SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20'— Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo in uprava: Ljubljana, ~ ~ ~ ~ Rimska cesta 10/1 ~ Račun pošt, hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo ~ ~ ~ ~ Leto I V Ljubljani, dne 8. julija 1926 Št. 19 Cui bono? Preteklo nedeljo smo bili priče dveh zelo značilnih dogodkov za razmere v našem nogometnem življenju. Po dolgem odlaganju sta bili končno odigrani semifinalni nogometni tekmi za pokal ljubljanskega podsaveza, ki sta pokazali, da so klubi do skrajnosti o malo važili njihov pomen in da je podsavez po razpisu teh tekem storil usodno napami, ker ni čuval nad njihovo izvedbo tako, kakor bi bilo za ugled in popularizacijo nogometnega sporta iieobhodno potrebno. Njegova dolžnost bi bila, da bi zahteval od klubov, naj smatrajo te tekme za enakovredne prvenstvenim, ki jim je treba posvetiti vso pozornost. Toda. ne! Nastopila sta dva para: Pri- morje in Slovan ter Ilirija in Jadran. V prvi tekmi je nastopila nekompletna rezerva Primorja proti Slovanu, ki je dala, posebno še ko je postala glede uspeha razočarana, take indolentno igro, da se je morala zgražati nad njo vsa ona maloštevilna publika, ki jo je gledala. Iz vsakega igralca je gledala vsa ona apatija, s katero se opravljajo prisiljena dela. V drugi igri med Ilirijo in Jadranom je nastopilo zelo oslabljeno moštvo Jadrana, ki je doživelo katastrofalen poraz. Opaziti pa je bilo že pri igri, da sr vsled tega ne dela najmanjše skrbi in mu je prav vseeno, ali gre žoga v njih lasten ali nasproten gol. Ravno-tako maloštevilna publika je tudi tukaj dobila vtis, da se igralci norčujejo iz podsaveza, podsavez pa iz klubov. Vprašajmo se torej, v čigav prid so se vršile torej le pokalne tekme! Finannčnega uspeha nimajo, propagandnega tudi ne, moralnega pa še manj! Klubi morajo angažirati igralce za igre, ki jim ne prinašajo niti trohice koristi. Podsavez pa gleda, seje in zopet gleda! Pritisne naj na klube, da bodo cenili njegove prireditve, postavili kompletna moštva in igrali, ne pa vlekli — pod njegovim protektoratom — za nos sebe, podsavez in -gledalce. Slednji so tisti, ki dajejo nogometu in vsakemu sportu eksistenco in na katere se merodajni faktorji vedno obračajo. Naš sport ni lak, da bi obstojal sam po sebi. Ljudi mu je treba, podpornikov, pristašev in navdušenih prijateljev. Na ta način pa si jih ne pridobiva, temveč odganja. Podsavez naj z ozirom na tako stanje ukrene vse, da se v bodoče ne bodo ponavljali prizori, kot smo jih videli pri zadnjih tekmah za njegov pokal. Uveljavi naj brezobzirno svoj vpliv in pomaga našemu nogometu kvišku! Če pa že tega ne more, naj ni- Sportni klub Ilirija odkrije v nedeljo, dne 11. t. m. na svečan način nagrobni spomenik svojemu prerano umrlemu nogometašu Franu Učaku v Križah pri Tržiču. Odhod iz Ljubljane gl. kol ob 11. uri 40 min. Polovična vožnja Din 16.— odobrena. Slavnost v Križah se vrši ob 14., nakar se vrši izlet čez Golnik v Kranj, od koder se povrnejo udeleženci z večernim vlakom v Ljubljano. Pok. Učak je bil aktiven član L moštva S. K. Ilirije in je zastopal njegove barve v številnih tekmah na domačem in tujih igri- Kolesarske dirke za svetovno prvenstvo Vrhovna kolesarska organizacija »Union Cy-cliste Internationali« je razpisala letošnje dirke ,za svetovno prvenstvo na 182.900 km dolgi progi med Milanom in Turinom. Dirke se vrše v dnevih 23. avgusta do 2. septembra. Letos je tudi moštvo koturaškega saveza SHS, obstoječe iz 6 dirkačev, 4 konkurentov in 2 namestnikov, prijavljeno za cestno prvenstvo amaterjev hitrosti. Savezni vodja je imenoval sledeče dirkače: Sovič K., Ban ek A., Đukanović Gj., Koržinek L., J. Šolar, A. Kosmatin. Slednja dva sta člana klubov kolesarskega podsaveza za Slovenijo. Dirke za svetovno prvenstvo so se pričele 1. 1900, ko je bila ustanovljena mednarodna federacija za kolesarstvo. Ustanovile so jo države Belgija, Amerika, Francija, Italija in Švica. Danes je-v federaciji včlanjenih 26 državnih savezov kot rednih, 5 pa začasnih, med njimi tudi naš koturaški savez. Kolikor je dosedaj znano, bo sodelovalo pri teh dirkah 30 narodov. Med temi je približno 20 takih, pri katerih je kolesarstvo na polni višini, tako da je plasiranje na mestih pod dvajsetim kvalificirano. Starta se skupno, in ne kot na olimpijadi, v presledkih po 2 minuti. Kratek čas nas loči še od dirk. Merodajni činitelji naj ukrenejo vse mere, da bodo naši dirkači čim bolj izrabili priložnost ter skušali vsaj delam a spo polniti svoje zmožnosti. Sestava naše ekvipe se nam ne zdi najboljša. Med dirkači se kakor ne povzroča njegovega propadanja na način, ki je vreden vsega obsojanja! — Hic Rhodus, hic salta! ščih. S svojo vztrajnostjo in ljubeznijo do sporta si je pridobil simpatije vseh, ki so ga poznali. Njegova izguba je klub in ves slovenski sport zadela težko! S. K. Ilirija vabi tem potom vse športnike, turiste in tovariše pokojnega Franceta, da se udeleže slavnostnega odkritja njegovega nagrobnega spomenika. Pri proslavi sodeluje pevsko društvo Grafika . Športne kroge se naproša, da z ozirom na to slavnost po možnosti opuste druge prireditve. nahajajo