeji in omili.
Avstrijski železničarji zgradijo v Dalmaciji svoj sanatorij. Te dni se je vrnila delegacija zveze avstrijskih železničarjev iz Dalmacije, kjer je iskala primerno mesto za zgradbo okrevališča. Graditi začno že spomladi.
*
Slovansko šolstvo v Italiji. V Italiji so zaprli zadnjo slovensko šolo.
V današnjih italijanskih slovenskih pokrajinah je bilo 530 slovenskih šol z 90.000 učenci do okupacije. Iz Italije v Jugoslavijo je odšlo nad 800 učiteljev; okoli 60 so jih pa Italijani premestili v južne italijanske pokrajine.
Proces proti Slovencem v Rimu.
V petek, dne 25. t. m. se je pričel pred izrednim sodiščem proti 31 Slovencem iz znanega tržaškega procesa, v katerem je bilo obsojenih pet obtožencev na smrt
Nova agrarna konferenca se bo
vršila dne 14. oktobra. Pogajanja za j sklicanje konference so se vršila v J Ženevi. Udeleže se konference: Ru-munska, Jugoslavija, Poljska, Čeho-slovaška in Madžarska. Konferenca je nadaljevanje varšavske konference in gre za ustanovitev agrarne za-jednice vzhodnoevropskih držav. Pripravlja se tudi konferenca vseh evropskih agrarnih držav.
Umrl je na Dunaju tovarnar Piat-nik. Piatnik ima tudi v Jugoslaviji papirne tovarne in tovarno igralnih kart. Umrl je v 72. letu starosti. Ima pa tovarne tudi v Čehoslovaški, na Poljskem in Madžarskem.
V procesu komunistov v Budimpešti je bilo 16 obtožencev obsojenih na zapor od štirih mesecev do dveh let.
Končno število nemških poslancev po zadnjih volitvah je 577 poslancev.
Komunisti v Nemčiji podpirajo na celi črti Hitlerjeve fašiste. Še sedaj prirejajo skupne shode, kakor so jih prirejali med volitvami. To je politika zmešnjav, brez glave in ki do-naša prav delavskim slojem največjo bedo. Oboji skupaj pripravljajo za dan 2. oktobra splošno stavko proti Youngovemu načrtu. Če bi ta politika uspela in povzročila meščansko vojno, potem bodo oborožene velesile zasedle Nemčijo, ki je neoborožena, ji naložile stroške zasedbe, kar bo le povečalo obveznost Nemčije. Ta politika fašistov in komunistov more postati fatalna za nemški narod, če se posreči. Toda Nemčija je dovolj zavedna demokratična republika.
Zveza med komunisti in nacionalnimi socijalisti. V Berlinu so imeli zadnji petek nacijonalni socijalisti in komunisti skupen shod, na katerem so govorili zastopniki obeh strank in naglašali, da bodo v vseh važnejših vprašanjih nastopali skupno. Oboji nameravajo uprizoriti 2. oktobra v Berlinu generalni štrajk vseh prometnih nastavljencev, tako da bi ta dan, ko praznuje predsednik Hindenburg svoj rojstni dan, ne vozili ne tramvaji, ne podzemske železnice in ne avtobusi.
Poljski deželni zbor v Šleziji razpuščen. Novi poslanci aretirani. Pil-sudski je z dekretom razpustil šle-zijski sejm. Istočasno je v Katovicah bil aretiran poslanec Korfanty in tekom istega dne še cela vrsta drugih poslancev opozicije.
Kongres ruskih sovjetov (šesti) se bo vršil 5. marca 1931. Za kongres se bodo vršile volitve v mesecu decembru 1930.
Sovjetski mornariški manevri v Črnem morju. Najbrže kot odgovor na nedavni obisk angleške mornarice v rumunskih lukah, je odredila
sovjetska vlada mornariške manevre v Črnem morju. Ob tej priliki obišče sovjetsko brodovje tudi Carigrad in otoke v Egejskem morju.
Gonja proti Stalinu. Angleški list »Daily Mail« prinaša vest, da je Stalin zagrešil poneverbo denarja za borbo proti protirevolucijonarjem. Denar je bil baje deponiran v inozemski banki. Stalin pa je denar porabljal za svoje osebne namene. Tega dejanja je že Trocki dolžil Stalina, ve pa o stvari tudi Buharin. To, pravijo, je tudi vzrok, da Stalin proti desničarjem tako obzirno postopa. Dokazi za ta Stalinov delikt so shranjeni v neki berlinski banki. — V koliko so te vesti resnične, bo pokazala polemika. Ni jih namreč mogoče kratko verovati v tej obliki.
Rusija in Turčija si prisegata večno prijateljstvo. Te dni je obiskal Moskvo turški minister zunanjih poslov Tevfik Ruždi Bej. Njemu na čast so priredili velike pozdravne svečanosti. Na slavnostnem banketu je komisar Litvinov napil staremu prijateljstvu med Rusijo in Turčijo, ki sta se obe morali z velikimi žrtvami boriti za svoje osvobojenje. Tevfik Ruždi Bej je občudoval moralni in materijalni napredek Rusije, ki ga bo Turčija po svojih močeh posnemala. Ta obisk ima demonstrativen pomen proti Angliji, ki bi se rada usidrala v Črnem morju.
