Poštnina plačana ¥ gotovini
Cena Din 1*-
Stev. 87.
V Ljubljani, ponedeljek 17. aprila 1939.
Leto IV
saaa
Hitler bo odklonil Rooseveltov predlog za zagotovitev miru v Evropi
Odgovor nemškega tiska na Rooseveltovo spomenico o zagotovilih, ki nai bi jih dala Hitler in Mussolini za mir in ohranitev sedanjega stanja v Evropi
Washington, 16, aprila. Predsednik Roosevelt je včeraj in danes z vsega sveta dobival zahvalne brzojavke za spomenico, ki jo je poslal voditelju Nemčije Hitlerju in italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju. Iz vseh sporočil se vidi, da je svet razumel Rooseveltovo vabilo popolnoma pravilno: s to spomenico je italijanskemu in nemškemu voditelju jasno postavljeno vprašanje ali hočeta v Evropi mir z ohranitvijo sedanjih meja in sedanjega stanja, ali hočeta sprejeti nase odgovornost za strahotno vojno. V tem smislu piše tudi vse evropsko časopisje razen nemškega. Italijansko prinaša Rooseveltovo brzojavko brez razlag in pravi samo, da v Nemčiji smatrajo Rooseveltovo spomenico kot manever, ki nima podlage in ki mu manjka odkritosrčnega namena.
Rooseveltova .spomenica Hitlerju in Mussoliniju pravi v glavnem:
Sto in sto milijonov ljudi živi v strahu pred novimi vojnami, ker bi vojna kjerkoli povzročila nesrečo in neprecenljivo škodo na vsem svetu. Ce se bodo grožnje in uporaba sile nadaljevale, bo šel velik del sveta po zlu. Zmagovalci, premaganci in nevtralni bodo trpeli zaradi posledic vojne. Trije narodi v Evropi in en narod v Afriki so morali mirno gledati konec svoje neodvisnosti. Svet drvi v polom, če ne bo v zadnjem trenutku našel boljše poti za ureditev vseh vprašanj. Nemški narod ne želi vojne in zaradi njega vojna ni potrebna. Nihče ga ne bo mogel prepričati, da je vojna nujna, tudi če mu dopoveduje, da gre za njegovo lastno obrambo.
Amerika je prepričana, da se kljub sedanji napetosti lahko začno pogajanja. Tudi če se kdo postavi na stališče, da ne bo odložil orožja, dokler ne dobi zagotovila o izpolnitvi svojih želja. Ce bi svet dobil zagotovila o tem, kako bo v^ bodoče ravnala Nemčija, bi bil mir rešen za daljšo dobo. Zato Roosevelt prosi Hitlerja in Mussolinija, naj mu odgovorita, ali sta pripravljena zagotoviti, da Italija in Nemčija ne bosta napadli z vojsko, niti drugače ogražali neodvisnosti Finske, Letonske, Estonske, Litve, Švedske, Norveške, Danske, Holandije, Belgije, Anglije, Irske, Francije, Portugalske, Španije, Švice, Liehtensteina, Luksemburga, Poljske, Madžarske, Romunije, Jugoslavije, Rusije, Bolgarije, Grčije, Turčije, Iraka, Arabije, Sirije, Palestine, Egipta in Perzije. To zagotovilo naj bi bilo tako, da bi dajalo resnično možnost za trajen mir, vsaj za deset let, ali pa celo za 25 let.
Ce bi Italija in Nemčija to izjavili, bi Roosevelt njun odgovor sporočil prizadetim državam, nato naj bi se sklicala mednarodna konferenca^ o razorožitvi, ki žene svet v gospodarsko uničenje. Razen tega bi na pobudo Amerike na tej konferenci razpravljali tudi o ureditvi mednarodnega gospodarstva, da bi lahko vsi narodi sveta živeli in uspevali, dobivali surovine in mirno delali za svoj napredek. Mirno življenje in sožitje na svetu bo zagotovljeno le v ozračju miru. Roosevelt upa, da Hitler in Mussolini tega vabila ne bosta odklonila in bosta dala obljubo, ki jo ves svet pričakuje od njiju.
Miinchen, 16. aprila, o. Kancler Hitler je danes odpotoval iz Berchtesgadena v Miinchen in imel z zunanjim ministrom Ribbentropom dolg razgovor o spomenici, katero mu je poslal predsednik Združenih držav Roosevelt. Uradno še ni bilo nič sporočenega, kakšno stališče bo Hitler
zavzel do jasnega in neizbežnega Rooseveltovega poziva. Narodno socialistični uradni krogi se delajo do tega zgodovinskega brzojava brezbrižne in izjavljajo lamo, da bo Hitlerjev odgovor Rooseveltu odklonilen. 0 takem njegovem odgovoru priča tudi pisanje današnjega nemškega tiska, čigar mnenje je vedno izraz uradnega mišljenja.
Narodnosoeialist. korespondenca »D. deutsche Dienstc piše: Najprej izvesti propagando mržnje, potem pa igrati apostola miru, to je postopek, na katerega nismo naleteli prvič pri predsedniku ameriških Združenih držav. Izraze, ki so v tej poslanici, zelo dobro poznamo. Mednarodna konferenca, ki bi narodom prinesla pravico in mir, je spet v prvi vrsti. Roosevelt igra vlogo novega Wilsona z največjo doslednostjo. Roosevelt veruje, da lahko s takim postopkom odvrne pozornost od propagande mržnje, ki jo netijo demokracije in da bo izbrisal vtis politike obkroževanja. Toda ker smo že imeli priliko, da preskusimo, kam vodi zaupanje v poslanice predsednika ameriških držav, nam svet ne bo smel šteti v zlo, če ostanemo
zelo nezaupni do političnih korakov te vrste, ki prihajajo z one strani oceana. Nemški narod zelo dobro ve, v kako žalosten položaj lahko potegnejo velik narod s pomočjo mednarodnih konferenc, če obrambo svojih življenjskih koristi izroči branilcem kake utvare o pravici. Vprašanj takega obsega ni moči razpravljati samo s pravnega stališča. Svet ni zgradba šolskih sistemov, ki jih ustvarjajo ideološke vlade in dozdevni dobrotniki človeštva. Svet sestoji iz narodov sposobnih ali nesposobnih za življenje. Močni narodi nočejo biti na milost in nemilost tujim koristim, temveč hočejo ostati gospodarji svoje lastne usode. Predsednik Roosevelt je v svoji poslanici pozabil na borbo, tvornega življenja proti rušečim mednarodnim silam, ki hočejo miroljubne narode suniti v krvavi pokolj in tako omajati red na svetu. Trajno soglasje v mednarodnih odnošajih se ne bo moglo ustvariti vse dotlej, dokler bodo trajale rušeče sile, vse dotlej, dokler se bo nered kril in utrjal pod načrti kake države. Ne more biti novega reda s pomočjo konferenc vse dotlej, dokler bo boljševizem na svetu užival enake pravice v mednarodnem političnem življenju. Pretkana splet ka je, če od nas kdo zahteva, da obljubimo, da
bomo vzdrževali mir sredi sveta, ki je preplavljen z vojno propagando v času, ko državniki velikih demokracij izjavljajo, da ni osnovnih nasprotij med demokracijami in rušilnim boljševizmom. To bi pomenilo, da bi v bodoče boljševizmu dali proste roke za njegove poskuse in njegove zločinske načrte. Roosevelt je poslal svojo spomenico na napačni naslov. Nemški naro<l je postal močnejši in uspehi, katere je dosegel \Vilson z enakim postopkom, se ne bodo več ponovili.
Italijanski listi v celoti prinašajo Rooseveltovo brzojako Mussoliniju in ne zavzemajo do nje nobenega stališča, V rimskih političnih krogih pa pravijo, da bo Nemčija Rooseveltovo vabilo brezpogojno odklonila, Italija pa, da tega ne bo storila, ali vsaj ne v tako jasni obliki kakor Nemčija, ker noče presekati vezi z Ameriko in hoče sebi ohraniti vlogo posredovalca med Nemčijo in demokratičnimi državami. Mussolini Rooseveltovega vabila tudi ne bo odklonil zaradi tega, ker se jasno zaveda, kaj pomeni Amerika v morebitni svetovni vojni.
Prizadevanja Anglije v Srednji Evropi:
Obrambna zveza med Poljsko, Madžarsko in Romunijo
Varšava, 16. apr. b. Poljski zunanji minister Beck se je danes dopoldne pripeljal v lovski dvorec Dala, v katerem biva že nekaj dni predsednik poljske republike Moscicki. Minister Beck je predsedniku republike izčrpno poročal o mednarodnem, položaju, zlasti pa o uspehih svojega obiska v Londonu ter o vseh razgovorih, ki jih je imel tam z angleškimi n tujimi diplomati.
V zvezi z mednarodnim položajem je sprejel minister Beck danes tudi romunskega poslanika Franasovicija, madžarskega poslanika, turškega poslanika ter poljskega poslanika v Bukarešti. Slednji je obvestil ministra Beeka o vsebini razgovorov, ki jih je imel včeraj z romunskim ministrom Gafencom, ki odide jutri na obisk v Berlin.
Pomirjevalna izjava madžarskega zunanjega ministra grofa Czakyja, da Madžarska nima name-
na dotakniti se meja Romunije, je imela ugoden odmev ne	"	—* "x 4"AS
nanji minister ostvari svojo zamisel obrambnega bloka med Poljsko, Romunijo in Madžarsko. Poljska je v tej smeri že večkrat poskušala, vendar pa zaradi madžarskih teženj za obnovitev zgodovinskih meja je vselej naletela na nepremostljive ovire,
Iz zanesljivih virov poročajo, da je poljski zunanji minister Beck pri svojem obisku v Londonu prevzel na pobudo angleške vlade nalogo, da doseže poravnavo med Romuni in med Madžari, s čimer bi bila omogočena obrambna zveza Poljske, Madžarske in Romunije proti nemškemu napredovanju na vzhod. Anglija naj bi pa vsem tem državam pomagala z denarjem, da bi tudi gospodarsko lahko kljubovale nemškemu pritisku. Iz zadnjih izjav madžarskega zunanjega ministra je razvidno, da angleška in poljska prizadevanja niso bila zastonj.
Diplomatski razgovori o tej novi obrambni
o
n se meja uumumje, j« mina uguuni ■ zvezi se bodo nadaljevali po povratku romunske-samo v Romuniji, temveč tudi na Polj- I ga zunanjega ministra Gafcnca s krožnega potova-'ftriin c« io s tem nrilika. da poljski zu- I nia do zahodnih evropskih prestolnicah.
skem. Ustvarila se je s tem prilika, da poljski zu- I nja po zahodnih evropskih prestolnicah.
Vaien govor ministra Snoja na gasilskem občnem zboru:
Naloge slovenskih gasilcev danes
Kakor omenjamo na drugem mestu, je minister g. Fran Snoj na občnem zboru slovenskih gasilcev imel zanimiv in značilen govor v imenu jugoslovanskega gasilstva. Med viharnim odobravanjem je na koncu govora poudaril naslednje: »Morda bo kdo dejal, da v teh razburkanih dneh ni primeren čas za prirejanje kongresa, jaz
Občni zbor ljubljanske sekcije lug. novinarskega združenja:
Predsednik Cvetkovič, dr. Korošec in dr. Spaho med slov. časnikarji v Celju
Celje, 16. aprila.
Danes dopoldne je bila v Celju v mestni posvetovalnici letna glavna skupščina zadruge Novinarski dom iz Ljubljane, katero je vodil g. Aleksander Železnikar. Na skupščini so bila sprejeta poročila, ki pričajo, da je zadruga tudi v lanskem letu napredovala in da se bliža k realizaciji svojega cilja. Imovina zadruge je zopet narasla. Računski zaključek zadruge je bil soglasno sprejet ter je bila izvoljena ponovno sedanja uprava z načelnikom g. Aleksandrom Železnikarjem na čelu. V smislu določb novega zadružnega zakona so bila spremenjena tudi pravila zadruge.
Po občnem zboru zadruge Novinarski dom Je bila glavna skupščina Jugoslovanskega novinarskega združenja, sekcija Ljubljana, katero je vodil predsednik g. Virant. Skupščini so prisostvovali celjski okrajni načelnik g. dr. Ivo Zobec, celjski župan dr. Alojzij Voršič, poveljnik 39. peh. polka g. Dragoljub Miliajlovič in še drugi celjski odličniki. Na skupščini so bile soglasno sprejete in odposlane vdanostne in pozdravne brzojavke, nato Pa so bila podana poslovna poročila: tajniško g. Gmajnarja, blagajniško g. Potočnika itd. Sprejet je bil soglasno absolutorij. Pri volitvah je bila ^oglasno izvoljena skoraj neizpremenjeno dosedanja uprava z ostalimi odbori.
