Elektroenergetski položaj kritičen Zaradi dolgega obdobja suhega vremena in mraza se praznijo akumulacijska jezera in večino električne energije dobimo iz termocentral. Hladno vreme pa povzroča tudi nenormalno visoko porabo energije, zato elektrogospodarstvo Slovenije poziva vse uporabnike k varčevanju. Le tako se bomo lahko izognili neprijetnim redukcijam, (lb) leto XXXIV. Številka 6 m i o- "atamovitelji: občinska konferenca 8ZDL to tseealce, Kranj, Radovljica, Skofja Loka i Trtic - Isdaja Časopisno podjetje Im Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, torek, 27. 1. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1969 trikrat tedensko, od januarja 1994 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. t» L. A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO >ifedobčinski svet ZZB NOV za Gorenjsko 3»V zdravstvenem varstvu borcev Skrb za zdravje borcev . \ Jeeenice - Medobčinski svet J^pZB NOV za Gorenjsko je na svoji ffllirvi aeji novega mandata posvetil ™|ajvec' pozornosti zdravstvenemu iBmrstvu borcev..V osmih dispanzer-iPiMi za borce na Gorenjskem je bilo »Mani opravljenih vsega skupaj okoli mia.000 pregledov, sicer nekaj manj lw|ot leto prej v skupnem seštevku, .^j^ndar pa je iz poročila strokovnega t t i____ ™*|borcev kot leto prej je bilo tudi po J iHuanih na klimatsko zdravljenje. Ce- bihUlegija strokovne enote za varstvo ib-i\»o mornare pov, IbOi ufriborc€ «Lslo . * NOB razvidno, da pa je po-Stevilo socialno medicinskih patronažnih obiskov, več S Bojan Križaj pe drugič %prvak Wengna 5? WENGEN, 25. januarja -res Wen(fensko slalomilče je že drugič zapored prineslo se en ■ "j ▼•lik uspeh jugoslovanskemu M alpskemu smučanju. Tržičan i M Bojan Križaj je tudi v enain-'J" petdesetem obračunu wengen-™ akih alpskih prireditev v sla-JVj lomu uspel in tako kot lani prepričljivo premagal vso * svetovno moško slalomsko 1 J elito. Tokrat se bolj prepričlji-°* vo kot lani! Čeprav je danainji zmago-v"Jj valeč preteklo soboto doživel V kod padec v smuku v Kitzbu-"! klu in bil v prvi voinji wen- l| genskega nastopa na desetem jj aaestu, je dokazal, da je pravi "J velemojster slaloma. Ni se ~J uatrasil prednosti tekmecev, T~ temveč je sel na progo tako V odločno, da mu je na koncu i Hrama vožnja prinesla uspeh kres primerjave v smučarski r; karieri. Tako bo ime Jugo-J Slovana Bojana Križaja že j j dragi« zapisano v zlato knjigo jj j wesagenskih zmagovalcev. rJj Med prvimi, ki so brzojavno ilJ čestitali k velikemu uspehu on Bojanu Križaju, je bil tudi ri predsednik RK SZDL Mitja Ri-,cjjt kieic. To nI samo Bojanov ----—k, temveč tudi vseh osta- ja oepeh, temveč tudi vseh osta-i J lik tekmovalcev in tekmovalk, < bodo obravnavali preteklo delo in sprejeli delovne usmeritve za prihwri nje. Zaključujejo se tudi priprave na kranjske sindikalne zimske spora« ne igre. Danes bo tudi seja predsedstva občinske konference ZSMS. Jtt --.-L Prihodnje leto 12. kongres ZKJ t, Dogovor za človeka ^ Plenarna seja centralnega komiteja Zveze komunistov Ju-1 goslavije je pretekli teden pomenila začetek priprav na IS. koi- ™ gres jugoslovanskih komunistov, skoraj dvomilijonske množice, organizirane v 62.000 osnovnih organizacijah. To bo kongres < akcije, so dejali na plenarni seji komunistov, ne sme biti izven -i našega političnega sistema ali vzdignjen nad njega. Dvanajst, kongres bo dogovor komunistov in z njimi vseh delovnih ljudi it* občanov, kako učinkoviteje uresničevati dogovorjeno, ne pt i razpravljanje, kaj nam je storiti, saj to vsi dobro vemo. Kongres prihodnje leto bo prvi dogovor brez Tita, vendar bo obdržal nje-fc govo izvirno nenadomestljivo revolucionarno misel. 5 Štirim vprašanjem bodo namenjene priprave na kongm uveljavljanju odločujoče besede delavskegs razreda in združe-L nega dela v družbeni reprodukciji in oblikovanju dohodkovnih odnosov, razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ^ gospodarski stabilizaciji in uveljavljanju kolektivnega dela ii£ odgovornosti, izvirne pobude pokojnega predsednika. Kongr« ne bo sprejemal posebne resolucije, ki pogosto ostajajo na ran sploinosti, ampak bodo Ili med komuniste v razpravo že osnutki zaključnih dokumentov za posamezna področja. To in odločite* t centralnega komiteja, da priprav na kogres ne bo vodil posebejv odbor, ampak predsedstvo skupaj s člani centralnega komiteji g bo prispevalo k večjemu vplivu članov ZK na oblikovanje dWv vorov o akciji. Na seji centralnega komiteja so imenovali prti* sodnike in člane komisij za pripravo osnutkov zaključnih doki F mentov. . , ■ Tako zasnovane priprave na kongres bodo omogočile, da b» Zveza komunistov skupaj z delovnimi ljudmi in občani v razpti 1 vi o kongresnih dokumentih hkratno obravnavala tudi probk I matiko posamezne sredine. To pa je vrednost partijskega d*k ■ povezanega s prakso._ J. K ošn jek V. Iz sredstev prvega samoprispevka prebivalcev je- obisk delovne skupine pri RK ZSMS seniške občine so zgradili šolski