Republikansko gibanje v Španiji se vedno bolj širi. V Santiagu in Manfortu je generalni štrajk. Študentovska zveza v Madridu je poslala notranjemu ministru spomenico, s katero javlja, da se bo vsem šika-nam policije in monarhistov z vsemi sredstvi zoperstavila. V nedeljo se bo vršil v Madridu velik shod vseh opozicijskih strank.
V Kini se razvijajo dogodki zopet v drugo smer. Diktator Mandžurije je napadel generale, ki so v Pekingu proglasili takozvano severno vlado in ogrožali Nanking. Uspelo mu je, da jih je v več bitkah premagal in se bliža Pekingu. Diktator Čengsuljan se hoče nato proglasiti v Pekingu za gospodarja severne Kitajske in Čangkajšek je pripravljen, mu ta mandat priznati, če ga pusti v Nankingu pri miru. Istočasno poročajo o obnovitvi gibanja »rdečih čet« na južnem Kitajskem. V tej kitajski mešanici naj se vrag spozna. #
Najnižje cene žitu v zadnjih 25 letih beležijo te dni v Čikagu. Rusija ponuja kratkoročne prodaje 7 in pol milijona bušelnov pšenice. Ministrstvo je odredilo zatvoritev žitne borze za kratkoročne prodaje, vendar se ne veruje v kak uspeh, ker so vzroki padcu cen tudi še drugje.
Stoletnico železnice so te dni na slovesen način praznovali na Angleškem. 15. septembra 1830. leta je
II
H
1
Letos bodo še lepše knjige. Vsak čitatelj »Delavske Politike" naj bo član »Cankarjeve družbe", ki je naš ponos. S tem pokaže tudi syojo zavednost.
gj
51
2J
H
D
Tone Maček:	27
Ženin iz Amerike.
Da ne bo ostal neizkoriščen noben košček zemlje. Tilka je hodila za njo in pomagala tu in tam. Mati je ni silila in ne priganjala k delu. Delala je kolikor in kar je hotela. Ko se je naveličala, je šla nabirat cvetlice za svoj oltarček in potem je zopet po cele ure presedela pred Tonetovo sliko in jo kitila. Spomnila se je tudi prejšnjega vrtička pred hišo. Pravzaprav jo je mati nanj opozorila, ki je minulo jesen spravila semenje od-cvetelih cvetlic. Skopala ga je in zgladila, saditi in vsejati pa ji je morala pomagati mati, ker je sama čisto pozabila, kakšno semenje ima v roki. Poruvati je hotela klinčke, češ, da je plevel in vrtnice je smatrala za robidje. Zato pa je odlomila cvetočo črešnjevo vejo in jo je vtaknila na sredo grede misleč, da bo cvetela vso leto.
Proti koncu meseca je nenadoma jel pihati hladen veter, nebo se je pooblačilo in začelo je deževati. Cel dan je padal droben dež, kakor da prši iz megle. Mati je imela za hlevom majhno gredo, kamor je že ob pustu vsadila solato in zelje. Zeljne
rastlinice so se razrastle in postale krepke, pripravne za saditi. Suho zemljo je sedaj dež namočil, da je bila rahla in ugodna za sajenje. Pustila je hčer v sobi in šla napipati sveženj zeljnih rastlinic, ki jih je potem šla sadit po vinogradu povsod, koder je bilo med trsjem več praznega prostora. Dasi je začelo močneje deževati in se ji je mokro krilo opletalo okrog bosih nog, ni hotela prej nehati, dokler ni posadila vseh sadik. Zatopljena v svoje delo se je nemalo prestrašila, ko se je tik za njo zasmejala Tilka:
»Kaj pa delate? Rože sadite?«
»Za božji čas! Kaj pa hodiš ven v takem vremenu. Saj si čisto mokra! Pojdi greva v hišo.«
A Tilka se je branila, hotela je na vsak način tudi saditi. Prišla je bosa in gologlava, v samih rokavcih. Od las ji je kapala voda.
»Boš že sadila, ampak iskat moram iti novih sadik. Zmanjkalo mi jih je. Pa obleči se moraš.«
Na ta način jo je spravila nazaj v hišo. Po vinogradu se je videla sled hčerinih bosih nog vsekrižem; očividno je že dalj časa hodila okrog in bogve kaj iskala. Mater je menda samo slučajno našla. Očitala si je, zakaj ni vrat zaklenila, ko je odšla.
Tilko je napadel hud kašelj, ki je trajal ves večer. Mati jo je kregala:
»Vidiš, zakaj pa hodiš v takem vremenu ven, čisto razgaljena. Pošteno si se prehladila.«
Doma jo je pripravila, da je legla. Skuhala ji je lipovega čaja. S hudim jo je morala prisiliti, da je pila. Večerjati ni marala ničesar. Po noči je tožila, da jo zebe, čeprav je imela ves poten obraz. In venomer je po-kašljevala. Mater je skrbelo, a se je tolažila, da bo že prešlo. Prehladila se je, seveda. Z vročim čajem in obkladki se bo dalo to pregnati. Dobro, da je sedaj pomlad; ko posije zopet solnce, bo že dobro. Da bi le zopet kaj jesti hotela.