Po zborovanju so se podali časnikarji v restavracijo Evropa, kjer jim je celjska občina priredila kosilo, katerega se je udeležilo tudi večje število odličnikov iz Celja. Ker so bili tedaj istočasno v Celju tudi predsednik vlade in notranji •ninister g. Dragiča Cvetkovič, predsednik senata R- dr. Anton Korošec, minister za promet g. dr.Mch-n,®d Spaho in ban dr. Natlačen, je bilo v Celju Veliko zanimanje za goste. Z največjim navdušenj®® pa je pozdravila vsa dvorana, ko se je na-•*wat pojavil med časnikarji predsednik senata
in odlični član novinarskega združenja g. dr. Ant. Korošec, katerega so navzoči takoj z veseljem sprejeli v svojo sredo. G. predsednik dr. Korošec je ostal dolgo časa v razgovoru s časnikarji, saj je tudi sam v prejšnjih letih izvojeval mnogo časnikarskih bitk. Kmalu za njim pa je prišel tudi sam predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, v katerega spremstvu so bili minister za promet g. dr. Mehmed Spaho in ban g. dr. Natlačen.^ Z velikim navdušenjem so sprejeli časnikarji odlične goste, ki so počastili njih sestanek. Nato je spregovoril celjski župan g. dr. Alojzij Voršič, ki je pozdravil vse odlične predstavnike in časnikarje, želeč jim mnogo uspeha pri njih delu: politikom na političnem, časnikarjem pa na časnikarskem področju, da bi vsi pripomogli k lepši bodočnosti naše države. Na prošnjo navzočih je povzel besedo tudi sam predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, ki je v svojem govoru pokazal največje razumevanje za težnje novinarskega stanu. Poudaril je, da sta bila odločujoča za njegovo zavzemanje pri reševanju časnikarskih stanovskih vprašanj: prvo to, da je bil sam dolgo časnikar in drugo to, da je kot minister za socialno politiko menil, da mora to vprašanje rešiti. Smatral je, da je z materialno preskrbo časnikarskega stanu potrebno dati časnikarjem podlago za njihovo delo, in sicer poklicnim novinarjem, ki so najpomembnejši za vsebino in smer listov. Če želimo, da bo naš tisk nepristranski, potem je treba dati časnikarskemu stanu potrebno materialno podlago, da se mu ne bo treba bati na starost pomanjkanja. To je potrebno tudi zaradi tega, da bodo varovane koristi našega ljudstva in vse države. Končno je dejal predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, da smatra socialno zavarovanje časnikarjev za zadnji kamen naše socialne zakonodaje. Tisk naj odgovarja ve-ljirim nalogam, ki jih stavi nanj današnji čas.
pa mislim, da je prav v tem času to primerno in potrebno! Bolj ko katerakoli je naša organizacija poklicana, da zbere vse tvorne sile v močno in mogočno manifestacijo naše narodne moči in sile, v manifestacijo, v kateri bomo izpovedali svojo vero v slovenstvo ter svojo voljo in prepričanje, da je le v močni jugoslovanski državni skupnosti možen naš obstoj in napredek!
Živimo v težkih, silno razburljivih časih! Nevihte nad Evropo so vedno pogostejše! Oblake, ki pripravljajo te nevihte, čutimo predvsem mi Slovenci, ker je vsa Slovenija ena sama^ meja. Iz vseh dosedanjih evropskih kriz smo izšli srečno, brez najmanjše škode. Vlada bo storila vse, da tudi v bodoče ne bo presenečenj. Svojega ne damo, nič tujega nočemo, hočemo samo mir!
Mir za vsako ceno! V to_ smer gredo vsa prizadevanja naših odgovornih ljudi in kakor vidite, ne brez uspeha!
Boli me le, da je zadnje tedne skoraj zavladalo med našim narodom malodušje pod vplivom vesti, ki jih širi tuja_ propaganda. Ne samo preprosti človek, tudi inteligent verjame vse, kar ta tuja propaganda trosi, če je še tako neumno in otipljivo izmišljeno. Kar vse polno datumov je bilo določenih — ta dan bo — ta dan se bo zgodilo — in ko ta dan mine brez nesreče — je že določen drugi!
Treba je več vere v sebe, v svoj narod, v svojo državo! Poglejmo zgodovino, kake viharje smo že prestali. Toda iz vseh viharjev smo izšli močnejši, odpornejši! Zakaj naj bi klonili sedaj? Nobenega povoda ni za obupavanje in tarnanje! Velik čas zahteva velikih ljudi, zahteva dejanj, zahteva samozavesti in poguma. Če bomo odločni in pogumni, če bomo možje na mestu, bo ta veliki čas nam Slovencem in vsej Jugoslaviji le v korist!
Treba pa je, da se ta samozavest in pogum zanese med narod, da izpodbijemo škodljivo propagando, ki kvarno vpliva na duha in razpoloženje našega ljudstva.
In tukaj zopet lahko naša gasilska organizacija stori marsikaj. Porabimo vsako priliko, da bomo med ljudstvom budili narodno zavest, narodni ponos in vero v našo državo in našo vojsko! (Viharne ovacije vojski in odobravanje.)
Prisotni so z burnim odobravanjem pozdravili izvajanja predsednika vlade g. Dragiše Cvetkoviča, ki je bil vedno naklonjen časnikarskemu stanu in je pokazal tudi s tem obiskom, kako visoko ceni časnikarje. Po govoru so še dalj časa ostali časnikarji v prijetnem razgovoru z gosti, katerim bo ob odhodu priredili velike ovacije,
Italijanski vladar je danes sprejel albansko krono
Rim, 16. aprila. Danes je bilo na italijanskem dvoru slovesno sprejeto posebno albansko odposlanstvo, ki je prišlo ponudit italijanskemu kralju in cesarju albansko krono, ko sta včeraj fašistična zbornica in senat enoglasno potrdila priključitev Albanije k Italiji. Albansko odposlanstvo je bilo na dvoru sprejeto z izrednimi Častmi. Med slovesnostjo je na trgih in ulicah blizu kraljeve palače manifestirala velika množica ljudstva s lašistic-nimi organizacijami na čelu.
Slavnostni avdienci je prisostvovala tudi italijanska kraljica, prestolonaslednik s soprogo in ostali člani kraljevskega doma. Prisotni' so bili tudi mnogi visoki dostojanstveniki in člani vlade na čelu z Mussolinijem in zunanjim ministrom Cianom. Predsednik albanske vlade Verlaci je prebral spomenico, v kateri izražajo Albanci vdanost Italiji. Italijanski kralj je nato izjavil, da sprejema zase in za svoje potomce albansko krono.
Po slovesnem sprejemu se je kralj s prestolonaslednikom in z voditeljem albanskega odposlanstva pokazal na balkonu in odzdravljal manifestacijam zbranega ljudstva.
t
Vesti o bodoči vojni
razburjajo svet dan za dnem. Kaj je vojna in kakšne so strahote letalske vojne, kakšni so napori in žrtve ljudi, ki se morajo boriti za svojo domovino, vse to nam v pretresljivi in napeti obliki kaže ilustrirani filmski roman »Poslednja zapoved«, ki ga bo naš list začel priobčevati v kratkem. Na ta listek opozarjamo vse naše prijatelje, zlasti pa tiste, ki dobivajo samo ponedeljsko izdajo. Naj ne zamude te prilike in naroče redno izdajo našega lista - zaradi našega novega romana »Poslednja zapoved«.
'113*1»
Vesti 17. aprila
Sv. oče Pij XII. je danes govoril po radiu španskim katoličanom in čestital ki miru, ki so ga deležni po tolikih stiskah. V govoru je izrekel željo, da bi se trpeča Španija kmalu uredila in na koncu vsem španskim katoličanom podelil svoj apostolski blagoslov.
Maršal Gbring je imel v Rimu tri važna posvetovanja z italijanskim voditeljem Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Cianom. Razgovori so se po francoskih vesteh nanašali na vlogo, ki bi jo Italija igrala v morebitni vojni med Nemčijo in zahodnimi državami. Italija naj bi s svojimi silami vezala angleško in francosko brodovje v Sredozemlju, da bi Nemčija drugje imela proste roke.
Francoski zunanji minister Bonnet je snoči sprejel ruskega poslanika v Parizu, Suriča, in se z njim razgovarjal o vlogi Rusije v angleško-francoski obrambni zvezi.
Zaradi vesti o zbiranju španskih in tujih čet ob gibraltarski meji je tudi Francija poslala štiri svoje bojne ladje v Gibraltar, kar je hkratu tudi odgovor na odhod nemškega brodovja v španske vode.
Večina ameriškega brodovja je jx> manevrih na Atlantskem oceanu odplula v svoja oporišča na Tihem morju.
Predsednik grške vlade, Metaias, se je včeraj zahvalil v imenu vse Grčije angleškemu poslaniku za jamstvo, ki ga je izdala Anglija Grčiji glede njenih meja.
Stari češki denar ne bo več veljal na ozemlju, ki je prišlo zadnje čase pod madžarsko oblast.
V Franciji so sc včeraj razširile vesti o znatnem premikanju Čet ob francosko-španski meji. Te vesti o premikanju španske vojske pa so se izkazale za neresnične.
Delavska zbornica je dobila novo vodstvo
Prvo zasedanje slovenskega delavskega parlamenta je dalo mnogo koristnih pobud in predlogov
Ljubljana, 16. aprila.
Kakor smo v včerajšnji številki že kratka poročali, se je v 6oboto dopoldne ob 11 sestala na prvo zasedanje nedavno imenoVana skupščina Delavske zbornice v Ljubljani. Na včerajšniem zasedanju so bili izvoljeni: upravni odbar, finančni odbor in finančna kontrola. Upravni odbor je imel popoldne sejo, na kateri se je konstituiral takole: predsednik Kozamernik Viktor, podpredsednik Gasar Albin, blagajnik Kalčič Rudolf. Upravni odbor je na včerajšnji seji tudi pretresal proračunski načrt zbornice za leto 1939 in je sklenil nekatere spremembe, katere je danes predložil skupščini.
Danes dopoldne ob 9 se je skupščina spet sestala. Od 60 delegatov je manjkal samo eden Predsednik Kozamernik je toplo pozdravil delegate, posebej pa še zastopnika bana banskega sv. dr Karlina, komisarja DZ dr. Lovra Bogataja, tajnika osrednjega tajništva Del. zbornic iz Belgrada Mitiča, zastopnika glavnega odbora Jugorasa Popoviča in predsednika ZZD Prezlja.
Sledilo je poročilo predsednika, v katerem je podal programatično izjavo o smernicah bodočega zborničnega dela. Delegati sedanje skupščine DZ smatrajo, da 60 zastopniki delavskega stanu in ne razreda. Zato nočejo kopati ali umetno ustvarjati nasprotstev med posameznimi plastmi in stanovi našega naroda, temveč bodo skušali obstoječa naeprotstva izgladiti in odstraniti. Pri polni zavesti svoje odgovornosti do sebe in narodne skupnosti bodo pravični do drugih, tako da bodo mogli zahtevati pravic tudi zase. Obsojajo neumestno varanje delavstva po demagogiji,_ ki ga vodi na stranpota in v nepremišljeae akcije. Finančna sredstva, s katerimi razpolaga zbornica, bodo spremenili v gospodarsko moč in njen tok usmerili nazaj med delavstvo v najširši obliki. DZ mora prenehati kot zgolj neokretna birokra-tična ustanova in postati okreten instrument v rokah stanu, kateremu je namenjena. Nova uprava DZ hoče nadalje zajeziti pretirani interna-cionalizem in presajanje tujih vzorov na naša tla. Naš stan mora rasti iz lastnih prilik in potreb in v skupni povezanosti z drugimi stanovi v narodno in državno skupnost. Zato izražamo globoko spoštovanje veri svojih očetov, 'r.ibezen materinemu jeziku in vdanost domovini in državi. Razredno sovraštvo popolnoma in v celoti zavračamo. Boljševizem smatramo kot protinaroden, svobodnemu stanu sovražen in po brezboštvu zastrupljeno razkrajalno gibanje, ki ga je zaradi stanu in narosda treba zavreči. Zato rmatramo krščanstvo za edinega nosilca urejene svobode in temelj pravično urejene družbe. — DZ bo v izpolnjevanju svojih nalog ostro pazila, da bodo delodajalci »triktna izpolnjevali zakonite predpise socialne zakonodaje. Za izboljšanje delavske zaščite bo pripravljala osnutke novih zakonskih predlogov, ki jih narekujejo interesi delavstva.