imena, ki dosedaj še niso pokazali neoporečne kvalitete za udeležbo na mednarodni dirki. Savez naj še enkrat preizkusi svoje meči in na podlagi rezultatov ponovnih izbirnih tekem — brez ozira na klubsko ali drugačno pripadnost — definitivno sestavi državno reprezentanco. Le na ta način se lahko ogne poznejšim očitkom, da ni v polni meri storil svoje dolžnosti takrat, ko je šlo za ugled in prestiž vsega jugoslovanskega kolesarstva. Naše glasovanje za nagrade V prejšnji številki našega lista smo razpisali glasovanje za nagrade o sestavi reprezentance LNP-a, ki naj zastopa naš nogometni podsavez v tekmi za kraljevi pokal proti reprezentanci osje-škega podsaveza. Tekma se vrši 1. avgusta. Odziv na naš razpis je prav povoljen in kaže, da naša sportska javnost z živahnim zanimanjem sledi gibanju nogometne organizacije. Da omogočimo glasovanje tudi čitateljem lista, ki morda niso posegli po prvem kuponu za glasovanje, ga prinašamo zadaj še enkrat in prosimo cenj. čitatelje, da se brez pogojno drže razpisanega roka 17. t. m.), do katerega je treba najkesneje vposlati izpolnjene kupone. V 21. številki bomo objavili splošen izid glasovanja, ki bo — po dosedanjih odgovorih sodeč — prinesle zelo znimive številke. Dan glasovanja bomo objavili pravočasno. Izpolnjene kupone je poslati uredništvu, Rimska cesta 10T. Odkritje nagrobnega spomenika t Fr. Učaku Hoja Športna hoja kot disciplina lahke atletike se pri nas žal le malo izvaja; komaj enkrat, k večjem dvakrat letno je na programu naših mitingov. Le par; klubov goji poleg drugih tudi to panogo in kljub ogromnemu zanimanju, ki vlada za lahko atletiko, ne šteje hoja mnogo pristašev. Edini vzrok za lo so preredka tekmovanja v tej disciplini. V večjem stilu zamišljena tekmovanja bi vršila dobro propagando in dvignila malenkosten interes. Sploh naše prireditve v propagandnem oziru ne zadovoljujejo; mitingi imajo značaj separiranih prireditev, cestnim tekmovanjem pa, s katerimi se lahko vrši najboljša propaganda, se pripisuje premalo važnosti. Prve početke tega športa pri nas zaznamujemo 1. 1920 z vojaškimi in športnimi tekmovanji. Do 1. 1923.. so ostale te prireditve osamljene. Šele . od 1. 1923. dalje so pričeli posamezniki gojiti tudi športno hojo kot lahkoatletsko disciplino. Tekmovalci skoro nič ne trenirajo; le par tednov pred mitingom nastopijo nekateri na svojih progah, toda kljub temu se leto za letom izboljšujejo rezultati. Upravičeno se nam čudijo, da smo dosegli ob pomanjkljivem treniranju tako višino. Naši časi so n. pr. boljši od italijanskih i pokrajinskih rekordov. Na drugi strani je treba priznati, da naša tekmovanja niso na višini; manjka nam dobrih sodnikov in naši hodači še nimajo zadostne rutine za resno borbo v konkurenci izkušenih tekmovalcev. Na vsakem mitingu se zagreši v silno mnogo na škodo onih, ki so se posvetili pravilnemu izvajanju te športne discipline. Premalo1 in nepravilno trenirani hodači uporabljajo več ! načinov hoje1," ki so pa v športnem tekmovanju nedopustni. Izmed pogrešk, ki jih je težko opaziti, je treba na prvem* mestu omeniti poskakovanje ali »trat«, ki jo nehote zagreše, posebno v naletu, tudi izkušeni tekmovalci. »Drsanje« je stilska napaka premalo treniraih in izvira odtod, ker naprej stopajoča noga zamudi pravi čas prestopa in raai tega sunkoma podrsa naprej z izmenoma ' dolgim in kratkim korakom. »Trab« nastane vsled nepravilnega prehoda, n. pr. iz tempa v nalet. Pogrešen prehod obteži prednjo nogo, ki obtežena zamudi pravočasi ugib in ostane v svoji legi. Br-zina aleta pa izpremeni pravilne korake v prestopanje s trdimi nogami. »Trab« in »drsanje«, ki omogočujeta mnogo hitrejše premikanje kot pravilni atletski stil, sta v športnem pogledu nepravilna in nedopustna. Tekmovalci, kateri niso spe-cielni hodači, le težko razumejo princip hoje ali teka. Jasno je, da dober tekač nikdar ne more biti dober hodač ali obratno. Obe disciplini sta si v bistvu nasprotni, vsled česar ni mogoče, da bi se mogel tekač brez škode za svoje zmožnosti udejstvovati kot hodač ali obratno. Kljub temu pa tudi hodač, nikdar ne sme opusliti teka; brez-stilni. tek par krogov ali težke cross-country proge ga drže na višini. Mednarodna določila za hojo priznavajo le: »Pri športni hoji se mora noga vedno dotakniti fal; dokler se noga ne dvigne, mora biti koleno popolnoma iztegnjeno.« V stilu samem ločimo dva načina: nemškega in angleškega. Nemci že od 1895 uveljavjajo pravilo, da se naj pri športni hoji ves podplat naenkrat dotakne tal. Angleži pa pravijo: »heel and toe« t. j. »peta prsti«. Oba načina sta priznana, racionalnejši je nemški, a tudi angleški ima svoje prednosti. Glavni pogoj za brzino v hoji je pravilno nihanje rok. Roka skrčena v kotu 90 stopinj niha — z odporom pesti — popolnoma lahko navznot ob telesu navzgor, dočim razvijajo pleča in ramena vso energijo ter nosijo s tem del telesne teže. Plutovinasti držaji, ki so pri hoji neobhod-notrebni, dajejo pesti potreben odpor in znatno podpirajo delo hrbtnega in prsnega mišičja. Kot pri teku tudi pri hoji bistveno razlikujemo dolge in kratke kroge. Proge od 500 m — 10 km so kratke, dolge pa s 100 km dosegajo svoj