Deževalo je kar naprej, kakor da so se vse nebeške zatvornice odprle. Tilka je ostala v postelji. Čutila se je tako slabotno. Tožila je, da jo v prsih bode. Jesti ni marala. Le z nevoljo je pila čaj in mleko. Krajčev oče je svetoval zdravnika. Zdravnik je prišel, nastavil slušalo med pleča, na prsi, poslušal in zmajeval z glavo. Predpisal je neke praške in sirup.
»Zjutraj in zvečer po en prašek na mleku in trikrat na dan po eno žlico sirupa. Naj čisto mirno leži. Okno naj ima odprto.«
Vzel je honorar in šel.
Mati je stregla hčeri in pazila, da se ne razodene. Ponujala ji je jajčnik, mlečni zdrob, Tilka je vzela žlico, dve, in odklonila. Najraje je imela kuhano sadje. To seveda ni dajalo njenemu organizmu dosti moči. Pešala je od dne do dne. Prvi napad po prehladu je sicer čez nekaj dni popustil, a zdravje se ni boljšalo. Pokašljevala je neprenehoma. Ponoči se je potila, teka ni imela in vidno je hujšala. Spomin, o katerem se je zdelo, da se ji je začel vračati, jo je zopet vedno bolj zapuščal. Go' vorila je brez vsake prave zveze. Samo v Toneta je še verovala in Je natančno vedela, kdaj dobi zopet pismo.
Nandetu so Krajčevi pisali v Celje, kako je z njo. Da ne bo več dolgo. In prihodnje pismOi ki ga je prejela Tilka, je bilo še bolj nežno od prejšnjih in polno sladkih upov. Imaginarni Tone ji je pisal, da ne vzdrži več brez nje do konca leta, da se je odločil čimprej odpotovati. Že razprodaja svoje stvari in se v par dneh odpelje.
Tilka je bila srečna. Po vsej sili je hotela vstati, da pogleda kamro, če je v redu.
(Dalije prihodnjič.'
ELIDA
S HAM POO
tajnost divnih las
Cvetko Kristan:
Za sodelovanje med delavcem-konzumen-tom in kmetom-producentom.
Šesta seja je danes popoldan začela z debato o rteh dveh (referatih. Otvoril jo je dr. von Keler od »Hanžvje« iz Budimpešte ki je stavil predlog, ki zahteva, da se v evropskih konzumentskih organizacijah se nahajajoča gospodarska in finančna sredstva stavijo na razpolago za daljnjo izgradbo poljedelskega zadružništva. — B, Jaeggy (Basel, Švica) je izrazil željo, da stopi zadružništvo s kmetsko praiprodukcijo v stike. Delavni kmet se mora približati delavcu. Gaston Levv (Pariz) izraža svoje soglasje z Allenovo rezolucijo v imenu francoske delegacije, ker je francosko zadružništvo za sodelovanjem vedno stremelo. — Emmy Freundlichova (Dunaj) kaže na težkoče, ki se bodo stavile univerzalnemu sodelovanju. Treba je ločiti dva problema: zvezo med prekomorskimi agrarnimi državami ter evropskimi konzumnimi državami ter direktne zveze med (poljedelskimi zadrugami in konzumnimi izadrugami v vsaki posamezni državi. Začeti je treba predvsem s praktičnimi poizkusi. Totomianz (ruski emigrant) povdarja, da je poljedelce organizirati veliko bolj težko kot pa mestno prebivalstvo, torej delavce. Ako pa sedaj pogledamo, 'kje in kdo je bolje organiziran, vidimo, da se zadružništvo najlažje širi po deželi. — Feuerstein (Nemčija) naglasa, da je volja nemškega zadružnega gibanja, stopiti s sa-mopomočnimi organizacijami poljedelcev v ožje stike, zelo močno obremenjena od dejstva, da stoje parlamentarni vodje nemških poljedelcev pri vseh priložnostih v taboru nasprotnikov nemških konzumnih zadrug. Depolitizacija atmosfere med poljedelstvom Nemčije in konzumno zadružnim gibanjem je potrebna, — Tardy (Francija) je nastopal za organizacijo trga, kjer cene strašno skačejo. Prvo in glavno sredstvo proti nestalnosti cen je omejitev produkcije — sredstvo, ki ga je pa treba brezpogojno zavreči. Drugo sredstvo je državni monopol, ki ima svoje prednosti, ali vendar ni idealen. Najodličnejše sredstvo je tretje: sredstvo zadružne organizacije. — Wanke (Ogrska) govori o organizaciji poljedelskega kredita, ki bi preskrboval ubožne agrarne države s cenenim kreditom. — Tatajev (Sovj. Rusija, Moskva) zastopa pa v imenu
ruske delegacije mnenje, da so kanadski pšenični pooli kljub formalnim zadružnim pravilom kapitalistična organizacija. Glasovali bodo proti predloženi rezoluciji.
S tem je bila debata zaključena. Alle-nov predlog je bil sprejet, predlog »Han-gy)e« pa umaknjen. Tretji dan kongresa je končal svoje delo.