Predsednikov govor je zbudil toplo odobravanje. V tem je 6topil v dvorano gradbeni minister dr. Miha Krek, ki mu je skupščina priredila viharne in dolgotrajne ovacije. Minister dr. Krek <e takoj povzel besedo in izvajal:
Prišel sem, da vas pozdravim in da vam toplo čestitam, ko» prevzemate v svoje roke oficielno vodstvo v tem svetem delavskem domu. Ulica vam bo morda prigovarjala, da 6te imenovani in postavljeni od zgoraj. Toda to naj vas ne moti. Če je kdo legitimiran, da vas je postavil, so gotovo legitimirani oni, ki so vas imenovali. Če že desetletja predstavljamo večino delovnega ljudstva Slovenije, potem smo v zadnjem času dobili legitimacijo, da 6ma popolni zastopniki te pokrajine in naroda. Ni v naših močeh niti v naši krivdi, da bi bil volivni metež za DelaVsko zbornico nemogoč. O tem naj razmišljajo oni, ki eo kot zastopniki marksističnih internacional imeli vodstvo v delavskem gibanju, pa so odpovedali ali pa upropastili sadove delavskega gibanja. Treba ie, da vas na to opozorim, kajti napadi prihajajo od tam, kjer bi pričakovali,* da bo.do tiho. Na lepši in bolj tovariški način ste prišl do vašega zastopstva vi, kakor pa oni pri strašnih prvih volitvah v DZ. Od tega trenutka je važno, kako boste mogli uspešna in koristno voditi to ustanovo in zastopati ves delavski stan. V težkih časih za vse prevzemate svojo funkcijo. Silna odgovornost je na naših ramah in tudi na vaših. Tako je vse zapleteno in prepleteno, da je 6koraj nemogoče, poiskati in povedati konkretno misel vodnico za vaš posel. Morem reči to, da smo za vzdrževanje socialnega nivaja vsi tu in zato imate polno našo in mojo podporo. •Storili bomo V60, kar bomo vsi mogli. Naša dolžnost je, da izgorevamo brez premisleka in brez pridržka za naša stvar. Za to pa bo treba tudi modrosti, bistrosti in tudi sreče. Če združimo vse, kar imamo in moremo, bomo dali vse, kar je mogoče in ob taki misli morama pričakovati, da nas bo spremljala tudi 6reča.
Govor ministra dr. Kreka so delegati pozdravili z večminutnim ploskanjem. Minister dr. Krek je nato med burnimi ovacijami zapustil dvorano.
Pragramatičen govor o načelih delavskega gibanja v okrilju Jugorasa je imel nato zastopnik glavnega odbora Jugorasa Popovič. Pozdravil je toplo zborovalce v imenu glavnega odbora Jugorasa in njegovega predsednika tovariša Dragiše Cvetkoviča.
Skupščina je nato obravnavala proračun, glede katerega je sprejela nekatere spremembe ki so možne, kajti proračun je od ministrstva že potrjen. Med drugim so se zvišale podpora brezposelnim od 110 na 150 tisoč din. Izvršena so bila nadalje tudi nekatera virmiranja. Več delegatov se je izreklo za znižanje osebnih izdatkov zbornice, del. Križman pa je predlagal, da upravni odbor vsem uslužbencem DZ odpove in nato sklene nove službene pogodbe.
Delegat Pirih z Jesenic je predlagal, da se v okviru DZ ustanovi strokovna šola, v kateri 6e bodo vzgajali bodoči delavski zaupniki in voditelji, in da se iz aredstev preračuna votira 20.000 din za ustanovitev te šole. Prosvetni odsek DZ naj izdela tozadevne načrte.
Pri tej tački se je oglasil g. Mitič, ki je sporočil, da se pripravlja v naši državi ustanovitev akademije dela, katere pouk bo trajal tri le-ta in se bodo na njej vzgajali bodoči sindikalni ^ funkcionarji novega delavskega gibanja. Skupščina je nato sprejela izredni kredit 150.000 din, ki je potreben za nastavitev novih moči. Za tajnika je bil
Obilica samostojnih predlogov.
Skupščina je nato soglasno sprejela obilico umestnih samostojnih predlogov, od katerih navajamo le glavne:
Predlog delegata Škrlja, da se Čimpreje uredi pokojninsko zavarovanje strojnikov, zobnih tehnikov in trgovskih sotrudnikov, in da se spričo pomanjkanja strokovnega šolstva v Sloveniji najdejo materialne možnosti za pospeševanje slovenskih strokovnih šol.
Predlog delegata Časarja iz Murske Sobote, da se uredba o minimalnih mezdah razširi tudi na poljedelsko delavstvo, pravtako tudi zavarovanje za bolezen, smrt in starost. Pravtako predlaga delegat ,da se organizaciji poljedelskih delavcev prizna strokovna usposobljenost in da 6e poljedelski delavci sprejmejo v DZ.
Tehtne predloge je stavil nato delegat Peter Rozman iz Maribora, ki je med drugim predlagal, da st čimprej izda zakon o regulaciji dela, ki naj bi točno določil, kdo ima pravico do dela v tovarni.
nalo izvoljen E. namer	„v.v...— r--	Sprejetih	je	bilo	nadalje	še	več	samostojnih
nik in točasno uslužbenec kabineta ministra Sno- j predlogov, nakar )e ob tri četrt na eno predsed-" Njegove prejemke je skupščina določila na nik zaključil prvo zasedanje nov« skupseme De-4900 din mesečno brez odbitkov.	i	»la*6ke zbornice.
Ljubljana od včeraj do danes
Vsak dan se okrog poldne poskuša nekoliko oblačiti, ljudje že menijo, da bodo morali spet no- ! siti dežnike — pa vendar ne pride do dežja. Navadno potegne veter tam od vzhoda, tako da se oblaki spet razkadijo. Včeraj je že prav močno kazalo na vremensko spremembo, ponoči pa se je nebo epet lepo razjasnilo in davi smo doživeli krasno nedeljsko jutro, ki je izvabilo v prirodo velike množice ljubljanskih meščanov. Zdaj se bo kmalu začela na Golici sezona za narcise. Obisk na Gorenjsko se vsako nedeljo veča. Pa tudi na Dolenjsko se ljudje precej številno odpravljajo. Zdaj še ni preveč vroče, pa ee človeku zdi takale pot po sozdu, kjer pravkar poganja prvo listje, in čez travnike, kjer je trava že ozelenela, prav prijetna. Tudi danes je mnogo Ljubljančanov odšlo iz mesta, da bi si privoščili lep nedeljski izlet. Zdaj si ljudje že upajo dalje ven na deželo. Na Šmarno goro in proti Sveti Katarini hodijo le se skoraj najzvestejši obiskovalci, taki, ki hodijo tja skozi vse leto ob vsakem vremenu. V mestu sta trenutno na sporedu dva filma, ki imata dober obisk. V Unionu teče »Alarme, v Matici pa »Roža«. Gledališče se zdaj, ko je tako lepo vreme, izplača prav za prav le še zvečer, popoldne vsak rajši odide kam na sprehod kakor pa da bi ee kuhal v vročini v tesnih prostorih.
Izredno mnogo občnih zborov
Sezona občnih zborov se začenja pri nas navadno v začetku novembra meseca ter ee drži rada prav tja do konca maja. Zlasti marec in april sta na glasu po občnih zborih. Včeraj zvečer in danes ves dan je bilo v Ljubljani občnih »borov na pretek. Inženirji, poštarji, gasilci itd. itd., vse je zborovalo. Z dežele so prihajali delegati, ki si jih pred zborovanjem in pozneje lahko videl, kako so s kovčegi v rokah hodili skozi mesto ter ei krajšali čas kakor so pač vedeli in mali.
Razstava slikarja Francaliskega
je bila danes odprta zadnji dan. K motivom, ki jih je ta znani bolgarski mojster akvarela razstavljal po večini iz Rila planine, je danes dodal še nekaj slik iz slovanskih gora, predvsem iz Martuljkove skupine. Ob 11 dopoldne je za slovo prevzel vodstvo po razstavi slikar sam. Zbralo se je precej občilnstva, ki je izrabilo še zadnjo priliko za ogled te zanimive razstave. Francaliskega umetnost ie med našim občinstvom na dobrem glasu, kar priča tudi dejstvo, da je slikar veliko število svojih slik prodal: Skoraj četrtino slik, ki jih j© bil tokrat razstavil v Jakopičevem paviljonu
Zvit je bil, pa še premalo
Na glavnem kolodvoru je bistro oko budno »motrečega detektiva radovedno pogledalo možaka, ki je nesel prav majhen damski kovčeg. Detektiv se ni hotel izdati, sledil .je sumljivemu možu od daleč, nato pa je krenil na njegovo stanovanje, kamor je bil moč nič hudega sluteč zavil. Tam eo se pokazalo lepe reči: dober in zvit ptiček se je bil ujel, neki Vinko Č. je to bil. Cele skladovnice ukradenega blaga so stale v njegovem stanovanju. — Pod natančnim zasliševanjem se je omehčal: povedal je, da je kradel po vagonih, kar je dosegel, blago pa je nosil v kovčegu v Ljubljano, pa že precej časa, ker ga niso nikdar ujeli. Nazadnje pa ga je roka pravice le trdo zgrabila za ovratnik. Podrobnejša preiskava je nato razgrnila še lep vpogled v Vinkovo prejšnje življenje, ki je bilo kaj burno in na moč pisano. Pol sveta je obredel in se bavil z najrazličnejšimi posli, ki so bili rajši umazani kakor ne. Tudi z zvodništvom ee je bavil med drugim. Zdaj bo vagonar
imel daljši dopust, kajti s policije so ga ze prepeljali v sodne zapore.
»Črno vožnjo je delal«
Tako pravijo ljudje takim, ki se skušajo zastonj peljati z vlakom. Taka reč pa včasih slabo konča. To je poskusil tudi brezposelni delavec brez stalnega bivališča, veseli muzikant O. J., ki se je peljal danes kar z brzovlakom, v »črnini« seveda. Pri Litiji je hotel skočiti z vlaka, pa je padel na tračnice tako nerodno, da se je pošteno potolkel po obrazu. Počakati je moral drugi vlak. Reševalci so ga nato ob pol devetih zvečer prepeljali z glavnega kolodvora v bolnišnico.
Slovensko katoliško akademsko starešinstvo je zborovalo
Dopoldne ob 10 je bil v Akademskem domu občni zbor SKAS. Starešine so se pred zborovanjem udeležili skupne sv. maše, nakar so se podali na zborovanje. Zborovanja se je udeležil tudi gradbeni minister g. dr. Miha Krek, ki je tudi sam član starešinstva. Predsednik starešinstva g. ravnatelj Remec je pozdravil g. ministra dr. Kreka, senatorja dr. Kulovca in poslal pozdrave odsotnima starešinoma dr. Korošcu in banu dr. Natlačenu.
Starešinstvo je izdalo za ta občni zbor tiskano brošuro z vsemi poročili odsekov. Burno pozdravljen je nato minister dr. Miha Krek orisal položaj Slovencev v državi. Orisal je tudi naš položaj z ozirom na zunanjepolitične razmere in poudaril, da nam je vteh časih potrebno le zaupanje v naše voditelje. Vsi so z zanimanjem sledili njegovi izčrpnim in obširnim izvajanjem in ga nagradili za to s prisrčnim ploskanjem.
Za njim je govoril g. prof. dr. Capuder o temi »Katoliške starešine v javnosti«. Orisal je delo naših starešin, ki so ga izvedli in ga., še vršijo kot voditelji raznih organizacij in na raznih drugih vodilnih mestih. Omenjal je našo največjo kulturno ustanovo Prosvetno zvezo, ki je prav s pomočjo slovenskih katoliških starešin mnogo doprinesla k naši kulturi.
Nato se je razvila pri slučajnostih debata o raznih vprašanjih, nakar je bil občni zbor zaključen.
Poštno uradništvo se bori z velikimi težavami
Ljubljana, 16. aprila.
Na občnem zboru Združenja uradnikov ptt .'Iroke smo slišali, kako težak je njihov položaj, bodi« glede gmotne strani kakor tudi glede preobremenjenosti v službi.
I* poročil odbornikov in drugih govornikov [>ovzemamo, da »tanje, v katerem se poštno uradni St vo nahaja sedaj, ne more več dolgo naprej.
Predsednik sekcije Šturm je pozdravil vse navzoče, zlasti pa zastopnika direkcije dr. Kurbuea in delegata združenja iz Belgrada Milanoviča.
Iz obširnega poročila tajnika Nadraga posnemamo, da šteje sekcija 672 članov. Seikeija ima razne odseke, ki živahno delujejo. Zlasti je bilo poudarjeno, da je poštno osebje preobremenjeno in zagrenjeno, ker je zapostavljeno napram ostalim državnim uslužbencem gmotno ter glede dopustov in napredovanj.
Mizfsrija tega etanu se zrcali v dopustih in Ijoleznih. Uradnikom je pripadalo 20.770 dni dopusta, izrabili so 10.587 dni, 180 jih pa dopusta * ploh ni dobilo. Uelužbenstvo trpi najbolj na jetiki, revmi in živčni izčrpanosti.
Združenje ima tri okrevališča, ki so zasedena, v kolikor dopuščajo gmotne in službene razmere.
Nekaj poraznih številk
Čisti dobiček ljubljansko direkcije ni po svetovni vojni do proračunskega leta 1934-35 presegal 16% celotnega dobička v vsej državi, ▼ letu
1036-37 so slovenske pošte donašale 26,000.000 din dobička (28%), v koledarskem letu 1938 pa že M,420.000 din. V tem letu so znašali skupni proračunski dohodki ljubljanske direkcije 79,240.000 dinarjev, odvedli emo torej 44% bruto dohodkov ministrstvu.
Medtem ko prebitek stalno narašča, pa padajo krediti, ki se nakazujejo direkciji. Leta 1927-28 so znašali 51,000.000 din, v letu 1938 pa samo 44 milijonov dinarjev.
Zapostavljanje, ki ga dokazujejo te številke, je posledica prestrogega centralizma v proračunu. V interesu napredka stroke je, da ee zopet uvede budžetiranje po direkcijah in da se poveča delokrog direkcij.