maksimum, dasi so se že večkrat vršila daljša tekmovanja. (Berlin—Wien 578 km Berlin— Friedrichsruhe 270,1 km, Rund um Berlin 216,3 km itd.) Hoja z bremeni je izključno vojaškega pomena in se sedaj po vojni več ne izvaja. Na progah od 500—5000 m se tekmuje na tekališčih, na ostalih progah pa na cestah. Hoja na tekališču je težka stvar; tu je treba mnogo zatajevanja in pažaije, da se ne zaide v »drsanje« ali »trab«. — Krogi zahtevajo taktično zmožnih in rutiniranih hodačev, ker se prav lahko zgodi, da pridejo kljub različnim zmožnostim skupaj na iinish . ir šele končni nalet odloči enemu ali drugemu v prid. Hoja na kratke proge, ki jo edino gojimo pri nas, se trenira silno pogrešeno. Kdor bi se hotel posvetiti smotrenemu in sistematičnemu treningu z voljo in ljubeznijo do stvari, ne bo razočaran. — Hoja je po svojem izrazitem invidualizmu ena najlepših športov. Tu ne igra vloge samo splošna izvežbanost, temveč tudi premišljenost in taktika. Hoja je težak sport; pri hoji na krajše proge se vidi, da so tekmovalci na take proge zelo izčrpani. Začetnik mora sprva vežbati oz. hoditi v naj-čistejšem stilu. Najprej je treba napraviti enega ali dva kroga, kilometer v času 7 min.; po večkratnem absolviranju (10.) in ob zadostnem obvladanju stilske tehnike je stopnjevanje povečti brzino na 6>2—6 min. za km. Ta čas da za 10 km že srednjo zmožnost. Dihanje dela težave; zategnjeno vdihavanje skozi nos in sunkovito izdihavanje Skbzi usta znatno razbremenjuje delo pljuč. Vsled precejšne brzine tempa 6 min. je težko obdržati koleno v vedni napetosti; najbolje je, da se v trenutku, ko se noga dotakne tal, sunkoma vrže kolena nazaj. ZačEtniku povzroča to bolečine; pozneje utrjena kolena z lahkoto prenašajo tudi najmočnejše sunke, posebno v naletu. Izvrstna, a težka vaja za to je: v počepu se oprijeti z rokami za konice prstov in sunkoma iztegovati kolena. Pri doseženih 6 mi. za km se cepi trening. Začetnik prvič nastopi progo, ki jo misli trenirati n. pr. 3000 m v enakomernem tempu okoli 2 : 15 za krog, za 8 krogov 18 minut. Vsak krog beleži časomerilec. Iz teh zabeležb si potem hodač sestavi n. pr.: Prva 108 s, srednja; druga 135 s, dobra; tretja, preslaba 140 s, itd. Iz teh številk jasno vidi svoje pogreške in pri prihodnjem treningu skuša doseči enakomernost. Dosegel je okoli 17 min, t. j. srednjo zmožnost za 3000 m. čas 16 : 30 ga usposobi ja za tekmovanje. Posebni trening treh tednov pred nastopom naj si vsakdo določi po sledečem programu (Hermann Mulier). Ponedeljek: 5000 m v tempu 27 min., zadnjih 500 m hitreje, pri 250 m nalet. Torek: 1500 m v najostrejšem tempu, pavza, tek 3000 m v tempu 10—11 min (!); Sreda kot. ponedeljek; Četrtek: proga v kateri, nastopi, v najcstrejšem tempu v spremstvu tekačev, zadnjih 300 m nalet; Petek: 2000 in v tempu 9—10 min., pavza, tek, 3 km. V soboto je počitek, masaža in solnčenje. Zadnji teden cd četrtka naj si hodeč privošči absoluten mir. V noči pred tekmovanjem naj zbere vso energijo z mirnim spanjem (od 9. zvečer do 8. zjutraj. Hodač v treningu pa ni samo navezan na petkratno tedensko treniranje v splošnem, temveč mora paziti tudi na izvajanje športne in dihalne gimnastike, solnčenje in kopelji. Mnogi internacionale! so vegetarijanci t. j. uživajo samo rastlinsko hrano, ostali se pa hranijo po večini samo koncentrirano. Vsakdo naj ve, preobilo uživanje »praznih« jedi le oslabljuje srce s prebavo. Pri hoji se — kot ne pri vseh športnih disciplinah — redno pojavlja nekako hipno nerazpo-ioženje, slabost, ali zbadanje kot posledica neenakomernega dihanja, ki lahko onemogoči tekmovalcu vsak uspeh. Pri dovolj treniranem hodaču se pojavlja ta slabost pri hoji na 3000 m prvih 1030—1500 m, na 5000 m pa med 2000 do 3000 m. — Nerutiniranim in premalo treniranim hodačem to nerazpoloženje onemogoči nadaljno tekmovanje, ker se pojavlja vsled neodpornosti organizma kot popolna reakcija. Ta pojav je sicer brez pomena in preide pri treniranem brez posledic. Pogosto treniranje najostrejšega naleta napravi organizem dovolj odporen, da se to nerazpoloženje odpravi zgolj z dobro voljo. Velike važnosti pri hoji je oprema. Vsak hodač naj vedno polaga največjo važnost na obutev. Ni vseeno, v čem se hodi; neprimerni čevlji le onemogočijo napredovanje. Pomanjkljivo negovanje nog se je že mnogim bridko maščevalo. Za hojo na ugaskih pridejo v poštev le dovolj široki specialni čevlji, nekake »sprinterice , ki imajo na peti in prstih po tri konice. Pri Cestnem tekmovanju služi še najbolje obutev z debelimi gumijastimi podplati. Hoditi brez nogavic, ni posebno priporočljivo; mehke bombažaste nogavice omi-Ijujejo pritisk obutve ter omogočujejb dihanje. V športnem življenju inozemstva igra važno vlogo masaža. Uporabljajo se različni sistemi: vsekakor naj se drži pravilo, da pred hojo koristi lahka zbiralna, a po hoji močna globoka masaža brez ozira na bolečine; kot sredstvo se uporablja najbolje raztopina kafre v špiritu. Končno nekaj o življenju; solidnost in [»polna abstinenca sta in morata biti dilemi vsakemu hodaču. Zmernost v mešani hrani izda le malo manj kot popolno vegetarijanstvo. Brez solidnosti in abstinence, trening ni smotren