Včeraj ob 6. uri zvečer je defilirala pred nami dunajska delavska mladina. Za delegate je bil namenjen prostor ob Beethovnovem spomeniku nedaleč od Konzert-hausa. Na čelu s celo vrsro rdečih praporov je prikorakala velika povorka delavske mladine, članov »Detoljuiba« (Kinderfreun-de), Rdečih Sokolov (Rote Falken) in soc. mladinske organizacije. Svirali sta dve godbi Schutzbunda, katerega člani so opravljali tudi rediteljsko službo. Ko so glavne čete prikorakale pred delegate, je odšla deputacija vseh treh organizacij k vodjem kongresa, kjer jim je predsednik Zveze Varno Tanner s primernim nagovorom in z zahvalo za krasno poklonitev izročil tri mogočne prapore v mavričnih barvah zadružne Internacijonale. Za avstrijske zadruge je pripel na nje dr. Renner spominske trakove. Izrazil je pri tem pričakovanje, da bo doraščajoča generacija ostala zadrugam zvesta, talko da ostane troedinost avstrijskega delavskega gibanja v stranki, strokovni in zadružni organizaciji ohranjena. Za avstrijsko mladino se je zahvalil Kanitz. K angleškim zadrugarjem obrnjen je rekel v angleškem jeziku: »Mi mladi ne bomo čakali, da bo enkrat tunel pod Rokavskim prelivom zvezal Anglijo s kontinentom, mi smo po skupnosti naših idej zgradili most preko morja, most sporazuma, most ljudskega miru.« Nato se je vršilo še v Kantovi ulici mladinsko zborovanje, kjer sta govorila Pleyl in iz Anglije Right. — Manifestacija je na navzoče napravila mogočen vtis in marsikatero oko zlasti starejših delegatov sc je ob pogledu na jak, silen in samozavesten naraščaj, orosilo. Dokler bo mladina tako prepričana in zavedna, ne bosta propadla delavsko gibanje in zadružništvo, mi je rekel nek delegat.
O	sprejemu pri županu prihodnjič.
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati, — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič, — Uprava,
med Liverpolom in Manšestrorr stekla prva železnica v današnjem smislu. Georg Stephanson, ki jo je zgradil, se je moral boriti z velikanskimi težavami, zato pa je koristil svetu več, kakor vsi vojskovodje vseh časov.
V Maroku razsaja epidemija koz. Oblasti Algira in Maroka se posvetujejo o preventivnih merah.
V Indiji je v provinci Sind nastopila velika povodenj. Škoda na poljskih pridelkih se ceni na 1,300.000 funtov šterlingov. 40.000 ljudi je brez strehe.
V Bombaju so začeli indijski nacionalisti posekavati olivna drevesa, da ne bi mogla vlada izvažati olivnega olja. Pri tem je prišlo do spopada s policijo, pri katerem je bilo 50 vstašev ubitih in 55 ranjenih.
Črna kuga na Kitajskem se vedno bolj razširja. Pojavila se je že preko vse Kitajske in tudi v Mandžuriji.
Najstarejši zemljan je ponesrečil.
Iz Newyorka poročajo, da je tam bil na ulici povožen od automobila 156 letni Turek Zoro Aga, ki je pred meseci odpotoval v Ameriko na povabilo prohibicijonistov, ki so ga kazali okrog kot reklamo za alkoholno vzdržnost. Zoro Aga je namreč trdil, da celo življenje ni pokusil alkohola. Rojen je bil baje leta 1774., preživel je burne Napoleonove čase in je bil ob času evropske revolucije 1848. leta že 74 letni starec. Nikdar ni zapustil svojega provinci-jalnega turškega gnezda, kjer je živel tako, kakor so živeli njegovi predniki sto in sto let pred njim, in ni imel niti pojma o velikanskem napredku življenja, o njegovi indu-strijalizaciji in mehanizaciji, dokler ga niso odkrili senzacij željni Ame-rikanci, oblekli ga v frak in sliko njegovega gubastega obraza v sto-tisoč izvodih razširili po vsem svetu. Pohlep po denarju se je nad njim maščeval. Dvajseto stoletje ne trpi več ostankov osemnajstega stoletja v svoji sredi.
lija Rjepin, znamenit ruski slikar, star 86 let, ki živi na Finskem, je po vesteh iz Finske baje umrl. Časopisje vsega sveta je priobčevalo za njim simpatične posmrtnice in življenjepise. Sedaj pa poročajo iz Helsingforsa, da Rjepin še živi in da se je njegovo zdravstveno stanje precej zboljšalo. Tudi našemu dr. H. Tumi so leta 1919 že pisali posmrtnice, mož je pa še danes zdrav.
Na indeks ruske šolske uprave so prišli spisi Julija Verneja in angleškega pisatelja Walter Scotta. V knjižnicah šolske mladine se spisi teh dveh pisateljev ne smejo nahajati.
Rusija uvaja obvezen šolski pouk, in sicer na deželi štiriletni, po mestih pa sedemletni. Učitelje bodo vzeli iz mladinskih organizacij in v ta namen vzgojene osebe. Živilskih kart bodo dobivali učitelji ravno toliko kakor industrijski delavci. Za učitelje se bodo vzgajali dve leti dečki od 11 do 15 let, ki so vzgojno nadarjeni.