Splošno pomanjkanje osebja je postalo v naši direkciji še posebej neznosno zaradi napačne razdelitve osebja po direkcijah. Povprečno je v zadnjih letih odpadlo 8% postavitev na Slovenijo, do-čim znaša odstotek ptt osebja v Slovoniji le 14%, odstotek prometa pa 18%. Po predlogu <riatomizacijo manjka v Sloveniji okoli 350 uslužbencev.
Na občnem zboru so ustanovili socialni sklad, ki naj bi uslužbenstvu pomagal v bolezni in gmotnih neprilikah, v katere zaidejo iz kateregakoli vzroka. Po poročilih odbornikov in izvolitvi novega odbora jo bil lepo uspeli občni zbor zaključen. Pokazal j«, da se ga stanovsko uradništvo v borbi za »voje pravice in nujne potrebe močno oklepa ki upa, da bo končno le uspela
V obupu si je končala življenje pod vlakom
Celje, 16. aprila.
Pri g. Ceciliji Ogrizek v Komenskega ulici je luži la 21 letna Ivanka Friškovic. Bila je pridno in dobro dekle, zato so bili tembolj presenečeni vsi, ki so jo poznali, ko ee je po Celju razvedela novica, da so jo našli mrtvo z odrezano glavo in desno ramo na tiru savinjske železnice. V obupu se jo vlegla v soboto zvečer pod vlak, ki vozi_ iz Celja okrog tri četrt na 9 proti Savinjski dolini. Očividno se je vleggla tako, da je glavo položna na tir, si dala pod glavo desno roko in tako čakala, daji kolesa lokomotive končajo življenje. Pri sebi je imela vsa pisma, katera ji je pisal njen fant od Rojakov in zapustila je tudi listek s sporočilom, da ji je zaradi notranje razrvanoeti, razočaranj itd. nadaljnje življenje nemogoče in zato naj jo iščejo pri železniškem tiru.
Mariborski drobiž
Prometna nesreča. Na vogalu Frankopanske in Jez da rek e ulice se je pripetila prometna nesreča, ki jo je povzročil avtomobilist, ker je preostro zarezal ovinek iz Frankopanske v Jezdar-sko ulico. Zaradi njega je moral sodni oficijal Stefan Pušaver, ki se jq pripeljal od kadetnice na motornem kolesu, zaviti s ceste na trotoar ter se zaleteti v zid. Kolo se je razbilo ter ima Pušaver 10.000 din škode. 72 letna Žerak Marija pa se je v zadnjem hipu rešila, da je ni povozil avtomobilist, ker ee je pritisnila k zidu ter so kolesa le za las šla mimo nje. Proti neprevidnemu avtomobilistu je policija naredila prijavo.
Ponarejalca 10 dinarskih kovancev so prijeli orožniki na Teznem. Prišel je včeraj v trgovino Marijo Potrč ter je kupil za 1 din cigaret, ki jih ,e plačal z 10 dinarskim novcem, čim pa je mošflri odšel iz trgovine, je trgovka opazila, da ji je dal ponarejen denar. Poslala je takoj po orožnika. Poveljnik orožniške postaje Ba.jec je kmalu izsledil moža na cesti ter ga aretiral. Našli so pri njem še tri ponarejene kovance. Je to 28 letni tkalec Franc Kozar iz Dobrave. Pri hišni preiskavi so našli pri njem na podstrešju modele iz mavca za vlivanje 20 in 10 dinarskih novcev, nekaj cima in svinca. Moža so aretirali ter izročili sodišču.
Zaradi požara, ki je nastal na MarenberMiem gradu, na katerem je pogorela 6treha, je bila od orožnikov aretirana neka oseba. Sumijo namreč, da je bil požar podtaknjen.
Združenje obrtnikov, v katerem so organizirane vse mariborske male obrti, je imelo snoči občni zbor v Narodnem domu pod vodstvom predsednika Vahtarja. Navzoča sta bila predsednik obrtnega odseka TOI OOgrin in mestni obrtni referent dr. Senkovič. Tajniško in blagajniško po-1-? j° ie P°^al Kosar. Društvo ima 98 članov. — Predsednik Ogrin je ob zaključku obširno govoril o položaju našega obrtnega etanu. Pri volitvah je bil Izvoljen za predsednika Vahtar, za podpredsednika Filipič, v ostalem pa stari odbor.
Dopoldne po v gostilni Šabeder na Teznu zborovali okoliški obrtniki. Občni zbor je začel in vodil predsednik združenja Josip Šabeder, ki je pozdravil navzocnega predsednika obrtnega odseka Zbornice za T OI g. Ogrina, zborničnega svetnika g. Bureša in ostale, oomnil se je nato l»ni umrlih Ivana Založnika in Blaža Viemana.
Združenje šteje 197 članov in zaposluje 286 pomočnikov in 1G9 vajencev. Blagajniško poročilo izkazuje 19.355 din dohodkov in 14.656 din izdatkov. Preračun za tekoče leto znaša 14.300 din dohodkov in prav toliko izdatkov.
Pri volitvah je bil izvoljen povečini stari odbor s predsednikom Šabedrom in podpredsednikom Ivanom Lečem.
Na občnem zboru je govoril tudi g. Ogrin, ki je kot zastopnik obrtniških oblasti razložil položaj podeželskega obrtništva. '
šah
Zagreb, 16. aprila.
14. KOLO
Preinfalk : Tomovič. Slovanska obramba damskega gambita. Začel je Preinfalk precej boljšs, toda napada ni pravilno izvedel. Tomoviču se je tako kmalu posrečilo izenačiti. Po hudi napaki je postala viseča Preinfalkova kvaliteta in dva kmeta in je v brezupnem stanju moral prepustiti nasprotniku celo točko.
Dr. Vidmar : Kostič. Griinfeldova obramba. Dn Vidmar je že začel boljše. V zanimivem zapletu partije je Vidmar ugrabil Kostiču važnega kmeta. V končnici trdnjav stoje Vidmarjeve figure boljše in bodo najbrže vzele Kostiču celo točko.
Vidmar ml. : Kalabar. Meranska obramba. Vidmar je dobro branil in je v končnici ugrabil nasprotniku kmeta. Ob prekinitvi partije stoji Vidmar ml. dosti boljše in bo najbrž dobil celo točko.
Vukovič : Filipčič. Kraljeva indijska obramba. Beli je izvedel močan napad, toda Filipčič se je dobro držal in je položaj ob prekinitvi igre precej nejasen.
Avirovič : Schreiber. Griinfeldova ind. obramba. Tudi o tej partiji je težko reči, kdo bi jo ntegnil dobiti.
Lešnik : Rožič: Aljehinova obramba. Lešnik je hitro dobil premoč, ugrabil kmeta in z dobro igro kmalu zmagal.
Petek : Furlani. Zaradi odsotnosti Furlanija je bila igra kontumacirana in si je Petek zapisal celo točko.
Pirc : Briider. Ortodoksna obramba damskega gambita. Beli je imel nekaj prednosti že takoj v začetku, z napadom pa ni mogel prodreti. Po številnih izmenjavah težkih figur sta se igralca zedinila na remis.
Stanje točk po 13. kolu:	Kcvstič 8 (2), dr.
Vidmar, Vukovič 8 (1), Schreiber 8, Preinfalk 7 in pol (2), Pirc, Tomovič 7 in pol (1), Vidniar ml. 7 in pol, Avirovič 7, Broder 6 in pol, Lešnik 6 (2L Filipčič 5, Petek 3 (3), dr. Kalabar 2 in pol, Rožič
1 (D-
Jutri je prost dan in bodo odigrano številne prekinjene partije.
Otvoritev II. umetnostnega tedna v Mariboru
Danes dopoldne je bila otvoritev II, Umetnostnega tedna v Mariboru. Izvršila se je istočasno r. otvoritvijo razstave slikarskih umetnikov s severne meje. V veliki unionski dvorani, v kateri je nameščena razstava, se je zbralo ob 11 dopoldne številno občinstvo. Otvoritev je izvršil podpredsednik Umetniškega kluba Rudolf Golouh, ki je uvodoma pozdravil zastopnika bana, okrajnega načelnika dr. ŠiSko, mestnega župana dr. Juvana, zastopnika poveljnika mesta polkovnika Radovanoviča in garnizionarja podpolkovnika Maslača, zastopnika škof. ordinariata kanonika dr. Osterca, okrajnega načelnika Eiletza, predstojnika mestne
policije Kosa, predsednika okrožnega sodišča dr. Hojnika in I. državnega pravdnika dr. Zorja-na, zastopnika ljubljanskih slikarskih umetnikov in Narodne galerije Saše Šantla, upravnika Narodnega gledališča dr. Brenčiča, zastopnika Celjskega kulturnega tedna prof. dr. Šijanca. Prebral je tudi pozdravno brzojavko predsednika Narodne galerije dr. Windischerja. Nato je v markantnih besedah orisal pomen mariborskih umetnostnih tednov, ki naj vsako leto pokažejo, s koliko močjo so na našem obmejnem severnem ozemlju ustvarja narodna kultura, saj so umetnine najmočnejši izraz narodne duševne sile in volje do življenja.
UZHJEmHH POSOJILNICA
REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO
V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7
POLEG HOTELA UNION
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 47o do 5 V* po dogovoru
Poslužite se varčevalnega krožka!	Zahtevajte	prospekti
Posojilnica daje kratkorolna posojila
Velika noč naših izseljencev v Parizu
Tekmo plugov bodo priredili od ponedeljka Jo četrtka v okolici Smederevske Palanke. Tekmovalo bo okrog 40 plugov najrazličnejših domačih in tujih znamk. Večina plugov je pri nas uvoženih, pa 6e dogodi, da zmerom ne odgovarjajo našemu načinu obdelovanja zemlje ali pa tudi kakovosti zemlje same. Plugi so izdelani po načinu oranja v kraju, kjer je tovarna. Zato so tudi priredili tcv tekmo, pri kateri bodo komisijo sestavljali višji uradniki kmetijskega ministrstva, ki ima že več časa pripravljen načrt za ustanovitev zavoda za preizkušanje poljedelskih strojev. Dognanja teh poskusov bodo koristila v prvi vrsti umnim kmetovalcem.
Največii hotel v Plitvicah je zgorel pred dvema dnevoma. Sredi popoldneva 60 6e nenadoma pokazali zublji nad streho hotela, ki ima okrog 150 sob. Uprava je takoj telefonično poklicala gasilce iz Bihača in Gospiča, toda oddaljenost teh krajev je tolika, da na gasilce niso smeli čakati. Kar je bilo letoviščarjev, se jih je polastil strah ter 60 z vso naglico pobirali svoje stvari. Ljudje so poskušali sami gasiti, to,da močan veter je ogenj še bolj razpihoval, tako da je bil hotel čez eno uro ve6 v ognju. Pogorel je do tal ,ne da bi mogli iznositi iz njega vsaj najbedj priročne stvari. Škoda znaša okrog 8 milijonov dinarjev. Hotel je bil last banovine.
Tudi drugega vlomilca v blagajno Srbskega parobrodarskega društva v Belgradu so že prijeli. Ključavničar Ropatec jo je z vsem denarjem popihal v Virovitico, misleč, da tovariš ne bo ničesar zinil o njegovem sodelovanju. Šmolca so policaji zjutraj dobili na mestu vloma, ko se je zvijal od bolečin. Ko 6e je po vrvi spuščal iz hiše, se mu je vrv utrgala, da je padel in se hudo pobil na nogi. Ropotec je splezal po vrvi pred njim in pobegnil. Toda Šmolc ga je izdal, nakar so ga brezskrbnega prijeli orožniki v Virovitici.
Zaradi izvedbe kanalizacije se je v Šabcu začela rušiti hiša, v kateri je bila ljudska šola. Občina je po načrtu izpeljevala kanalizacija in ukazala delavcem kopati tudi ob ljudski šoli. Ko so Pa delavci izkopali globok jarek, so začele stene šole pokati. Šele tedaj so spoznali, da so izpodkopali temelje šoli, ki so bili globoki komaj meter in pol. Komisija je pregledala hišo in ugotovila, da jo bo treba podreti.
Nov velikanski hotel, katerega lastnik }e akademija znanosti in umetnosti, so dozidali nedavno v Belgradu. Imenuje se »Balkan«, ima pa šest nastropij. Gradnjo 6i je zamislil in ja plačal trgovec Golub Janič, toda preden je svoj -peljal, je umrl. V oporoki pa je napisal, da postani iastnik ogromne palače Srbska akademija znanosti in umetnosti. S takimi darovi je srbskim znanstvenim ustanovam dana možnost, da se nemoteno razvijajo in podpro denarno tudi vsa prizadevanja in delo znanstvenikov,
Najmočnejša kreditna zadruga je prav gotovo Zadruga bosan. železničarjev v Sarajevu. Ustanovljena je bila leta 1923 z namenom, da zagotovi svojim članom železničarjem cenena posojila. Ta zadruga je do danes zbrala že okrog 13 milijonov dinarjev. Kmalu nato so ustanovili železničarji še pesmrtnisko društvo, ki ima premoženja^ za pet milijonov. Ko jim je vse to uspelo, sa šli še naprej in ustanovili svojo zavarovalnico, ki zavaruje člana za največ 25.000 dinarjev za slučaj 6mrti. Ta zavarovalnica ima že 5500 članov in 66 milijonov kapitala. Da ne bi denar brezplodna ležal, je zavarovalnica dajala cenena posojila in pripomogla, da je bilo v raznih bosanskih krajih postavljenih čez 3000 stanovanjskih objektov. Sedaj pa bo gradila še sarajevski nebotičnik. To bo velika palača, ki bo imela devet nadstropij, in bo najvišja v mestu.