in radi tega ne rodi uspehov. q p NOGOMET ____ Iz Ljubljane Seminale pokalnih tekem Slab sport. — Nepričakovani izidi. V seminalu je proti pričakovanju podleglo Primorje in prideta torej v finale ljubljanskega okrožja Slovan in Ilirija. Omeniti moramo, da sta se obe tekmi vršili na igrišču Primorja, ki je bilo nesposobno. Opaziti ni bilo nikake markacije, kar je sodniku zelo otežkočilo brezhibno vodstvo. Mreže so pričeli napenjati šele ob pričetku igre. Tud1 blagajniška služba ni delovala. Blagajno so funkcionarji odprli pol ure prepozna; zdi se, da ne polaga podsavez nobene važnosti na gmotno stran tekem. Rediteljstvo je dopustilo, da je stalo občinstvo na igrišču, tako da je bilo treba sodnikovega opomina, da je lahko igralec nemoteno streljal kot. Slovan : Primorje 5:1 (3:1). Tekma je pričela s polurno zamudo, ker garderoba ob napovedani uri sploh ni bila odprta. Slovan je pričel igro s osmimi, Primorje pa s sedmimi igralci in sta se moštvi kompletirali šele tekom igre. Primorje je nastopilo večinoma z rezervo, medtem ko so igralci I. moštva opazovali igro izza plota. Od I. moštva so se končno vendar odločili Buljevič, Pišek in Čebohin za sodelovanje in to šele po preteku 15 minut. Žalosten je bil pogled na moštvo Primorja, ki je nastopilo z mešanimi dresi treh različnih garnitur. K sreči je imel Slovan enotno barvane drese, ker bi se sicdf nudil prizor iz marijonetnega gledališča. Kakor nam je znano, je vsako moštvo primorano nastopiti s kompletnim I. moštvom. Ali ta odredba ne velja za ASK Primorje? Igra sama je bila vse prej kot sport. Nad nesportskim ponašanjem igralcev Primorja soi se gledalci popolnoma upravičeno zgražali. V tem oziru je prednjačil trener Primorja g. Buljevič, ki si je menda nadel nalogo, norčevati se iz nasprotnika. Kot izvrsten »allbround« igrač je topot igral vratarja in je na tem mestu proizvajal atrakcije, ki spadajo v cirkus, ne pa na športni prostor. Nalašč je metal žogo v zrak čez igralce ali pa v kot ter tako namenoma briskiral svoje tekmece. Upamo, da je sodnik storil svojo dolžnost in poskrbel, da dobi podsavez o tem točno poročita. Dolžnost podsaveza je, da strogo kaznuje krivce, ako hoče, da bodo imeli klubi vanj zaupanje. Pohvalno moramo omeniti igralce Slovana, ki sa se vedli ves čas mirno in korektno. — Sodnik g, Deržaj je sodil korektno; vendar bi moral nastopiti s skrajnim sredstvom napram Buljeviču, ki je bil pravzaprav vzrok vseh nesportskih nastopov. Slovan je bil v premoči vso igro in je zasluženo zmagal. Ilirija : Jadran 16 : 0 (8 : 0). Jadran je nastopil s številnimi rezervami, ker je bil velik del igralcev odsoten. Radi tega je tudi zaprosil pri podsavezu, da mu dovoli nastopiti z nekaterimi igralci Ilirije k prijateljski tekmi s kompletnim I. moštvom. LNP pa je povsem upravičeno prošnjo Jadrana odklonil in je Jadran na ta način doživel katastrofalen poraz. Ilirija je nastopila z izjemo dr. Tavčarja kompletna in je predvedla izvrstno igro. Izborno je bila razpoložena napadalna vrsta, ki je krasnoi kombinirala. Jadran se je branil žilavo do konca in je velik del golov prejel le vsled vratarja, ki ni ubranil skoro nobenega strela. Sodil je g. Ahčan zadovoljivo. — M. P. Iz Maribora ISSK. Maribor : SK. Celje 5 : 1 (2 : 0). Kljub strašnemu nalivu, ki je pred pričetkom tekme poplavil vse igrišče, se je tekma med imenovanima moštvoma vendar vršila. Maribor je nastopil v običajni postavi in kljub slabemu terenu predvedel dovolj resno igro. V napadu se je odlikoval trio, v katerem prednjači ambicijozna desna zveza, ki ima poleg dobre tehnike in smisla za kombinacijo, najnevarnejše strele na gol. V obrambi je bil dober desni branilec. Pri SK. Celju je predvsem treba pohvaliti brzino napada, ki pa ni dovolj vigran in sloni preveč na prodorih posameznikov. Pri gostih je najbolj ugajala sigurna igra obrambe 'z glavo in pa izredni .talent vratarja. V splošnem pripominjamo, da rezultat najbrže ne odgovarja močem nasprotnikov, ker je teren onemogočal vsako stvarno presojo. Sodil je g. Radolič. Bil je nesiguren in preveč popustljiv. Iz ostalih krajev države i Zagreb: WAC (Dunaj) : Derby 3:1 (1:1). WAC (Dunaj) : Hašk 4 : 4(2 : 2). Dunajski WAC„ ki se nahaja letos na X. mestu prvenstvene tabele profesijona-lov, je s precej sreče odpravil novega prvorazrednega tekmeca. Drugi dan je proti Hašku nezasluženo dosegel neodločen rezultat. Tekme so bile zelo slabo obiskane. Vse druge nogometne prireditve so bile radi slabega vremena odpovedane. Beograd Tuškovi dani. Na Vidovdan prepodne je održan pomen, na Novom Groblju, Tušku. Uz prisustvo prestavnika klubova, podsaveza itd. Popodne je održano finale za Tuškov pehar, koji je zadobila Jugoslavija. Jugoslavija - Jedinstvo 3 : 2 (3 : )). Pred preko dve hiljade gledalaca održala se je ova vrlo interesantna utakmica, koja je igrana, i ako Jedinstvo igra več treći dan uzastopce, a Jugoslavija drugi, sa brzim tempom, bez većeg kombinovanja, samo se je gledalo da se gol postigne. Ali moram da napomenem, da igra nije bila gruba, i ako se je igralo ostro. Još u samom početku Jugoslavija napada, i tri Jovanovičeve lopte promašuju cilj, najzad u 5. min. negova četvrta pogadja. Od sada se red jaju najzmenični napadi, dok posle lepe kombinacije Filipovič ne povisi n 30. min. na 2 : 0. Jedinstvo, kao da se je tek sad snašlo, igra vrlo dobro i opseda protivnička vrata, ali Nkiolič brani vrlo dobro. U 44. min. vrlo lep prodor Jovanoviča. 