«
Požig radi zavarovalnine. V noči pred nemškimi volitvami je v Ra-stenburgu poleg Berlina pogorela velika trgovska hiša firme Platz. Isto noč je izginil tudi zet hišnega lastnika, Safran, in ko so potem na pogorišču našli neko obžgano truplo, Se je splošno mislilo, da je Safran zgubil življenje pri požaru. Čez nekaj dni je pa več oseb videlo Safrana v perlinu. Policija ga je aretirala in izkazalo se je, da je on sam zažgal, na bi dobil visoko zavarovalnino. Da m sled zabrisal, je nekega mrliča vrgel v ogenj.
Rudarji se ne dajo pod peto.
Naskok federacije bivših avtonomističnih narodnih socialcev in bivših komunist, agentov na revirje ponesrečil. — Živela »Zveza rudarjev Jugoslavije«, bojni klic zavednih rudarskih trpinov.
Voditelji takozvanih »narodnih strokovnih organizacij« so za preteklo nedeljo pripravili skrbno organiziran napad na center naših premogovnih revirjev, na naše Trbovlje. Po svojem časopisju so že teden poprej otvorili agitacijo za velik javen shod, na katerega so vabili vse kar leze in gre, hoteč izkoristiti to priliko za veliko manifestacijo rudarjev za žolto federacijo. Ta dan naj bi bil dan obračuna z »internacionalci«, kateremu naj bi sledila končnoveljavna likvidacija svobodnega strokovnega gibanja v revirjih.
Načrt ni bil napačen, to je treba priznati. In kar je glavno, nekateri gospodje so si bili v svoji objestnosti že tako gotovi zmage, da so v nekem političnem dnevniku tudi že povedali pravi cilj svoje ofenzive, zavzetje »Delavskega doma« po vzgledu italijanskih fašistov.
Med rudarji je završelo kot v panju. Tudi najbolj indiferentni so se zdramili.
Ko je potem v nedeljo dopoldne general »narodnih« delavskih organizacij, g. Juvan, prispel, da izvede napovedani naskok in obori »inter-nacionalce«, je našel Zavraškovo dvorano polno rudarjev. Mrzel sprejem ga je mogoče osupnil, ali upal je, da bo zato tembolj vžgala njegova beseda.
Juvan je govoril in govoril, na dolgo in široko, in pel slavo »federaciji narodnega jugoslovanskega delavstva« ter zvezi, ki so jo sklenili bivši avtonomistično-navdahnjeni narodni socialci z bivšim zvestim oprodom moskovskih diktatorjev in sedanjim organizatorjem delavstva v organizaciji, ki uživa denarno podporo beograjskih industrijcev, Stankovičem. — Če nihče drugi, ta zveza bo prinesla odrešenje našemu delavstvu in če to ne, pa vsaj na-daljno »novčano podporo« podjetnikov Stankoviču, ki ga naši »narodni socialci« ne morejo prehvaliti (samo pravijo, da za njegovo kaso ne nosijo odgovornosti).
Svoje težke kalibre je naperil Juvan proti Delavskim zbornicam, prizanesel je le ljubljanski, ker, to se zna, da človek v lastno skledo pljuvati ne more.
Ko si je končno privoščil »inter-nacionalce«, bi morala cela dvorana klicati, doli z njimi. Ali molk, ki je vladal v avditoriju je pokvaril ves efekt in menda tudi dobro voljo g. Juvanu.
Najhujše bi bilo pri kraju, si je gotovo mislil g. Juvan, ko je končal.
Toda že je začela diskusija. V imenu opsovanih »internacionalcev« je povzel besedo s. Pliberšek, ki je stvarno obračunal z govornikom. »Juvan, in pa z njim njegovi pristaši, so prišli prepozno,« je menil Pliberšek, »da bi učili intemacionalce« kaj je jugoslovanski državni program. Le-ti so si ga prikrojili pred 20 leti, pa so mu ostali zvesti do danes, med tem, ko narodno socialistična gospoda niti v Jugoslaviji ni znala najti prave ori-jentacije. S podjetniškimi denarji stvorjene organizacije ne bodo niti delavske, niti jugoslovanske, pač pa fašistične. Fašizem pa je mednarodna sramota, je madež na telesu evropske kulture, ki ga mora delavstvo čimprej očistiti.«
H koncu pa je pozval s, Pliberšek navzoče, da naj z dviganjem rok pokažejo, koliko jih je narodnih socialistov. In Juvan je videl lahko na lastne oči, da ni bilo niti enega.
S klicem Živela Zveza rudarjev Jugoslavije!, ki je oril ob burnem prf-trjevanju in ploskanju po dvorani, je končal shod, med tem, ko je g. Juvan pograbil svoje stvari, sedel na avtomobil in izginil za ovinkom proti kolodvoru.