Zanimivo razsodbo, kaj je podkupovanje^ državnih uradnikov, je izdalo kasacijsko sodišče v Belgradu. Na zatožno klojp okrožnega sodišča v Belgradu so prišli Živko Novak iz Zagreba ter uradnika v finančnem ministrstvu dr. RitijJ in Ra-doje Jovanovič iz Belgrada. Po prekucijah v Evropi so pribegli nekateri judje v našo država Nekateri 60 se obrnili na Novaka :.n ga prosili, naj jim za nagrado skuša izposlovati dovoljenje za začasno bivanje v naši državi. Novak se je obrnil na Ritiga, a ta na Jovanoviča. Poskušali so dobiti še boljšo zvezo ter so stopili v 6tik z Bogdanovičem, uslužbencem belgrajske policije. Ta jim je obljubil, da bo dovoljenje izposloval, toda na domenjeni sestanek, kier naj bi jim izročil dovoljenja, so mesto Bogdanoviča prišli detektivi in vse tri prijeli. Pred okrožnm 6odiščem so bili vsi trije težko obsojeni, toda kasacijsko sodišče je obsodbo razveljavilo. Postavilo se je namreč na stališče, da se sme uradnik obsoditi za podkupovanje v opisanih okoliščinah le v primeru, če se da ali pa Se podkupi koga za izvršitev dela, ki je protizakonito. Ker pa zakon dovoljuje izdajanje dovoljenj za bivanje in 6e ta dovoljenja tudi izdajajo, niso obsojeni ničesar zagrešili, če so hoteli izposlovati ugodnost, ki jo zakon dovoljuje. Zato jih je sodišče tudi oprostilo vsake krivde in kazni.
Tudi subotiški gostilničarji se upirajo plačevanju novo odmerjene visoke banovinske trošarine
na vino in žganje, ki jo je določila donavska banovina. Zgled novosadskih gostilničarjev jih je osrčil, da so tudi oni sklenili stopiti do bana in povedati, da ne bodo sploh več točili vina in žganja, če se trošarina ne zniža in ne uvede prejšnji način pavšalirane trošarine Dalje se bodo pritožili nad nedovoljenimi krčmami, ki jih v Subotici kar mrgoli in katere dobivajo vino iz bližnje okolice, ne da bi plačale zanj občinsko ali banovinsko trošarino. Če pa bodo gostilničarji prisiljeni zapreti svoje lokale, se bo tihotapstvo še bolj razpaslo.
Šest splavov, naloženih z lesom, bi se skoro Tazbilo na Savi pri Zagrebu, tam, kjer grade nov most. Iz Slovenije je priplulo šest splavov do mesta, kjer grade novi most in je zato v dno reke zabitih večje število novih pilotov. Prvi splav je že udaril ob tak pilot in se zasukal. Pretila je Velika nevarnost, da se bo ostalih pet zaletelo v prednjega in se razbilo. Delavcem se je z veliko muko posrečilo, da eo z dolgimi koli spravili prvi splav iz zagate, čeprav na tistem mestu reka zelo dere. Tako se je posrečilo spraviti naprej vseh šest splavov brez večje nesreče.
Spor med osješkimi gospodarstveniki in občinsko opravo je dovedel do ostavke 17 občinskih odbornikov. Gospodarstveniki so vzeli za povod svojega odpora proti imenovani občinski upravi odlok, da se bo pobirala na reklame posebna mestna davščina. Spričo razburjenja, ki je v meslu nastalo, se ie 17 odbornikov odločilo podati ostavke. Ker je že poprej odstopilo sedem odbornikov, je ostalo na občini z županom vred se sedem ljudi. Zdi se kot zelo verjetno, da bo moral nazadnje odstopiti tudi župan dr, Božič sam.
Veliki teden. Najprej so nam zdi, da mineva kot vsi ostali. Ko pa nas pot zanese na ozelenele Elizejsko poljane, kjer vidimo in slišimo polno tujcev, ki so prav za praznike prišli v Pariz, (računajo, da je samo Angležev prišlo preko 20 tisoč) moramo spremeniti svoje prvotno mišljenje. Spremenimo ga, ko obiščemo na vzvišenem mestu stoječo in v pomladanskem soncu se kopajočo cerkev Srca Jezusovega, ki je vedno, še prav posebno pa ob dneh Velikega tedna, obiskana od mnogih vernikov. In ko v cerkvi Naše Gospe, obdan od številne duhovščine opravlja velikonočne obrede Slovencem že poznani kardinal Verdier, ugotovimo, da je Veliki teden tudi v Parizu nekaj posebnega.
Velika nedelja je — praznik in veliki sestanek pariških Slovencev. Spet je cerkev Angelov varuhov na Gravellu blizu Pariza pozdravila lepo število Slovencev. Spet se je v cerkvi in izven nje čulo lepo slovensko petje, naši delavci-izseljenci so se spet sešli in se pogovorili o svojih težavah ter si voščili lepše dni. In končno ne smemo preko ugotovitve, kako nas je bil 6pet vesel gravellski župnik, Francoz, ki nas je vzljubil, kot da bi bili rjegovi. Ze nekaj let se pri njem zbirajo Slovenci, vedno jih lepo sprejme, vedno ima za vse lepo in tolažljivo besedo. Tudi Francozi, ki so bili navzočni pri sv. maši, so bili zadovoljni, ko so spet čuli lepo ubrano petje slovenskih trpinov.
>Bog ima Slovence rad, da nam je dal tako lepo vreme, da smo se tako številno zbrali,< je rekel nekdo. In res je tako. 150 jih je prišlo iz samega Pariza in iz njegove bližine. Toda bili so med nami, ki so prišli po 100 in 300 kilometrov daleč. Niso se ustrašili stroškov, dušna potreba je bila večja od telesne. Prišli so, da se navžijejo dušnega veselja, ki ga nudijo velikonočni prazniki. Prišli so in so se pozdravljali. Nekateri so se poznali že od doma, drugi so se spoznali šele
tu, vendar se poznamo vsi, saj smo vsi med seboj bratje in sestre. Videli smo res žuljave roke, suhe in nagubane obraze. Delo jih je postaralo. Z velikim spoštovanjem smo si stiskali roke z odkrito željo v srcu, naj bi jim 6koraj zasijali dnevi lepše bodočnosti, da bi se skoraj končal njihov križev pot po tujini in da bi tudi ti revni in ubogi enkrat dočakali srečen dan vstajenja.
Ob 11 se ja pričela sveta maša. Usmiljenke Slovenke iz Medona vodijo petje. Po cerkvi odmeva vesela Aleluja. Kje neki so misli teh 150 Slovencev? Koliko jih je, ki so jim misli pohitele v daljni domači kraj, kjer so pred leti obhajali praznike.
Vidimo, da je pri slovenski av. maši vse več Francozov. Poznajo nas in vedo, da so to Slovenci, da so to delavci, zato jim toliko bolj ugaja njihovo petje. Po sv. maši je g. Camplin v slovenskem jeziku prebral evangelij ter spregovoril nekaj besed o prazniku.
Po opravljenem cerkvenem opravilu pa smo se pred cerkvijo slikali, nakar je sledilo skupno kosilo v bližnji restavraciji. Ko pa je bila ura dve, so bile v cerkvi slovenske litanije. Dan je minil, kot da bi ga preživeli doma v daljni domovini.
Vse prehitro je prišel čas slovesa in razhoda. Marsikatero oko se je zarosilo, ko so si spet stisnili roke. Vsi so se seveda prej zahvalili svojemu dušnemu pastirju g. Camplinu, ki se toliko žrtvuje za nas izseljence. Nato smo se razšli.
Rdeča cerkev, posvečena Angelom varuhom, je delo kardinala Verdiera, ki je dal v nekaj letih po delavskih predelih Pariza, kakor tudi v njegovi okolici postaviti 100 cerkva.
In sedaj je ostala sama, brez Slovencev. Odšli so, da si bodo služili kruh, z njimi pa je odšel blagoslov in pa veselo upanje, da se bomo spet zadovoljno sešli 15. avgusta.	L.	B-c.
»Nmav čez izaro«
Ali bodo koroški Slovenci dobili svojo mladinsko organizacijo?
Ljubljana, 16. aprila. Pod naslovom »Organizacija Hitlerjeve mladine je postala obvezna!« piše zadnji »Koroški Slovenec« naslednje: Kancler Hitler je odredil, da je za naloge telesne, duševne in nravne vzgoje celokupne mladine v rajliu poleg doma in šole pristojen izključno vodja organizacije Hitlerjugend. Vsa mladina od 10. do dovršenega 18. leta se obvezno učlani v Hitlerjevo mladino. Postavni zastopniki 10 let starih dečkov in deklic prijavijo vsaj do 15. marca vsakega leta. Za letnike 1921 do 1929 bo državni mladinski vodja določil termin vstopa s posebno odredbo, v koliko seve mladostniki niso že člani te HJ.
Izjema sa neneinške narodne skupino! Za
mladino nenemških narodnih skupin v Nemčiji je predvidena izjema. Zadevna odredba pravi, da je mladina, katere starši ali očetje po izjavi pripadajo danski ali poljski narodni skupini, od obveznosti izvzeta in ji ni treba pripadati HJ. Starši javijo svojo tozadevno željo nižji upravni oblasti. Mladinske organizacije drugorodnih narodnih skupin nadzira notranji minister.
Kako je g slovensko koroško mladino? Slovenska prosvetna zveza se je kot zastopnica slovenske narodne družine na Koroškem obrnila na pristojno mesto K željo, da se ugodnost lastne mladinske organizacije dovoli tudi koroškim Slovencem. O rešitvi vloge bomo pravočasno poročali.
V Št. Jakobu ▼ Rožu je bil imenovan nov občinski odbor. Zupan je postal posestnik Fregin Eduard, med odborniki pa so tudi krajevni kmečki vodja Jože! Gabrutsch, posestnika Fr. Obilč-nik in Janez Wohinz t er nadučitelj Jožef Mari-nitsch.
V Grebinju so pokopali tri zavedne Slovenc«,
prave korenine. 81 letnega posestnika Jož. Sum-niča, 89 letnega Jakoba Kopeiniga in 63 letno vdo-do Valburgo Ruprecht iz Popje vesi. Sumnič in Kopeinig sta bila trdna, pobožna in narodna moža, ki sta v 6vojih hišah imela samo slovensko časopisje in Mohorjeve knjige. Tudi Ruprechtova je bila naročnica slovenskega časopisja. »Koroški Slovenec« pristavlja k svojemu poročilu o teh smrtih: Kaj bo, ko ves stari rod odmrje?
Svinjska mast in surovo maslo se od začetka aprila oddajata le na podlagi seznamov odjemalcev, ki jih vodijo trgovci. Prosto nakupovanje masti v različnih trgovinah ni več dovoljeno. Ta predpis se utemeljuje s tem, da se bo tako omogočila pravična in enakomerna razdelitev suro-
• vega masla in masti med vse sloje.
Težka prometna nesreča se je dogodila t št.
■ Rupertu pri Velikovcu. Na mokri cesti se je pre-I vrnil voz s 500 kg kamenja, na katerem je bilo j 5 delavcev. Delavec Smetanig je obležal takoj
• mrtev, Janez Koscher pa se je težko poškodoval.
V gradu ▼ Zagorjah pri Medgorjah, kjer je bilo taborišče deklet, ki se nahajajo v polletni delovni službi, je nenadoma izbruhnil požar, ki je uničil vse prvo nadstropje. K sreči so bili gasilci takoj na mestu in so požar pogasili. Kljub temu pa je bila škoda zelo velika, ker ie zgorelo tudi več dragocenih starin.
ZA NEGO
Lepo uspeli gasilski parlament
Ljubljana, 16. aprila.
Gasilska zajednica, v kateri je včlanjenih 26 gasilskih žup z 953 gasilskimi četami, ki izkazujejo impozantno armado 31.690 članov — aktivnih gasilcev, jo danes na belo nedeljo polagala svoj letni račun o vseh poslih in uspeliih preteklega leta. Občni zbor, ki se je spremenil v odlično manifestacijo našega gasilstva za narod in enotnost države, je otvoril in vodil starešina dr. Anton K o d r 6. Občnega zbora se je udeležilo 47 zunanjih delegatov, 18 osrednjega in 4 člani nadzornega odbora. Trajal je dobre 8 ure v verandni dvorani restavracije hotela »Union«. Potekel je mirno, stvarno in harmonično ter je pokazal vso discipliniranost in notranjo moč slovenskega gasilstva. Občnemu zboru so poleg delegatov prisostvovali starešina Gasilske zveze v Belgradu, minister g. Fran Snoj, zastopnik g. bana ban. inšpektor dr. Fran Logar, zastopnik poveljnika dravske divizije polkovnik Ljubomir 2 i -v a n o v i č, zastopnik mestnega župana, mestni svetnik S1 a p š a k in drugi.