3 : 0. U drogom delu Jedinstvo je nadmoćno i več u 6 min. Mičič popravlja na 3 : 1. A Spasič u 22. min. na 3 : 2. Od sada najviše se igra na centru. Jedinstvo hoče da izravna, a Jugoslavija izgleda kao da neče da postigne više ni jedan zgoditak, več se samo energično brani. Jugoslavija je pred-vela dobro igra, i ako bez svoja četiri najbolja igrača. Naročito je dobro igrala u početku. Jedinstvo se tek potpuno snašlo posle svog prvog gola. Kod oba tima su se isticali golmani, naročito Nikolič. — Sudio dobro g. Kikić. Bečki Simmering u Beogradu Simmering - Jugoslavija 4 : 3 (2 : 1). Prvoga dana gosti su igrali sa našim prvakom. I na toj svojoj prvoj utakmici pokazali su se kao izvrsni starte-ri, izvrsni dribleri i taktičari, naravno da i lepe kombinacije nisu izostajale. — Aigner, Kurz i Horvath su najbolji ali i drugi, iza njih ne izostaju. Izgleda da im je smetao blatnjav i uski teren. Jugoslavija, koja je igrala bez Sekuliča, svi-dela se, i ako nije dala ono, što smo mi od nje očekivali. Iznenadio nas je samo Ivkovič slabom igrom, tek je pred kraj pokazao nešto, inače svi su bili dobri ali iznad svih bio je Petkovič, koji je u izvrsnoj formi. Protivnici su bili u svačem ravni sem u startu, i jedino start Je doneo Beč-člijama ovu zasluženu pobedu. Do 31. min., kada Petkovič postizava vodstvo. Jugoslavija je nadmoćnija, ali tada Simmering svom silom napada te u 41. min. Schesta izjednačuje, tri minuta docnije Hirtl vrlo lepim hicem postizava i drugi gol za goste. U drugom delu još u samom početku (4. min.) Jovanovič izjednači, u 20. min. je gužva pred golom Jugoslavije, koju svršava Novak, dajući treći gol za goste. Petkovič na pas Djurića u 24. min. izjednači. Posle ovog izjednačenja gosti navaljuju što im i urodi plodem u 39. min., kada Windner daje pobedonosni gol. Korneri 10 : 5 za Simmering. Sudio dobro g. Joksić. Simmering - B. S. K. 3 : 2 (1 : 0). Po vrlo lepom vremenu, a pred preko 5000 gledalaca održala se je ova ne manje interesantna utakmica od jučeranje. Gosti su izašli sa nešto promenjenim timom, i u glavnom su zadovoljili pored Horvata, Kurza i Aignera. Danas su se još isticala krila Hirtl i Daniš, a naročito ovaj potonji. Bekovi, krilni halfovi kao i spojke potpuno su zadovoljili. B. S. K. je izašao bez Dragičevića, čije se osustvo mnogo osečalo. Inače nije igrao kao obično; izgleda, da Je ceo tim momentalno van larme. Gligorijević je izvanredno branio i dokazao je, da je najbolji golman Beograda. Mitrovič i Rodin bili su najbolji u timu. Half linija je igrala slabije nego obično. U foro su zadovoljili samo B. i N. Marjanovič. Perci je igrao čas vrlo dobro, čas vrlo slabo. Neverovatno je, da B. S. K. zapucao pred golom, i ono malo lopti što su poslali na gol, shvatao je Aigner. Dok se B. S. K. nameštao i gnjavio pred golom, dotle su Bečlije i najmanju priliku iskoristili, i sigurno da one tri idealne pozicije, koje je B. S. K. upropastio, oni bi iskoristili. — Simmering je bio do 15 minut pred kraj lako nadmoćan ali tada B. S. K. napada i jako pritiska svoga protivnika. U tom su vremenu i pala oba gola za B. S. K. M. P Iz inozemstva Dunaj: Hakoah : BAC 6:5 (5:1). Sportklub : Cricketer 5:1 (3:1). Rudolfshiigel : Hertha 0 : 0. (Po 10 minutah radi dežja prekinjeno!); Nickolson : Wacker 3:2 (2 : 2); BAC : Gersthof 3 : 3. Turneja Rapida na Švedskem: Kamra-terna Malino 3:4; Idrottssall-kap Landskrona 4:2; Idrotts Forening Helsingborg 1:1 (0:1); Halmia 5 :4. Rapid namerava igrati še v Oerel.-ru, Geflejv^ Sandpikenu in Stockholmu. Praga: Viktoria Žižkov : Vienna (Dunaj) 6 : 1 (2:1)! Čehi so kljub temu, da je 9 mož nastopila prejšnji dan v reprezentanci proti Švedski, igrali izvrstno in Dunajčane dobesedno pregazili. Češkoslovaška : Švedska 4:2 (2:0). Zmaga Čehov je bila zaslužena. Švedi se na terenu niso mogli znajti. Sodil je odlično g. Brann. 15000 gledalcev. Temešvar. Temešvar : Budimpešta 2:0 (2:0). Nepričakovana, toda zaslužena zmaga Rumunov. Mesto Temešvar je zastopalo skoraj kompletno moštvo Kiniszija. Tekmo je odlično vodil g. Mazič iz Subotice. Gradec: Sturm : GAC 1:1 (0:0). »Derby< v ostrem tempu. Sodil je Patjen, ki odide baje sedaj na vojaško službovanje v Jugoslavijo. Solnograd: Koroška : Solnograška 5:2 (3:0). Koroško so zastopali večinoma igralci Villacher Sp. Vereiner. Varšava: Poljska : Estonska 2:0. Velika premoč Poljakov. Koln: Južna Nemčija : Zapadna Nemčija 7:2. 