Rudarji so tudi to pot s svojim resnim nastopom dokazali svojo zre-
lost. Glas o porazu, ki ga je doživel vodja »federacije narodnih delavcev« pa se je razširil z bliskovito naglico po naših revirjih. Na račun premagancev zbijajo rudarji šale in dovtipe. Že dve leti ni bilo v Trbovljah tako živahno kot sedaj, ko je zopet začela diskusija, ki smo jo tako težko pogrešali. Toda šalo na stran. Zapomnite si gospodje, ki jurišate »Delavski dom«, to svetišče našega delavstva:
Za Jugoslavijo in svobodo smo bili že internacionalci pred dvajsetimi leti, za fašizem pa nikdar in nikoli.
Ford je faSista postavil pred vrata.
Fašist zahteva 20 milijonov podpore.
Amerikanski milijarder in indu-strijec Henrik Ford se mudi te dni v Evropi.
To priliko je izrabila nemška narodna socijalistična stranka ter poslala k Fordu svojega člana, da Ford stranki podari 20 milijonov mark (to je 260 milijonov dinarjev) za politične namene.
Ford odposlanca stranke niti sprejeti ni hotel.
Ta dogodek je zopet dokaz, kako narodni socijalisti zbirajo denar in s kapitalističnim denarjem, kadar ga dobe, delajo po morali družbe proti delavstvu. Fašizem je najbolj ogaben pojav današnje dobe, kar nam potrjuje tudi Fakinov umor v Trbovljah. Zato je vsak pokret, ki gre v smeri fašizma, nevaren ne le delavstvu, ampak tudi družbi.
Ali si 2e dobil novega naroinika za „Delav-sko politiko4*, smatraj to za svojo dolžnost!
Maribor.
Zopet nadure pri Derwuschku.
Nedavno je tovarnar opeke v Laj-teršbergu, g. Fran Dervvuschek, odpustil svojega dolgoletnega obrato-vodjo Antona Toplaka, ki ga naši časopisi že dobro poznajo, ker je vedno nastopal kot glavna Dervvusch-kova priča v tožbah z delavci. Ko pa je bil g. Toplak odpuščen, se je tudi on spomnil, da je moral pri g. Dervvuschku vsa leta opravljati nadure,, ne da bi dobil plačane z zakonitim 50% dodatkom. Zato je šel tudi g. Toplak k zastopniku Der-vvuschkovih delavcev, odvetniku dr. Reismanu in vložil proti tovarnarju Dcrwuschku tožbo na plačilo Din 15.000.— za neplačane dodatke nadur tekom zadnjih treh let. Ko je dobil g. Derwuschek odvetniški opomin, ni hotel nič plačati. Po prejemu tožbe pa se je g. Dcrvvuschek le premislil in je še pred razpravo sklenil s Toplakom poravnavo, tako da mu je plačal za vse skupaj Din 10.000.—, z besedami: desettisoč dinarjev.
Iz krogov strojnikov in kurjačev nam pišejo:	Da nosijo strojniki in
kurjači v privatnih obratih veliko odgovornost, je znano vsakomu količkaj strokovnjaku, ni pa znano to onim — ali jim noče biti znano — kateri naš stan na najgrši način izkoriščajo, brez ozira na opasnost za človeško življenje. Imamo celo vrsto obratov, v katerih se ne spoštujejo oblastni predpisi, niti dogovori, sklenjeni z nastavljenimi strojniki, oziroma kurjači. Imamo n. pr. obrate, v katerih so zaposlene celo ženske osebe na mestu, ki bi ga imel zasesti le kurjač. To traja že več let, ne da bi se uveljavil red, ki je vsakemu takemu obratu predpisan. Med drugim najdemo tudi nedostatke na kotlih, ki bi jih bilo treba že pred leti odstraniti in kotle generalno popraviti. Žica in les se uporabljata
kot nadomestek za vse mogoče dele parnih kotlov. Pri teh kotlih so pa še zaposleni kot kurjači ženske in neizkušeni mladeniči. Ali je tedaj sploh čudno, da ima naša stroka pri takih razmerah toliko brezposelnih? Da je temu tako, je kriva dobršen del naša malomarnost, malomarnost nas strojnikov in kurjačev. Sedaj pa, ko smo si ustanovili organizacijo, bo ista skrbela za to, da se odpravi vsak nedostatek v strojnih obratih. To je naša zahteva in od nje ne bomo odstopili pod nobenim pogojem. Na vas strojniki in kurjači pa apeliramo: združite se v skupno organizacijo, ker samo ta nam jamči našo moč in našo bodočnost!
Vsled tlakovanja ostane Kopališka ulica med Marijino ulico in Tat-tenbachovo ulico do nadaljnjega za vsak promet zaprta.
Dobra hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu 6: v A-razredu opoldne in zvečer Din 8.30, v B-raz-redu Din 12.30, v C-razredu Din 14.30. Priglašajte se!
Celje.
Borza dela v Celju išče:	6 konjskih
hlapcev, 2 hlapca za govejo živino, 1 pastirja, 1 kravarja, 1 hišnega hlapca, 3 poljske delavce, 1 hišnika, 1 lončarja, 1 pečarja, 1 kovača, 3 mizarje, 2 kolarja, 2 zidarja, 2 žagarja, 1 opekarskega delavca, 11 čevljarjev, 1 peka, 1 prodajalca slaščic, 2 slikanja, 2 črkoslikarja,
1	strojnika, 12 vajencev. Za Francijo 50 rudarjev.