Starešina Gasilske zajednice dr. Fran Kodre je toplo pozdravil najprej zastopnike civilnih in vojaških oblasti, zlasti zastopnika vojske, s katero so gasilci odločeni delovati roko v roki za obrambo naše domovine. (Viharni pozdravi vojski!) Med živahnim odobravanjem je občni zbor sprejel in odposlal vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. kr. Vis. Tomislavu kot pokrovitelju gasilstva, dalje pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku in ministru za telesno vzgojo. Toplo je pozdravil nadalje generalnega inšpektorja gasilstva g. Ilijo Pintarja.
Razna poročila funkcionarjev
Starešina dr. Anton Ko dr 6 je nato podal prav pregledno in jedrnato poročilo o poslovanju osrednjega odbora zajednice v preteklem letu ter o uspehih in o izvršitvi prejšnja leta začrtanega programa. Gasilstvo stremi za spremembo gasilskega zakona, da se doseže čim večja samostojnost gasilskih zajednic. V splošnih obrisih je nanizal vse uspehe in posle, naposled navajajoč velik pomen letošnjega gasilskega kongresa, ki bo sredi avgusta v Ljubljani. Za ta kongres je že sedaj veliko zanimanje. Njega namen je v prvi vrsti afirmirati obstoj domačega gasilstva, da je naše gasilstvo prav toliko potrebno, ko naša vojska. Gasilstvo je druga armada. Tega se morajo za-
Voda, sonce, srak in CIME AN kopalne tablete — to je zdravje.
Srajce, kravate, Karnifnik, Nebotičnik.
Dve tritonskl tehtnici v dobrem stanju sta poceni aaprodaj na Mestni pristavi v Ljubljani.
vedati vsi javni činitelji naše države. Ljubljanski gasilski kongres naj bo tudi kažipot in predpriprava gasilskemu kongresu v Belgradu, ki bo leta 1941. ob priliki proglasitve polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra II.
Starešina je dalje kratko očrtal posledice velikih političnih prevratov v Evropi na gasilstvo. Prav zaradi teh ni mogla Vseslovanska gasilska zveza vršiti one naloge, za katero je bila poklicana v življenje. Komaj je moglo gasilstvo vzdržati stike s češkimi in slovaškimi gasilci, nikakor pa ni moglo priti do stikov s Poljaki in Bolgari.
S posebnim poudarkom je nadalje g. starešina naglasil, da so se na domačih tleh razmere izboljšale. Moramo zaznamovati konsolidacijo in strnjenost v vrstah jugoslovanskega gasilstva. Z zopetnim vstopom Hrvatov v Gasilsko zvezo je pričelo novo življenje. Jugoslovansko gasilstvo se je našlo na skupni fronti prej nego so se našli politični voditelji naših treh narodov. Bližnja bodočnost bo pokazala in izvršila to, da bo vsak narod Jugoslavije na svoji zemlji svoj gospod, a vendar, da bomo imeli en skupen dom, Jugoslavijo. (Živahno odobravanje!)
Tajnik zajednice Fran Mežek je podal prav obširno poročilo o delovanju osrednjega odbora. Med drugim je omenil, da je bilo lani v Sloveniji 173 gasilskih tombol, s katerimi se je zaprosilo prodajo tablic v vrednosti 1,300.000 din. Dobitkov je bilo 39.666 v vrednosti 832.285 din.
M
S
le. ti ftotreSno
neprestano opozarjati na »Bayer<»»fe* križ na Aspirin-tablelahl Pač, kajti vedno znova se pojavljajo patvorbe z nakano, okoristiti se s sve» lovnim slovesom Aspirin tablet.
ASPIRIN
»ABtETE
O9U1 >«£. pod S.	>2608	C	Xi	a
Celjske novice
Umrl je v Celju po dolgem trpljenju g. Mm Levstik, učitelj v pokoju. Pogreb bo v torek, dne 18. t. m., ob 16.30 izpred hiše žalosti na Bregu.
Žrtev fantovskega pretepa. V soboto okrog po) 10 zvečer so našli pred Gajšlkovo gostilno v Lju-bečnina cesti nezavestnega fanta, ki je imel precej težko rano na glavi in vratu. Kaikor eo pozneje dognali, je to Kolenc Rudolf iz Leskovca pri Škofji vasi, 29 letni delavec v cinkarni. Postal je žrtev fantovskega pretepa.
Vlom v trgovino. V trgovini Possnigg Marice v Gaberju je bil v noči od sobote na nedeljo izvršen vlom. Neznani storilec je prišel skozi vrata in vežo v trgovino z mešanim blagom ter odnese! mnogo manufakturnega blaga v skupni vrednosti okrog 30.000 din. T
Občni zbor inženirjev in arhitektov
Snoči je imelo Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, svoj redni letni občni zbor v Kazini, v na novo preurejenih društvenih prostorih. Predsednik sekcije inž. Bevc j ev svojem poročilu poročal, da društvo beleži v svojem 20. letu lepo bilanco uspehov.
V tajniškem poročilu je inž. Rus poročal, da kljub burnim časom odbor pridno dela. Sekcija ima 367 članov raznih strok. Junija meseca ho v novem Sadu skupščina Združenja, kjer se bodo obravnaval nova pravila, tako da bo sekcija postala avtonomno društvo. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da je odbor delal zlasti na tem, da se domačim inženirjem preskrbi namestitev, kjer so bili prej nameščeni v velikem številu tujci, in ne brez uspeha.
Sledila so poročila drugih odbornikov in pred sednikov klubov. Iz poročila inž. Gregorčiča, refe renta za nezaposlene inženirje, posnemamo, da je brezposelnost padla. Za klub arhitektov je poročal inž. Sever, ki se je zavzemal zlasti za to, naj bi občine, pa tudi druge ustanove razpisale javne licitacije za dela, da bi tako čim več projektantov imelo možnost uveljaviti svoje sposobnosti. S teni bi bila tudi izbira projektov večja. Sprožena je bila misel, naj bi se ustanovila zadruga Dom inženirjev. Za to bi bilo potrebno, da bi pristopilo čim več novih članov.
Razpravljalo se je tudi o strokovnem glasilu Združenja, ki naj bi se s prihodnjim letom teme Ijito reorganiziralo. Novi list naj bi se imenovat »Inženir«.
Častniki ljubljanske garnizije priredijo 17. t. m. ob 22 v dvorani »Zvezde« družabni večer v čast in slovo dosedanjemu poveljniku divizije generalu g. Lukiču Djordju, o čemur se obveščajo vsi prijatelji in spoštovalci generala g. Lukiča. — Iz pisarne komande mesta Ljubljana št, 234.
Lani nad 24 milijonov din požarne škode
Gasilski inšpektor inž. Dolenc je poki kratko in zanimivo strokovno-tehnično poročilo. Sestavil je tudi statistiko požarov. Lani je bilo 668 večjih in manjših požarov, ki so povzročili 24,739.782 ditt požarne škode. Pri gasilskih akcijah je delovalo skupno 11.798 gasilcev, ki so delal i 2154 ur, kar da 25,412.921 delovnih ur. Če bi računali za to težavno delo 4 din na uro, bi morali gasilcem plačati 101,651.684 din. Gasilci pa so s svojim delom obvarovali v Sloveniji nad dve sto milijonov narodnega premoženja pred uničenjem po ognju.
Pozdrav ministra g. Snoja
Minister g. Fran Snoj je kot starešina Ga silske zveze zelo toplo pozdravil občni zbor zajednice, ki je preteklo leto opravila prav veliko delo. Povedal je, da je za ljubljanski gasilski kongres določena podpora 200.000 din, posebej pa še 70.000 din za gasilsko razstavo, ki naj bi bila trajne vrednosti. (Del govora prinašamo na drugem mestu.)
Sledila so nato še druga poročila. Tako je poročal Kramberger o »Gasilcu«, Mikuž o »Samopomoči« in Drobne o nabavljalni zadrugi. Občni zbor je nato obravnaval do 30 raznih samostojnih predlogov Zborovanje je bilo opoldne končano.
Presunjeni »poročamo znancem in prijateljem žalno vest, 'da Je v noči od 15. na 16. aprila, previden z verskimi tolažili, po dolgem trpljenju umrl naš oče, gospod
MIHAEL LEVSTIK
učitelj t pokoj«
Pogreb bo v torek, dne 18. aprila ob 16.30 izpred hiše žalosti na Bregu.
Proseč za tiho sožalje, priporočamo pokojnika v dober spomin.
V Celju, dne 16. aprila 1939,
Vladimir, Marija, Jela in Vera, otroci.
Oddahnili smo se: še bodo v Ljubljani ligaške tekme
SK Ljubljana : BASK (Belgrad) 2:0 (1:0)
Današnja ligaška tekma, ki jo je odigrala enaj-storica SK Ljubljane z belgrajskim klubom Baskom, je bila za naše moštvo izredno važna. Dve točki, ki sta bili za drag kup naprodaj, bi našemu ligašu zagotovili obstanek v ligi tudi še za prihodnje leto, če bi bili dobljeni. Dejstvo, da je bila v tej sezoni tekma z Baskom hkratu tudi zadnja, ki jo Ljubljana igra doma, je privedlo na igrišče skoraj 2000 gledalcev.
Ob pol petih popoldne so v jasnem popoldnevu nastopili črno-beli Baskovci v precej nenavadni postavi- Takole: Bijelič, Klisarič-Tomaševič, Matijas-Lučič-Vučičevič, Komorski, Lah. Milič, Sarič. Spasojevič. Belozeleni Ljubljančani so nastopili z zmagovalci od prejšnje nedelje: Lindič, Ceglar-Berion-celj Stanko, Šercer-Pupo-Boncelj, Janežič, Tonček, Grintal, Nikolič, Trko. Sodil je g. Dukič iz Sarajeva- — Kljub izredni obilici prav lepih, zrelih situacij sta bil izkoriščeni le dve in še ti dve takrat, ko ni bilo pričakovati. Prva je bila prav realizirana v redu, drugo pa je Grintal zvito izkoristil.
Po igri, v kateri je bil prvi četrt ure dokaj mrtev in mlačen, se je razvil živahen boj, v katerem sta obe strani dali bistveno različno partijo. Baskovci so igrali s precizno mašinerijo, ki je skušala najprej osvojiti prvo besedo v terenu in šele nato morda poskusiti pred golom. Ljubljana pa se je v polju branila uspešno, čeprav nič lepo in tudi ne vselej za oko učinkovito, zato pa je poskušala z odločnimi, naglimi prodori, ki so Baskovi obrambi dali dela čez glavo. Pri prvem moštvu so bile posebno očitne odlike naglica, odločen start, natančna, čeprav preveč bujna kombinacijska igra in gladko menjavanje mesta ob 'spremenjenih situaci-cijah: čedna, skupna igra, ki je jemala s posameznikov velika bremena. Šibke plati pa so bile: veliko slepomišenje pred golom, redko streljanje, čezmeren temperament in nagnjenje k driblingu, čigar posldiea je bilo pogosto zadržavanje žoge, ki je kvarilo napadalne načrte. Ljubljansko moštvo je dalo zelo požrtvovalno in prizadevno partijo, ki je
BSK : Hajduk 2:0 (1:0)
Belgrad, 16. aprila.
Tekma med BSK-om in Hajdukom je potekla v popolni premoči BSK-a. Hajduk se je v prvem polčasu sicer še precej dobro branil. V drugem polčasu pa je na vsej črti popustil. S svojo ostro in surovo igro je izgubil precej simpatij med belgrajskim športnim občinstvom. Posebno surovo je igrala Hajdukova obramba in srednji krilec Požega.
V 36. minuti prvega polčasa je levi branilec Ma-tošič ostro podrl Valjareviča v trenutku, ko je ta hcrtel streljati žogo na gol. Sodnik Podubski ni prisodil enajstmetrovke, kar je vzbudilo med občinstvom precej nezadovoljstva. Na igrišče je celo začelo leteti kamenje. V prvem polčasu je bila igra še nekam zanimiva, ker je bil Hajduk vsaj nekajkrat enako močan kot njegov nasprotnik. V drugem polčasu pa je igra potekala ves čas pred Hajdukovim golom, Kakor da bi bil to BSK-ov trening igre na en gol. Hajduk se mora danes zahvaliti neverjetni sreči svojega vratarja in smoli BSK-ovega napada, da ni bil tepen še hujše. Prvi gol je padel v 28. minuti po zaslugi GU-šoviča, drugi gol pa šele v 30. minuti drugega polčasa, ko je desni branilec Milutin z roko ustavil žogo. Iz enajst metrov je BSK zabil drugi gol. Zmaga BSK-a je zaslužena in bi morala biti še večja. Tekmo je sodil g. Podubski iz Zagreta slabo in v škodo BSK-a.
Hašk : Gradjanski 1:1 (1:1)
Zagreb, 16. aprila.