35 tisoč gledalcev. LAHKA ATLETIKA — Tromatch Francija - Češkoslovaška - Jugoslav.ja. Na damskem tromatchu med francijo. Češkoslovaško in Jugoslavijo^ kli se je vršil med 2. in 6. t. m. v Pragi, je zmagala Češkoslovaška s 47 točkami. Francija je dosegla 41, dočim je naša reprezentanca odnesla le 21 točk. Z ozirom na lepe rezultate, ki jih je kazala naša damska lahka atletika v zadnjem času, nas j'e ta izid razočarah Vsekakor pa ležijo vzroki slabih uspehov globlje kot se domneva na prvi hip. Žal nismo mogli dobiti pravočasno izvirnega poročila o tekmah in ga bomo vsled tega objavili v prihodnji številki Odhod naše lahkoatletske reprezentance v Varšavo. V dnevih 10. in 11. t. m. se vrši v Varšavi lahkoatletski dvomatch med Poljsko in Jugoslavijo. Po precej dolgotrajnih pripravah — tekme so visele vsled finančnih neprilik z naše strani — je končno prišlo do realizacije tega že dolgo pripravljenega programa. Naša reprezentanca, s katero potuje tudi 6 atletov iz ljubljanskega lahkoatletskega podsaveza, je v torek opoldne odpotovala preko Dunaja v Varšavo. Po zadnjih informacijah so zastopane posamezne discipline slede-'če: krogla: dr. Narančič, Ambroži; 100 m: Spahič. dr. Perpar (Primorje); skok v višino: Jakupie. Lojk (Jadran); 400 m: Bence, Močan (Primorje); kopje: Gaspar, Messner ali Hellebrandt; 1500 m: Kozic; 4X100 m: dr. Perpar (Primorje), Stepišnik (Ilirija), Valtrič (Primorje), Spahič; 800 m: Rožič. Močan (Primorje); disk: dr. Narančič, Ambroži: skok ob palici: Kalhy; 10 km: Slapničar (Primorje) ; skok v daljavo: Spahič, Stepišnik (L); 110m zapreke: Gavrilovič, Jamnicki; švedska štafeta: Bence, Mečen (Primorje), dr. Perpar (P.), Valtrič (Primorje). Našim atletom želimo mnogo uspehov. O potoku bomo poročali obširnejše. Angleško prvenstvo v lahki atletiki. Boji za angleško prvenstvo so prinesli izredne rezultate. Najboljši uspeh je dosegel Nemec dr. Peltzer, ki je v teku na 880 y v času 1 : 51.6 dosegel nov svetovni rekord. Tudi sicer so nemški atleti pokazali poleg angleških najboljšo kvaliteto. Državni (franc.) rekord je dosegel v teku na eno miljo Francoz Barathon v času 4 : 17.4. Posamezni rezultati so sledeči: 100 y: 1. Corts (Nemčija) 10.1; 2. London (Anglija); 3. Kornig (N.); 4. Wege (N.); 5. Schul-ler (N). 220 y: 1. Buttler (A.) 21.9; 2. Buchmer (N.); 3. Porrit (Nova Zelandija). 440 y: 1. Rinckel (A.) 49.8; 2. dr. Peltzer (N.); 3. Paulen (Holandska). 880 y: 1. dr. Peltzer (N.) 1 : 51.6 (svet. rekord); 2. Lowe (A.); 3. Griffith (A.); 1 angl. milja: 1. Barathon (Francija) 4 :17 (francoski rekord); 2. Bbcher (N.); 3. Grasdell (A.). 4 angl. milje: 1. Webster (A.) 19 : 46.6; 2. John-stone (A.); 3. Webb (A.). 120 v zapreke: 1, Gaby (A.) 15.15; 2. \Vhiteman (A); 3. Lord Burleigh (A.); 4. Trossbach (N.); 440 y zapreke: 1. Lord Burleigh (A.) 55; 2. Le-\vington (A.). Hoja 2 milji: 1. Covvler (A.) 14 : 32; 2. Cater (A.);; 3. Johnson (A.) Italijan Valente, ki je prispel drugi, je bil radi nepravilne hoje diskvalificiran. Skok v višino: 1. Van Geysel (A.) 1.87 m; 2. Kan-delsburg (A.) 1.83. Skok v daljavo: 1. Homer (A.) 7.22 m; 2. Piis-poky (Madžarska) 6.89 m; 3. Tomasi (Italija) 6.88 m. Skok ob palici: 1. Kelly (A.) 3.66 m; 2. Karlowitz (M.) 3.5 m. Troskok: 1. Higginson (A.) 13.83 m; 2. Helgesen (Norveška) 13.81 m; 3. Langsley (A.) 13.44 m. Disk: 1 Askild (Norveška) 42.44 m; 2. Hofmeister (N.) 41.32. Kopje: 1. Sunde (Norveška) 61.34; 2. Sebes (M.) 56.89 m. Kladivo: 1. Nokes (A.) 48.64 m; 2. Mac Hahn (Nova Zelandija) 39.3 m; Paquioli (L) 38.9 m. Krogla: 1. Doods (A.) 13.69 m; 2. Garay (M.) 13.49 m; 3. Janson (Norveška) 13.3 m. Madžarsko juniorsko prvenstvo. Pri madžarskem juniorskem prvenstvu so bili doseženi zelo povoljni rezultatL V nastopnem detajli: 100 m: Nemeth (FTĆ) 11.5; 200 m: Ne-meth 23.1; 400 m: Niedermann (ETC) 52.7; 890 m: Karton (MTK) 2 : 05.4; 1500 m: Szabo (KAOC) 4 : 15 (madž. rekord!); 3000 m: Szabo 9 : 15.6; 110 m zapreke: Boros (Szegedin) 18.8; skok v višino: VVenninger (FTC) 1.77 m; skok v dalj.: Overcian 6.27 m; skok ob palici: Hevici (MAC) 3.2 m; krogla: Konig (OTV) 12.01; disk: M ester (S. U.) 37.75 m; kopje: Karoly (MAC) 44.76 m. KOLESARSTVO Medklubske, štafetne in otvoritvene dirke ASK Primorja - Na Vidovdan so se vršile medklubske kolesarske dirke, ki jih je priredila kolesarska sekcija A. S. K. Primorja. Dirke so uspele nad vse zadovoljivo. Dirkam so se prijavili najboljši dirkači kolesarske sekcije A. S. K. Primorja, kol. Ilirije, Diska (Domžale), Orla in Železničarjev iz Zagreba. Doseženi so bili zelo dobri rezultati; borba je bila od začetka do konca zelo napeta, tako da je tudi občinstvo sledilo dirkam z vso pozornostjo. Glavna točka dneva je bila prva medklubska kolesarska štafetna dirka na progi Ljubljana - Višnja gora, Ljubljana - Vrhnika, Ljubljana - Kranj, Ljubljana - Kamnik, Ljubljana (dirkališče A. S. K. Primorja s ktrogi). Za to dirko je bilo prijavljenih 5 štafet, in sicer 2 Primorja, 2 kol. Ilirije, ter ena Orla (Zagreb). Točno ob 8. uri je bil start na Kongresnem trgu za prvo progo iz Ljubljane v Višnjo goro (5'4 km). Dirkači štafete Primorja I in Ilirije I so prišli skupno na prvo predajo in so skupno startali za drugo progo. Na tej (40 km) dolgi progi je pridobil vozač Ilirije pred vozačem Primorja, ki je padel in dobil težji defekt. Ostal je celih 15 minut zadaj in se nato plasiral komaj na četrto mesto. Na vodstvu je bila štafeta Ilirije L, nato sledijo Ilirija II., Primorje II in Primorje I. Na tretji progi (50 km) Ljubljana - Kranj in nazaj se vrne Ilirija L na predajo kot prva; sledijo Ilirija II., Primorje L in II. V zadnji progi iz Ljubljane v Kamnik in nazaj na dirkališče Primorja (47 km) je prispela kot prva štafeta Ilirije L Sledila ji je Primorje H. , ki je le malo zaostajala kljub defektu., ki jo je na drugi progi znatno handicapiral. V končni klasifikaciji so dosegle štafeta: L kol. Ilirija I. 6 : 05.8; II. Primorje L 6 : 06.4; III. Primorje II, 6 : 24 in IV. Ilirija II. 6 : 26 Štafeta zagrebškega kolesarskega kluba »Orao je izstopila. Po štafetni dirki so se vršile kolesarske in motorne dirke na dirkališču, ki so prinesle sledeče rezultate: 1. Dirka novincev na 3 kroge (1200 m): t. Gudlek" Božo (Orao, Zagreb) 2 : 05.8; 2. Bauer (Orao); 3. Seb (Orao). 