Plesne vaje, ki jih imajo vsako leto trgovski nameščenci, se bodo tudi letos vršile vsako soboto zvečer v mali dvorani »Celjskega doma«. Otvoritev in prva plesna vaja bo v soboto, dne 11. oktobra. Letošnje najnovejše plese bo poučeval g. Ljubo Černe iz Ljubljane po izvirni pariški in dunajski plesni šoli. Tudi za
prvovrstno godbo je preskrbljeno. Vsi prijatelji plesa in prijetne zabave vljudno vabljeni.
Trbovlje.
Zahvala. Podpisani se najlepše zahvaljujem zadrugi »Delavski dom« v Trbovljah za darovano mi podporo, katero sem prejel v času moje dolgotrajne bolezni že petič v znesku od Din 1050.—. Delavci, presodite sami, ali Vam še kedo drugi, ki mu nosite svoj težko zasluženi denar pomaga v času bolezni ali kaki drugi nesreči, kakor samo naša zadruga.
Jože Cesar, Trbovlje I., Terezija.
Kulturni pregled.
Umetniška Matica sporoča svojim članom, da bodo prejeli letos edicije že pred Božičem. Obe sliki slikarja Ivana Kosa ter monografina slikarjev bratov Vidmarjev bodo nadvse zadovoljile ljubitelje naše upodabljajoče umetnosti. Rok za priglasitev novih članov je do 30. t. m. Vse člane pa, ki še niso poravnali svojih obveznosti, prosimo, da to store sigurno do tega termina. Tudi vse poverjenike prosimo, da do tega časa zaključijo s pridobivanjem članstva, da pošljejo bloke in članarino za vse člane. Vse pa, ki se zanimajo za umetnost, opo-zrjamo na izredno ugodnost, ki jo nudi Umetniška Matica. Za letnih 24 Din 2 sliki ter ena monografija! Priglasite se za člane, ker bomo izdali le toliko edicij, kolikor se bo priglasilo članov do 30. septembra. —
Odbor Umetniške Matice v Ljubljani.
Nauk o svetovnem miru namerava uvesti na lijonskem vseučilišču bivši francoski ministrski predsednik Herriot. Predavanja bodo lahko obiskovali vsi visokošolci. Kaj pa drugod? Ali ni to vprašanje važen problem sedanje kulture?
Širite not list!
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe
zastonj
114 karatno originalno amerikansko
zlito nalivno pero
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Rmdio“ welt“. Naroča se Administration der „Radlo-welt“ Wien I, Pestalozzlgasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Gramofone in šivalne stroje vseh vrst popravlja najceneje meh. del.
Justin Gustinčič
Maribor, Tattenbachova ulica II. 14
Velika zaloga gramofonov in plošč znamke »Columbia« in več drugih znamk.
Naročajte
novo izišlo knjigo
„Taškent“
kruha bogato mesto
od Aleksandra Neverova. Prevod preskrbel I. Vuk. Knjiga je lepo opremljena v kartonskih platnicah in stane 17 Din. v platno vezana 28 Din. Dobi se pri založništvu mesečnika .Svoboda* Ljubljana in v vseh knjigarnah.
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg št. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene. nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Vulkani ziranj e
Gumiji za avtomobile,kolesa,snežne čevlje, galoše itd. se sprejemaj-v popravilo po solidnih cenah.
PETElHl, Maribor, filannl trg 4.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.
ČITAJTE!
novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
»Prijatelj prirode”.
Kaznovana objestnost. Štiri tedne sta se širokcustiia po Ljuljani in »Delavski Politiki« Janez in Kuhar, kako bosta vodila »Prijatelje Prirode« na Vrh Treh Kraljev. Prišel je dan izleta — 28. september. Kljub megli in menda baš radi megle se je zbrala na ljubljanskem kolodvoru hrabra četa »Prijateljev«. Kuhar ni bil med njmi. Potolažili smo se, da je že prejšnji dan odšel na Vrh pripravljati kosilo. Tudi jezikave Angele in slavne igralke Vike ni bilo. Sploh so ostali doma vsi oni, ki so se ves mesec bahali, da si upajo priti na Vrh, kamor so pred 61. leti nesli Janeza krstit. Prišli so pa vsi oni, ki hodijo res v naravo in ne pripovedujejo raznih zlaganih dogodivščin o prirodnih pojavih po zakajenih ljubljanskih kavarnah. Izlet je bil pravi užitek. Dolgonogi Prezelj je vzel s seboj špecijalko, ker se menda ni popolnoma zanesel na vodnika Janeza. Špe-cijalka je bila res dobra, ker je kazala vsako kapelico — toda ne v logaškem, temveč v višnjegorskem okraju. Zato smo s to špeci-jalko prišli prej k Hlevnemu vrhu nego Vrhu Treh Kraljev. — Vodja Janez se je obnesel izborno: capljal je za nami po vseh pravih in nepravih potih. Mož se je čudil, da so se ti kraji od njegovega rojstva sem tako izpremenili, da se ne spozna več na nje. No, po vseh blodnjah smo le prišli na podnožje Vrha. Vsi smo bili radovedni, kako ga bo naskočil naš Janez in zavriskal z veselju, da je prekosil našega slavnega turista Celestina. Pa že po pet metrih strmine so ga začele boleti kite. Mož je poskusil dvigniti se na Vrh z dežnikom, ki ga je nosil s seboj kot turist iz predpotopnih časov. Odprl ga je, ga sunil v zrak, toda bo zraku je odletel le dežnik brez Janeza. Moral je z razbolelimi kitami peš dalje. Nekaij časa smo še videli dežnik — Janeza ni bilo videti, ker je starodavni dežnik večji od njega. Pod Vrhom sta izginila dežnik in Janez. Reševalna ekspedicija ju je zaman iskala. Iz sramu nad propadlim vodstvom sta se skrila pri neki žlahtL
Pa tudi Kuharja ni bilo. Ta je vedel, da na tak hrib še sam ne pride, kaj šele z lonci, pa je ostal doma pri svoji ženki. Da zadovoljimo radovednost naših prijateljev, moramo povedati, da je ta kuhan Mihevčev Nace, ki je bil vzgojen sredi one tržaške baharije, ki Vam pripoveduje, da preplava Jadransko morje, pa si še v navadno lužo ne upa. Da si ne bo kaj domišljal, mu povemo, da ga nismo prav nič pogrešali, ker so nam na Vrhu boljši kuharji pripravili boljši prigrizek, kakor bi bila njegova skvarjena polenta.