Vroč ki lep dan je izvabil na obe zagrebški ligaški tekmi čez 6000 gledalcev. Kljub govoricam, da bo Hašk prepustil današnjo tekmo Gradjanskemu in mu e tem omogočil, da bi postal prvak, je Hašk nastopil v svoji najmočnejši postavi, prav tako tudi Gradjanski. Igra je bila ostra in zelo surova. V prvem polčasu je Hašk ostro napadal. Dukovič je na Hitrecov pred-ložek zabil prvi gol 1:0 za Hašk. Gradjanski se je nato trudil, da bi izenačil. Po številnih napadih mu je to zaradi napake Haškove obrambe kmalu uspelo. V 15. minuti je podal Antolkorvič z glavo Lešniku žogo, ki jo je poslal med branilcema Haška ostro mimo vratarja Zmare v mrežo. 1:1. Hašk je imel na polju več sreče ter je večkrat tudi ogražal vrata nasprotnika. Tu pa je Glaser dobro branil. Gradjanski je pokazal, da ne zasluži naslov državnega prvaka. V drugem polčasu je Gradjanski pričel z ostro in surovo igro, da bi izenačil premoč Haška. To je rodilo tudi pri Hašku surovost. Sodnik je najprej spregledaval in dopuščal vse surovosti, pozneje, ko je hotel igraloe pomiriti, pa je bilo prepozno, ker so bili že preveč sovražno razpoloženi. Vrhunec je surovost dosegla v 35. minuti drugega polčasa, ko je sodnik žvižgal 11-metrovko proti Hašku. Igralec Duh ni bil postavljen v kazenskem prostoru in je bila enajstmetrovka nekoliko preostro prisojena. To je razburilo igralce Haška in Konstantinovič je napadel sodnika. Sodnik pa ga je izključil. Ta pa se ni hotel umakniti in je bila igra prekinjena za četrt ure. Enajstmetrovko je vratar Haška ubranil. To je igralce Gradjanskega popolnoma potrlo in so še nadaljevali s surovo igro, tako da je moral sodnik izključiti Jazbinška in Cimermančiča ter Hašk ovca Kocejiča. Sodnik Mlinarič jc sodil objektivno, toda premalo odločno. Sam je bil večinoma knv ra surove izpade.
Jedinstvo : Slavija (S) 2:2 (2:0)
Belgrad, 16. aprila.
Na igrišču BSK-a je bila danes pred 6000 gledalci odigrana prvenstvena nogometna tekma med Jedinstvom in sarajevsko Slavijo. Slavija je bila danes od začetka do konca igre boljša od Jedinstva, vendar pa bi se bilo kmalu zgodilo, da bi igro celo izgubila. V prvem polčasu je bila mnogo boljša od Jedinstva. Izvajala je lepe kombinacije, pred golom pa ni imela sreče. Jedinstvo je igralo podrejeno vlogo in je le redkokdaj prodrlo do nasprotnikovih vrat. Pri streljanju pa je imelo več sreče.
V 34. minuti, ko je imela Slavija precejšnjo premoč, je nenadno sledil napad Jedinstva, iz katerega je nastala pred golom gneča. Priliko >e izrabil Zivko-vič in zabil prvi gol. Komaj minuto pozneje je Živ-kovič ostro streljal na vrata. Vratar Krst ul oviČ je žogo spustil iz rok v mrežo. Že se je zdelo, da bo Slavija doživela poraz.
V drugem polčasu je bilo Jedinstvo mnogo boljše kot v prvem. V 29. minuti pa se je Slavija spet prebudila. Rajlič je izredno lepo prodrl, podal žogo na levo krilo Matekalu, ki je znižal razmerje golov na 2:1. Že v 31. minuti je Rajlič na prednožko SaJipurja izenačil. Po tem golu je Slavija imela igro jjopomoma v rokah, toda zmagoslavnega gola ni bilo. Tekmo )e sodi! dobro g. Nenkovič iz Kragujevca.
Gradjanski (Skoplje) : Jugoslavija 2:1
imela odlike v nagli prodornosti, pridni, čeprav nekoliko nespretni pomoči in sili. Slabo pa je še vedno bilo postavljanje, pomanjkljiv čut za menjavo mest ob nastajajoči situaciji, zadržavanje žoge in oddajanje na slepo. Tudi skupna igra je pri nas še vedno le slučajen mozaik posameznih naporov.
Baskovci so imeli dva v glavnem dobra, sicer ne vselej zanesljiva branilca, požrtvovalnega gol-mana, zelo dobro halflinijo z neutrudljivim center-halfom in napad, ki je ustvarjal šanse ter si jih sam Lazdiral. Omembe vredni bi bili krili, Sarič in deloma Surdonja, ki pa se je vse preveč zanašal na telesno silo in na driblinško znanje ter je zato tudi pokvaril s samoljubnim zadržavanjem žoge marsikakšno priliko, ki bi bila utegnila ljubljanski obrambi pobeliti lase. Moštvo je izredno odporno, pa tudi nekoliko nedisciplinirano. Ljubljančan Lah, na katerega nastop je bilo občinstvo radovedno, je bil sicer mož na mestu, zdelo pa se je, kakor bi se nekoliko štedil. Brez dvoma igra, kadar gre zares, z večjim ognjem in pridnostjo.
Ljubljana je imela v glavnem dobro obrambo: celo Ceglar, ki je bil skraja precej nesiguren, se je v drugem polčasu popravil. Halflinija je delala zanesljivo, dasi je to pri nas še vedno nekakšna »separatna« linija, ki ne drži žive zveze z obrambo in napadom, ampak dela zase. Obe zvezi, leva in desna, sta halfom sicer požrtvovalno pomagali, vendar smo mnenja, da taka pomoč v halflinijo pogosto prinaša zbeganost. Krili sta dolžnost opravili; Erber celo prav lepo, le da so nanj menda igralci pozabili! Zakaj? Grintal je dal nekaj izrednih potez; brez pomočnikov v bližini pa so večinoma končale brez uspeha. V celem je bil včasih tudi nekoliko zložen, menda prav zato, ker ni imel v neposredni bližini pomočnikov.
Prvi gol je iz bližine zabil v 39. min. prvega polčasa Nikolič, drugega (malo si je pomagal pred strelom z roko) v 6. min. dragega Grintal. Marsikaj prilik je še bilo, izkoriščena pa ni bila nobena.
Srednjedobro je sodil g. Dukič iz Sarajeva.
Zemun : Slavija (V) 1:0 (0:0)
Belgrad, 16. aprila.
Na igrišču SK Sparte v Zemunu je bila odigrana prvenstvena tekma med kluboma, ki se borita za obstanek v ligi. Tekma je potekala v znamenju velike nervoznosti V prvem polčasu je bil Zemun v majhni premoči in je to premoč obdržal do konca. Vendar golov ni hotelo biti. Šele v drugem polčasu je Zemun zabil zasluženi častni gol in odnesel obe točki.
LIGAŠKA TABELA
1. BSK	20	15	3	2	61:14	33	točk
2. Gradjanski	20	13	3	4	48:15	29	*
3. Hajduk	20	11	4	5	50:28	26	„
4. Jugoslavija	20	11	4	5	36:23	25	n
5. Hašk	20	9	5	6	39:26	25	*
6. Jedinstvo	20	8	3	9	34:8	19	„
7. Slavija	20	7	4	9	32:38	18	„
8. Bask	20	5	6	9	23:34	16	„
9. Ljubljana	20	6	4	10	20:37	16	„
10. Gradjanski-S	20	6	2	12	26:53	14	„
11. Zemun	20	4	3	13	18:57	11	„
12. Slavija-V	20	4	2	14	22:46	10	„
Prihodnjo nedeljo igrajo: V Zemunu: Ljubljana : Zemun, v Belgradu: Jedinstvo : Hajduk, Bask : Slavija (V), v Zagrebu: Hašk : BSK, Gradjanski : Jugoslavija, v Skoplju: Gradjanski : Slavija (S).
SK Železničar : SK Kranj 1:3 (1:1)
Maribor, 16. aprila.
Danes je bila odigrana na stadionu Železničarja tekma v četrt finalu med SK Železničarjem in SK Kranjem, ki se je proti vsemu pričakovanju končala z zmago gostov. Današnja zmaga Kranjčanov je povsem zaslužena. Moštvo gostov se je predstavilo kot zelo disciplinirano moštvo, dovolj vigrano, ki je domačine prekašalo predvsem v startu in po igri z glavo, zaostajalo pa je za domačini v tehničnem znanju in zato svoje premoči ni moglo izraziti z višjimi številkami. Gostje so bili predvsem v prvem polčasu dosti boljši od domačinov, v drugem polčasu pa so se umaknili v obrambo in je igra potekala tako rekoč v kazenskem prostoru gostov. Zaradi pomanjkanja strelcev pa se razmerje golov ni moglo spremeniti. Gostje so imeli svoje najboljše moči v ožji obrambi in v napadu. Krilska vrsta ni prišla toliko do izraza, ker se je preveč umaknila v obrambo. Domači so se skoraj vsi zelo slabo odrezali. Vratarja za poraz ne zadene nobena krivda, pač pa oba branilca. Tretji gol je dobil vratar Jež šele dve minuti pred koncem igre. Tekmo je sodil g. Kopič.
MARIBOR JUNIORSKI PRVAK
Maribor, 16. aprila.
Dopoldne se je odigrala na igrišču SK Rapida juniorska prvenstvena tekma med SK Mariborom in Rapidom, ki se je po obojestranski slabi igri končala neodločeno. Izid tekme je 0:0. S tem je Maribor dosegel 11 točk, ter mu letošnjega prvenstva nihče več ne more vzeti.
Lahkoatleti se pripravljajo za srečanje z atleti iz Julijske Krajine
Že konec tega meseca bodo slovenski atleti stali pred težko preizkušnjo. 29. in 30. aprila je na programu atletski dvoboj med Julijsko Benečijo in Slovenijo v Trsta Skoraj prehitro! Seveda, če bo do tega srečanja sploh prišlo; zdi se namreč, da so danes druge stvari važnejše kakor pa športna srečanja.
Z današnjim uvodom v atletsko sezono smo v v glavnem zadovoljni. Nekateri atleti pozimi niso počivali in nam vzbujajo za letošnjo sezono najlepše nade. Pripominjamo pa, da rezultati o tekih niso realni, ker je bilo tekališče nerabno. Zimski mraz in dež sta tekališče čisto zmehčala, tako da bi bili dejanski rezultati v tekih gotovo še boljši. Tekmovanje se je pričelo z običajno zamudo in se je v redu odvijalo. Poleg ljubljanskih atletov so prišli še trije Mariborčani in Pleteršek iz Celja.
V naslednjem podajamo tehnične rzultate:
Tek na 100 m:
1. Čičar, Iilirija 1.6; 2. Skušek, Primorje 11.7;
3.	Polak, Primorje 11.8.
Tek na 400 m:
1. Pleteršek, Primorje 52.8; 2. Poljšak, Primorje 54.9.
Tek na 800 m:
1. Nabernik, Primorje 2.02; 2. Košir, Planina za prsa, 3. Muravs, Zelezaičar 2.06:8.
Tek na 1000 m:
1, Kvas, Ilirija 35.34 ena petina, 2. Perc, Primorje 36.10 tri petine, 3. Glonar, Ilirija 36.29 štiri petine
Skok t višino:
1. Bratovž, Ilirija 175 cm, 2. Polak, Primorje 170 cm, 3. Marek, Primorje 170 cm.
Skok ob palici:
1. Kosec, Primorje 3.21, 2. Zupančič, Planina 2.80 m.
Skok r daljavo:
1. Klinar, Planina 6,09, 2. Lončarič, Maraton 5.97, 3. Lajko, Litija 5.89.
Triskok;
1. Smolej, Planina 12.51, 2. Lončarič, Maraton 11.89, 3. Lozar, Planina 11.59.
Met krogle:
1. Klinar, Planina 12.95, 2. Hlade, Železničar 12.39, 3. Jeglič, Planina 12.15.
Met kladiva:
1.	Gujznik, Železničar 38.04, 2. Hlade, Železnica^^, 3. Jeglič, Planina 32.93.
Met diska;
1, Klinar, Planina 37.42, 2. Jeglič, Planina 36.47, 3. Hlade, Železničar 36.28.
Met kopja:
1.	Vehar, Ilirija 43.05, 2. Klinar, Planina 42.26,
3.	Vukšini-č, Ilirija 41.30.
Tek čez drn in strn v Zagrebu
Zagreb, 16. aprila.
V Zagrebu je bilo danes prvenstvo zagrebške lahko atletske podzveze v teku čez drn in strn. Proga je bila izpeljana v Maksimirju, toda zelo ?labo' zaznamovana, . da je večina tekmovalcev zgrešila pot. Sp'loih je prireditev trpela na slabi organizaciji. Prvenstvo Hrvaške si je priboril zagrebški Slovenec Kotnik Jože (Concordija) v času 14.48.8 Proga je bila namreč dolga 5 km. Drugi je bil Flass (Hašk) 15.08, tretji Hornik (Maraton, Zagreb) 15.11, četrti Šindelar (Concordija), peti Krajcer Ivan, še6ti Krajcer Franc (oba Concordija).
čakovečki SK : SK Celje 2:1 (2:1)
Celje, 16. apr.