2. Dirka juniorjev na 3 kroge (1200 m): 1 Bočkaj Ed. (Orao); 2. Krajnc (Orao); 3. Gudlek (Orao). 3. Dirka združena s tekom, 1 krog peš, dva s kolesom (1200 m): 1. Glavič Hinko (ASK Pri- morje) 2 : 40.8; 2. Vidic (Primorje). 4. Glavna dirka na 10 krogov (4000 m): 1. Hvala Gorazd (Primorje) 7 : 08.2; 2. Zanoška™ Srečko (Prim.); 3. Kosnina (Prim.) 5. Dirka motorjev na 10 krogov (4000 m): I. šiškovič Albin (Prim). 5 : 12.2; 2. Medica (Prim.). 6. Dirka v parih na 20 krogov (8 km): 1 Hvala - Zanoškar (Prim.) 14 : 54.2; 2. Nagode-Kosmina (Prim.); 3. Sebastjan - Gudlek (Orao). 7. Handieap dirka na 10 krogov (4 km): 1. Hvala Gorazd (Prim.) 7 : 34.4 (mali start); 2. Fistrič (Želj. Zagreb); 3. Zanoškar (Prim.) 8. Tolažilna dirka na 3 kroge (1200 m): 1 Senica Edo (Prim.) 2 : 43; 2. Krajnc (Orao); 3. Furlan (Prim.) Po končni klasifikaciji v vseh prireditvah so prejeli I. Primorje 62, II. Orao (Zagreb) 24, III. kol. Ilirija 10 in Željezničari (Zagreb) 3 točke. Organizacija in vodstvo dirk je bito v rokah načelnika sekcije g. Brumata. Prireditev je v vsakem oziru uspela. Kolesarska sekcija ASK Primorja priredi v nedeljo dne 18. t. m. medklubsko kolesarsko dirko na progi Ljubljana — Kranj — Radovljica — Bled okoli jezera — Radovljica — Kranj — Mengeš — Ljubljana, dirkališče ASK Primorja, vsega 125 km. Start je na Celovški cesti (3 km) ob 13. Za dirke so razpisane sledeče nagrade: L darilo in diploma; II. srebrna kolajna in diploma: III. pozlačena kolajna in diploma; IV., V. in VI. kolajne. Prijavnina za dirkača Din 10. Prijave sprejema načelnik kolesarske sekcije g. Brumat. Dirka se vrši kot nekaka trening in izbirna dirka za dirko za svetovno prvenstvo, čisti dobiček prireditve gre v korst naših slovenskih dirkačev, ki bodo določeni, da zastopajo našo državo na dirkah za svetovno prvenstvo. Tour de France. Dne 28. junija se je vršila peta etapa velike vožnje po Franciji. Proga je vodila od Le Havra v Cherbourg in je znašala 357 km. Prvi — in sicer za širino roke — je prispel na cilj Adelin Benoit v času 14 : 15 : 23. Zmagovalec, ki je tudi Belgijec, je dosegel srednjo hitrost 25.052 km na uro. Istočasno je privozilo na cilj še 19 dirkačev, med njimi tudi favorit Bottecchia, ki je dosegel s tem najboljše mesto v dosedanjih etapah. V splošni kvalifikaciji vodi še vedno- Stembroeck s 74 : 16 : : 50. Vsekakor pa mu je rojak De-jonghe (za 1 min.) že trdo za petami. Bottecchia tudi v splošni kvalifikaciji daleč zaostaja za lanskim uspehom in tiči še na 11. mestu. Naslednja (VI.) etapa je vodila od Cherbour-ga v Brest (405 km). Tudi v tej je zopet zmagal Belgijec Josip Van Dam, ki je prevozil progo v času 16 : 12 : 49 in dosegel srednjo hitrost 24.975 km na uro. Proga ni nudila posebno zanimivih prizorov, ker se vozači očividno pripravljajo za težje etape, ki vodijo preko Pirenejev. Skoraj 30 dirkačev je bilo na vodstvu vse do cilja. Finale se je vršil na dirkališču v Brestu. Sellier (zmago-vlec IV. etape) je privozil za kolesno dolžino pred Van Damom, vendar pa je bil diskvalificiran. ker je tik pred ciljem odrinil slednjega na barijero. V splošni kvalifikaciji vodi še vedno Sienibroeek s 90 : 29 : 39. Za 1 : 09 min. sledi Dejongh e. Boj bo vsekakor napet. Sedma etapa je prinesla Belgijcem nekoliko fiaska. Dočim so v šestih etapah zmagali, je zasedel v tej prvo mesto Luksemburžan Nikolaj Frantz, ki je prevozil 412 km dolgo progo iz Bresta v Les Sables d’ Olonne v 16 : 20 : 54 s povprečno hitrostjo 25.270 km na uro. Boj za prvo mesto je bil silno oster in šele tik pred ciljem se je posrečilo uiti zmagovalcu za dolžino kolesa. Drugo mesto je pripadlo Belgijcu Benoitu. Bot-techia se malo boljša in se je spravil v tej etapi že m šesto mesto. V splošni kvalifikaciji se drži na prvem mestu Slembroeck s 106 : 50 : 33. Razdalja med njim in naslednjim, Dejonghom, je ostala nespremenjena. Progo je vozilo še 82 tekmovalcev. HAZENA______________________ — Neuspeh naše ha žene CSR : Kr. SHS 10 : 5 (5 : 3). Razlika je sicer velika, vendar je rezultat z ozirom na poraz Francije (0 : 14) dovolj časten. Podrobnosti objavimo prihodnjič. SK. Concordia (Zagreb) : ISSK. Maribor 3 : 2. V nedeljo popoldne je gostovala v Mariboru druga najboljša zagrebška družina zagrebške Concordije proti družini ISSK. Maribora. V četrti minuti je dosegla »Concordia« prvi gol, nakar je sodnik vsled strahovitega naliva moral tekmo prekiniti. Ko je dež prenehal, se je tekma nadaljevala in ISSK. Maribor je po desnem krilu dosegel dva efektna gola. Vsled slabe obrambe je »Concordiji« uspelo izenačiti in tik pred zaključkom polčasa doseči tretji in odločilni gol. Ker dež ni prenehal, se drugi polčas igra ni nadaljevala. Sodnik je sigurno dober; bil pa je pristranski. — AMSTERDAM 1928 — OLIMPIJADA! Le iz mase športnikov bomo dobili olimpijske zmagovalce! Razno Konačni plasman u Beogradu. Jugoslavija I. razred. . 