Drugače je Vrh imeniten hrib, ima pošto brez znamk, prodajalno razglednic brez razglednic, češplje brez češpelj, tako, da morajo točiti pristne ljubljanske likerje (ne likerje, temveč likerje!) Zadovoljni nad tako-zvano objestnostjo Janeza in Naceta, ki bosta lahko premišljevala resničnost one bajke o žabi in volu, vzhičeni nad dobrotami Vrha in blaženi nad krasnim razgledom v meglo, smo se vrnili v Logatec. Nebo je vso pot pridno izEvalo blagoslov na nas neustrašene
turiste. In sklenili smo, da še pojdemo na take in drugačne izlete.
Oni z »velikimi špeglami«.
Delavski šport.
SK Svoboda 1. : SK Ilirija 1. 1 : 11
(1 : 4). Svoboda je odigrala preteklo nedeljo svojo drugo prvenstveno tekmo ter zgubila z gornjim rezultatom. Nastopila je brez dveh najboljših igralcev in po igri ni zaslužila tako visokega poraza. Nesiguren je bil vratar, ki bi moral držati najmanj 4 gole. Padel je tudi lasten gol in 11 m proti Svobodi. Napadalna vrsta je pustila več zrelih situacij neizrabljenih. Desno krilo je bilo v začetku bleširano. V obrambi je greši! mnogo Zore, ki ne spada več v težke tekme. Ravno tako je bila slaba desna stran halfov. Ilirija je seveda vse napake Svobo-dašev dobro izrabila ter streljala iz vseh pozicij. Predvedla je koristno kombinatorno igro. Tudi Doberlet v napadu se je dobro obnesel, pos.bno kadar je z roko štopat, ne da bi ga sodnik opazil. Tako je zabil tudi gol. Sodil je tekmo sodnik g. Ochs iz Celja, kateremu so ilirijanski drukerji večkrat ugovarjali. — V predtekmi sta nastopili moštvi rezerv in je Ilirija zmagala s 3 : 1. Mladi Svobodaši so se držali dobro. Teren je bil zelo slab in razmočen. Deževalo je obe tekmi.
Plesne vaje SK »Svobode«, Ljubljana, se bodo vršile v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti vsako soboto od 18.—24. ure pod vodstvom priznanega plesnega mojstra g. prof. Trošta. Otvoritvena plesna vaja v nedeljo, 5. oktobra, ob 20. uri. Vstop le proti vabilu. Kdor vabila ni prejel, naj ga reklamira v Čitalnici Delavske zbornice (gdč. Žitnik), v centrali »Svobode« in tajništvu SK »Svobode«, Miklošičeva cesta 13 (Kreditno društvo).
Meh za smeh.
Tf otroci! »Milček«, je rekel oče svojemu sedemletnemu sinčku, »danes ponoči je štorklja mamo v nogo vgriznila.«
»Saj vem,« odvrne Milček, »pa še precej visoko gori — sem videl skozi ključavnico.«
*
Mili dar. Po končani maši je vsa zasopljena pritekla kmetica k župniku in mu je povedala, da ji je v nabiralnik za mile darove ušel gumb, ki bi ga zopet rada ven dobila.
Župnik je pomenljivo dvignil kazalec: »In sedaj te vest peče, sestra v Kristusu!«
»To ravno ne, gospod župnik, ampak tisti gumb je od moje jopice. Sem napačnega notri vrgla.«
za pisarno
in za šolo!
V soboto, dne 13. septembra je bila otvorjena
NOVA TRGOVINA S PAPIRJEM
Ljudske tiskarne Maribor
na Slomškovem trgu 6
Vabimo vse, da poskusijo kupiti pri nas. Jamčimo dobro blago in konkurenčne cene!
IV
I
Balasnite suoie prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, RotovSki trg Stev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Olote onrestulema na Tl
proti trimesečni odpovedi.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.