Popoldne je bila pred približno 400 gledalci odigrana prvenstvena LNP tekma med gornjima moštvoma. Igralci niso nudili lepega nogometa. Mestoma so igrali skrajno surovo, posebno SK Celje. V prvem polčasu je levo krilo Ogrinčič dobil visoko žogo, ki jo je pognal v prečko, od katere se je odbila v vratarja in nato v gol. 1:0 za Čakovec. Kmalu nato je isti igralec iz 30 m povišal rezultat na 2:0. Nato je Dobrajc znižal na2:l. Čakovsko moštvo predstavlja dobro enajstorico. Celjani so še dobro igrali v prvem polčasu, v drugem pa so bili skrajno surovi in sta v surovosti prednjačila aj-ramovič in Koprivšek. Sodil je g. Maccoratti.
Dopoldne je bila tekma pri »Skalni kleti« med mladino SK Jugoslavije in mladino SK Olimpa. Rezultat je bil 3:2 (1:0). Zmaga J»™«lavije je bila povsem zaslužena.
Francoski nogomet
V francoski prvi diviziji so bili danes dosežeta naslednji rezultati:	Exce!s:or	: 01impique Lille 1:1.
Strasbourg : Havre 3:1, Rouen : Roubaix 0:0. Druga divizija: Stade Rennais : Dieppe 2:0, Reims : Toulouse 1:1. Colroar : Arras 1:1, Al«>s : Nice 1:0, Valen-ciennes : Mulhouse 2:1, Charleville : Hautmont 4:2, Dunkerque : Girondins 1:0, Cap Troyes 1:0, Nime* t Montpellier 1:0, Boulogne : Longwy 6:0.
Italijanski nogomet
V italijanski prvi diviziji so bile danes odigran* vse tekme. Srečanja so prinesla naslednje rezultate: Milano : Liguria 1:0, Juventus . Novara 1:0, Triesti-na : Lazio 2:0. Lucchese : Bologna 1:1, Modena : Livorno 3:2. Roma : Bari 2:0, Napoli : Genova 2:0, Ambrosiana : Torino 1:1. Na prvenstveni tabeli še vedno krepko vodi Bologna s 36 točkami, drugi j* Torino, ki ima 33 točk. Liguria pa počasi prihaja precej vstran od prejšnje velike forme.
Tudi kolesarji so že začeli
Severnozapadni del Ljubljane je imel danes svojo senzacijo s kolesarsko dirko čez drn in strn. Kar mnogo ljudi, zlasti mladine, ki je z velikim zanimanjem sledila poteku te dirke, se je nabralo v Zgornji Šiški pri gostilni Martinc, kjer je bil štart in cilj.
Proga, na kateri so tekmovali danes, je bila dolga 11 km; 3 km je pa proga potekala po gozdu. Štart in cilj je bi! v Zg. Šiški pri gostilni Martinc. Odtod je proga vodila proti Večni poti, kjer je kakih 200 m pred igriščem SK Panonije zavila na lepo v gozd proti skakalnici SK Ilirije v Mostece in nato po stezi do nove ceste na Drenikov grič. Odtod je proga zavila na kolovozno pot do Večne poti in po poti ob stari meji mesta Ljubljane. Od Večne poti se je proga nato odcepila na pot, ki vodi proti Kosezam. Nato pa proti Podutiku in dalje skozi Dravlje do cilja.
Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine, io sicer v glavno 6kupino, juniorje in novince ter so se plasirali v sledečem redu:
Glavni: 1. Žerjal Oskar (DKSK Edinslvo),
2.	Premk Pavle (ŽSK Hermes); 3. Štiberaik Franc (Edinstvo). Četrti glavni tekmovalec je bil Herme-žan Peternel Janez, ki pa je v gozdni progi če* napol porušeni mostič zlomil sprednje kolo in upoB* nil okvir. Res škoda tega agilnega dirkača!
Juniorji: 1. Grabner Franc (Hermes);
2. Gregorič Jože (Edinstvo); 3. šibila Alb. (Ed.V,
4.	Setnikar Fr. (Ed.); 5. Mladovan Rud. (Ed.)J
6.	Malejek Leo, Ljubljanica.
Novinci: 1. Berlič Vlado (Ed.); 2. Trobec Fr„ (Ed.); 3. Prestov Met. (Ed.); 4. Zupan J. (Ed).
Po končanih dirkah je prireditelj v Martinčevi gostilni razdelil med zmagovalce krasna praktična darila, s čemer je dirkače navdušil za nadaljnjo udejstvovanje.
Table:tenis: Turnir za prvenstvo Slovenije
SK Mladika je v soboto 15. in nedeljo 16. t. m. priredila na državnem učiteljišču v Ljubljani turnir za prvenstvo Slovenije. Sodelovali so vsi najboljši jugoslovanski igralci ping-ponga. Vseh igralcev je bilo okrog šestdeset. Pokroviteljstvo jo prevzel ban dravske banovine g. dr. Natlačen; v njegovem imenu ga je odprl prof. Planina.
Videlo se je, da so Ljubljančani v primeri t Zagrebčani letos še mnogo premalo trenirali. Zadovoljil je močno posebno Hermežan Marinko. Borba med njim in Dolinarjem je bila najlepša na vsem turnirju.
Edino presenečenje na tem turnirju je prav za prav poraz jugoslovanskega juniorskega prvaka Valkoviča, ki je moral kapitulirati pred razpoloženem Bubanovičem.
V soboto popoldne so bile tekme moštev:
Četrtinski finale: TTC : Uranija II 3:1; Hermes II : Mladika I 3:2; Hermes I : Ferraria I 3:2; Mladika II : Urania (Zagreb) 0:3.
Semifinale: TTC : Hermes II 3:1; Hermes I : Urania 2:3.
Finale: TTC (Zagreb) : Urania (Zagreb) 2:3.
Vrstni red moštev je naslednji: 1. Urania (Radkovič, Telišman; 2. TTC (Dolinar, Blaži);
3. in 4. Hermes I (Marinko, Horvat), Hermes II (Djinovski, Scagnetti).
V nedeljo dopoldne je bil single seniorjev. Vrstni red je naslednji: 1. Dolinar Žarko, 2. 3. in
4. Marinko, Blaži, Radkovič. Zagrebški igralci se zaradi utrujenosti niso upali spustiti v nadaljnjo borbo za ta mesta.
V dvoje seniorji. Vrstni red je naslednji: 1. Dolinar : Blaži, 2. Marinko : Weisbacher, 3. in
4.	Belak : Strojnik, Radkovič : Telišman.
Juniorji: 1. Bubanovič (Urania), 2. Trdmpetič D. (Urania), 4. Valkovič (Mladost).
V triglavskem veleslalomu je zmagal Nemec
Triglavski 6muk je vsakoletna zaključna smučarska prireditev. Zlasti letos 6e je obetala velika mednarodna udeležba. Zaradi nepredvidenih dogodkov pa so v zadnjem trenutku odpovedali Romuni, Italijani in Bolgari. Tudi Nemci so prišli šele včeraj popoldne. Nemška ekipa pa je bila močna in je startalo 10 tekmovalcev. Letošnji triglavski 6muk pa je zahteval tudi nekaj žrtev. Trije tekmovalci in dve tekmovalki so se deloma
šiškarji so morali odložiti puške
ŽSK Hermes: I.SSK Maribor 2:2 (2:0)
Danea dopoldne je bila na igrišču SK Jadrana v Trnovem odigrana važna povratna nogometna tekma med moštvom ŽSK Hermesa in moštvom I.SSK Maribora. Tekma je morala odločiti, kdo bo šel naprej v borbo za vstop v ligaški razred. Ker je tekma končala neodločeno, je ta odgovorna naloga pripadla Mariborčanom, ki so v prvi tekmi na svojem igrišču premagali Hermežane z rezultatom 2:0.
Ilermežani so začeli z izrednim elanom. Njiho ve preproste, pa lepe in učinkovite kombinacije so kar kmalu spravile Mariborčane iz koncepta. Odličen štart in lep pregled sta dali Šiškarjem na terenu veliko prednost ne glede na to, da so se na manjšem igrišču prej znašli kakor njihovi nasprotniki, ki so znani po svoji lepi, toda zamudni kombinacijski igri, katera jemlje in zahteva mnogo prostora. Po ostrem pritisku je kmalu prišlo do zasluženega hermežanskega uspeha. Ferjan je dobil lepo žogo ter je iz izredno težavne situacije zabil tik ob desni prečki 1:0. za Hermes. Po tem golu so gostje oživeli ter zlasti po krilu Tičarju živo napadali. Precejšnja smola jim je onemogočila, da bi izenačili. Hermes je kmalu vrnil milo za drago in že po kratkem času spet prevzel polno iniciativo na igrišču. Čvrsto in odločno je igrala vsa enajstorica, tako t formi je že zlepa
nismo videli pri delu. Kaj hitro je prišlo do povečanega rezultata. Derenda je vzel lep predložek in povečal na 2:0 za Hermes. Maribor je po tern golu popustil; ni mnogo manjkalo, pa bi bili Her-niežani zabili še tretji gol in s tem bi bila usoda Mariborčanov zelo verjetno dokončno zapečatena. Derenda pa je v čisti situaciji z dveh metrov tolkel v veliki nervozi žogo tik ob prečki v out.
Hermes je bil tudi po odmoru dolgo časa boljši, vse dokler ni sodnik g. Mrdjen z neumestno strogostjo, v tekmi, ki ni bila prav nič surova in za prestopek, ki ni bil hudega značaja, izključil hermežanskega branilca Klančnika. Klančnik in Tičar, oba znana kot >nežna igralca«, sta trčila skupaj, če je bila že izključitev nujna, potem bi morala z igrišča oba vročekrvneža, ne pa samo Klančnik. Po tej izključitvi so v terenu seveda dobili glavno besedo Mariborčani, ki so od zelo številnih šane izkoristili po Tičarju dve ter tako dosegli rezultat 2:2. S tem so se kajpada lcvalificrali za sledeče srečanje, za tekmo s Cakovečkim.
Hermes je imel dober napad in dokaj solidno halflinijo. Obramba pa je bila — razen res odličnega Oblaka — preje nezanesljiva. Mariborčani niso pokazali svojega nekdanjega znanja, predstavili pa so nam dva prav dobra branilca.
pri treningu, deloma pa pri sami tekmi tako po* škodovali, da niso mogli tekmovati. Med temi nesrečniki je tudi letošnji državni prvak Cizelj, ki 6C jc v soboto zvil nogo tako nesrečna da 6ploh ni mogel več stopiti na smuči. Se težje se je poškodoval Skalaš štumpfl Tone, ki si je nalomil roko in si prebil brada. Ista usoda je zadela tudi Nemca Martitscha, ki se je močno poškodoval nad očesom in sicer tako težko, da so ga morali odpeljati z avtomobilom. Dve lažji poškodbi »ta eadobilt tudi Stolcerjeva in Rožmanova.
Drugi naši tekmovalci so se držali prav dobro. Zlasti je v odlični formi Žvan Alojz, ki bi bil danes verjetno prvi, da ni padel in zamudil tolika časa, da 60 ga prehiteli trije Nemci. Prav dober je bil tudi Tržičan Lukane Slavko, dočim 6e Funt-ku Antonu in Heimu Hubertu pozna, da sta izven forme, ker v zadnjem času nista mogla trenirati. Proga je bila dolga 2 in pol kilometra, višinska razlika pa je bila 500 m. Vodila je izpod Rži v loku pod Rjavino, na plaz pod Ržjo ter je končala na »Apnenci«. Letošnje snežne razmere »o namreč tako slabe, da je moralo vodstvo v zadnjem trenutku mesto običajnega triglavskega smuka izvesti le veleslalom, ki je imalc 6amo 17 vratič.
Tehnični rezultati so:
Triglavski dan — Veleslalom 16. aprila 1939.
1 Mayer Gustl, Nemčija 1:51, 2. Haberle Ernest, N 2:06.8, 3. Vorthofer Alfone, N 2:08.2, 4. Žvan Alojz, A9K Gorenc 2:09, 5. Funtek Anton, TK Skala 2:09.8, 6.-7. Steinwender Walter, N, Lukane Slavko, SK Tržič 2:10, 8, Čop Frnnci, SPD Maribor, 9. Urbar Slavko, TK Skala, 10. Heim Hubert, TK Skala, 11. Mayer Markuš, N, 12. Klein Bruno, TK Skala, 13. Herle Franc, SPD Celje, 14. Rekar Ivan, Mojstrana, 15. Bertoncelj Josip, ASK Gorenjec.
Dame:
1. Sohrottenbach, N 2:58.6, 2. Heim Erika, TK Skala 3:22, 3. Ažman Marjana, SK Poljana 5:38.
iImmU dHK Maj* mk
tl Mesečna naročnini 12 dl«, M Inmemstv* 25 dla. CrednHlvo: Kopitarjeva aliea #/IH. TeUfoa 4001 da «005. Uprava: Ka*!tai>va aliea i. Za Ja*Ml«vaa«k* titkamo v Unhlinnl: K. «•*. T«dajatel» Inl .lofo Sedla ITrMnfk! Mirk« Javor n*