10 8 1 1 52 10 17 B. S. K. 10 8 1 1 39 10 17 Jedinstvo 10 5 4 1 21 22 11 Soko 10 5 5 1 28 26 S Šumadija 10 2 7 1 8 34 h Jadran 10 — 9 1 7 48 1 Cifre po redu znače igrao, dobio, izgubio, nerešeno, dao, primio bodovi. Rezerve prvorazrednih klubova. 1. B. S. K. sa 17. boda 2. Jedinstvo sa 14, 3. Jugoslavija sa 14, 4. Soko 13, 5. Šumadija 4, 6. Jadran 0. Pođmlaci prvorazrednih klubova. I. B, S. K. sa 16 boda, 2. Jugoslavija sa 13, 3. Soko 13, 4. Jadran 7, 5. Jedinstvo 6, 6. Šumadija 4. II. i III. razredni klubovi nisu još odigrali sve svoje utakmice. Tabela bazena prvenstva. B. S: K. Jugoslavija HAŠK (Zemun) Vitez (Zemun) Jedinstvo 4 4 0 0 0 37 8 8 43001 37 96 4 2 2 0 2 21 28 4 4 1 1 0 3 7 25 2 4 0 0 0 4 0 32 0 Cifre po redu znače igrao, dobio, neodlučne, izgubio, dao, primio bodovi. Mil. Pav. Športni odnošaji med Švedsko in Češkoslovaško so se po zadnji tekmi med obema nogometnima reprezentancama zelo poslabšali. Čehi so pri tej tekmi, ki je, kakor znano, končala s 3 : 3 neodločeno, izzvali neljub incident s sodnikom Andersenom, kar so jim Švedi silno zamerili. Po izjavi nekega uglednega švedskega športnika je pričakovati, da Švedi zaenkrat ne bodo sklepali s češkoslovaškimi moštvi nobenih pogodb. Tudi zanimivo. Beograjski »Sportista« je razpisal glasovanje o vprašanju, kdo bo letos državni prvak v nogometu. Dobil je nad 800 odgovorov, od katerih so se razen treh glasili vsi za Jugoslavijo. Poleg nje je dobil 2 glasa Hajduk in enega — Ilirija. Za Ilirijo je glasoval neki čitatelj iz Novega Sada. Ni dognano, ali je resno mislil ali je hotel — dasi nepoznan — postati slaven. Oglašajte v „Slov. športu"! Kako dolgo gojimo lahko sport? Kakšni so psihološki in fiziološki vplivi sporta na starost? To vprašanje se nam večkrat vsili, ko slišimo vedno se ponavljajočo frazo: »Ni več zmožen, v formi je popustil, prenehal je s sportom.« Noben strokovnjak ne bo zanikal, da padajo z rastočo starostjo tudi športni uspehi, kar popolnoma odgovarja naravnim zakonom i mehaničnemu poteku življenjskih sprememb. Viri fizične sile in svežosti usahnejo vedno hitreje. Svežost in moč, elastičnost, elan, ogenj, borbenost, ki ne pozna ovire, častihlepje potencirano z upom, so predvsem gonilne sile, ki omogočajo mlademu športniku, da doseže višek uspeha v vseh panogah sporta. Najprimernejša starost je 20 do 30 let. Moči pa prično, individualno različno, po dovršenem 30. letu polagoma pojemati. Že stari Grki so na svojih bojnih igrah, katerih najbolj znane so istmije, delfije, nemeje in posebno olimpijade, delili tekmovalce na tri starostne razrede in sicer: 1. dečke med 12. in 16. letom; 2. mladeniče med 16. in 20. letom; 3. može, ki so prekoračili 30. leto. Iz teh dejstev sledi, da so imeli stari Grki dovolj prirodopisnega, biološkega, fiziološkega in medicinskega znanja, da so inhibirali škodljivo prehitro pojemanje življenjskih sil in zmožnosti. Posebne panoge, kjer je bilo treba zdržljivosti, kakor n. pr. tek na dolge progo, so bile izključna domena starejših mož in edino njim dovoljene. Na drugi strani zopet vemo, da so obdržali grški športniki do visoke starosti obilo mladeniške moči in svežosti, ker so trenirali neprene- homa. Tako je tudi ustanovitelj olimpijskih iger Heraklej izvršil malo pred smrtjo občudovanja vredne atletske vaje. Vsaka športna panoga ima danes zastopnike, ki kljub precejšnji starosti dosegajo enake uspehe kot v mladosti. Pri teku, prvotni obliki in podlagi vsake lahkotletične vaje, najdemo izvanredne tekače, ki so že precej prekoračili 30. leto. Posebno pri maratonskem teku, kjer želi zmagati vsaka država vsaj enkrat, dobimo večinoma med tekači starejše letnike. Tako je n. pr. Steenroos, finski zmagovalec maratonskega teka na pariški olimpijadi 40 let star; tudi njegov rojak Kohlemainen je že dosegel isto starost. Znan je Nemec iz Vratislave Got-tschling, ki se vsakokrat udeleži maratonskega teka in preteče 42.5 km v treh urah in to vkljub starosti 55 let. Tudi pri kolesarskem sportu imamo slavne vozače: Egg, Ellegaard, Arend, Riitt, ki so dokazali, da ni res, da kolesarjenje zelo škoduje organizmu in kmalu izčrpa telo. Boksanje, »gallant art of self defence«, kakor ga Angleži po vsej pravici imenujejo, ima zelo priletne semestre v svoji sredini, n. pr. Bombar-dier, Billy Wels, Langford. Dick Smith, Harry Greh, ki so še vedno mladeniško čili. Pri tem moramo upoštevati, da je ravno boks najnapornejši spori, ki porabi največ življenjskih sil in energije. Med veslači, plavači (Duke Kahanamoku), sabljači, nogometaši, najdemo celo vrsto »starih gospodov«. Posebno med tenis igralci in drsalci dobimo zelo pogosto letnike čez 60 let, ki so dosegli izborne uspehe. Izrezati in izpolniti! cti O 0* cn > _o Ć73 >in oo > o c cti M 'S, N Cti 9-i V 'E' cti > O Ul Jti "bo cti N C o £L 3 C? cti cti o C cti *■> C OJ N