center na Plavžu na Jesenicah na Jesenicah - Načrtovani drugi samoprispevek za nadaljnjo izgradnjo osnovnih šol in uresničitev programov krajevnih skupnosti — Ob referendumu tudi razdelitev večjih krajevnih skup- Utiranje dela mladih nosti JESENICE - V jeseniški občini že vrsto let namenjajo precejšnjo skrb kvaliteti objektov za osnovnošolski pouk. To so občani dokazali tudi z odločitvijo za prvi samoprispevek. Z njim so namreč v letih 1976 -1981 zbrali potrebna sredstva za izgradnjo osnovnošolskega centra na jeseniškem Plavžu, ki so ga dokončali lansko jesen, uspešno pa deluje že dalj časa. Seveda, povsod v občini nimajo tako sodobnih in prostornih šol. Predvsem osnovna šola na Koroiki Beli je zastarela; na šolskem objektu v Mojstrani so nujna nekatera večja popravila. Ker je posebno tod potrebno izboljšati razmere za normalen potek osnovnošolskega izobraževanja, tako zahtevne naloge pa ne bi mogle opraviti krajevne skupnosti same, so v jeseniiki občini uvideli potrebo po solidarnostnem združevanju sredstev. Ob tem so upoštevali tako republiške kot občinske smernice razvoja v sedanjem srednjeročnem obdobju, po katerih ima izobraževanje prednost na področju družbenih dejavnosti. Predlog za načrtovani drugi samoprispevek so pred nedavnim obravnavali na skupni seji predsedniki vseh krajevnih konferenc Socialistične zveze pa skupščin in svetov krajevnih skupnosti v jeseniiki občini. Dogovorili so se, naj bi že letos uvedli novi samoprispevek, o čemer se bodo občani odločali predvidoma junija letos. Predlagali so tudi, naj bi polovico 2-odstotnega samoprispevka namenili za nadaljnjo izgradnjo osnovnih šol, drugo polovico pa za uresničitev načrtovanih nalog po krajevnih skupnostih. Za usklajevanje načrtovanih nalog, pripravo potrebnih podatkov za izvedbo referenduma in uporabo sredstev iz samoprispevka bo skrbel poseben odbor, v katerega bodo imenovali te dni po enega člana iz vsake krajevne skupnosti. Ta odbor se bo sestal že na začetku februarja in se do-1 govoril za uresničevanje svojih nalog. Ena od njih bo tudi priprava na razdelitev večjih krajevnih skupnosti, kot so Plavž, Sava, Javornik-Koroška Bela in Žirovnica, o čemer naj bi se krajani odločali hkrati ob izvedbi referenduma za samoprispevek. Drugi odbor, ki so ga že imenovali in deluje, je zadolžen za izpolnitev nalog pri izgradnji sol. o u . S. Saje Jesenice - Delovna skupina pri republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije, v kateri so sekretar konference Robert Černe, člana predsedstva konference Andrej Brvar in Srečo Nečimer ter odgovorni urednik glasila Mladina Srečo Zaje, bo do začetka marca letos obiskala vse občinske konference Zveze socialistične mladine v naši republiki. Takšno srečanje, ki je namenjeno spoznavanju dela mladinskih organizacij v posameznih občinah in nuđenju pomoči pri reševanju nekaterih slabosti v dosedanji dejavnosti, je bilo na Jesenicah v torek, 20. januarja. Po ogledu tehniškega muzeja in muzeja narodnoosvobodilne borbe v jeseniški železarni so se gostje v tej delovni organizaciji sestali s člani osnovne organizacije mladih v jeklarni. Spoznali so okolje, v katerem dela okrog 250 mladincev. Leti so voljni za delo, vendar zaradi velike fluktuacije, kar okrog sto se jih v enem letu zamenja, dosegajo poprečne rezultate. Kot so ugotovili na sestanku z vodstvenimi delavci in predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij v temeljni organi- i zaci ji, so njihovi dosežki najviAz na področjuijj.urture in Sporta.V* prizadevanja pa bo v bodoče pol* no pri povezovanju z družbeni liričnimi organizacijami in ss'1 upravnimi organi, posebno zali vanje proizvodne problematike.' « Na popoldanski seji pred« občinske konference, kjer so pregledali tudi sklepe nedav., lilno-programske seje, so obisku, opozorili na nekatere pomanjša sti v programih posameznih * upravičen. Preveriti je treba kadrovske evidence po občinah, prav tako pa poživiti delo občinskih volilnih komisij in kadrovskih koordinacij KRANJ — Svet za informiranje kranjske občinske konference SZDL je v petek obravnaval letošnji gospodarski "plan Časopisnega podjetja Glas in problematiko osrednjega gorenjskega glasila, prav tako pa je bilo govora tudi o srednjeročnem planu nase delovne organizacije do leta 1986. Tako kot celotno združeno delo je tudi Časopisno podjetje Glas, čeprav opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena na področju obveščanja in pro-propagande, na udaru družbenoekonomske problematike, ki se pojavlja pri nas. Zato je veljala posebna pozornost zagotavljanju finančnih sredstev za dejavnost časopisne hiše, posebno tistega dela, ki ga zagotavljajo družbenopolitične skupnosti gorenjskih občin. Problematika se iz leta v leto zaostruje, kar vpliva tudi na vsebinsko plat časopisa, zato bo po sodbi kranjskega sveta za informiranje nujen gorenjski dogovor trajnejšega značaja. Zadnje podražitve papirja it gib storitev so položaj k1 ostrile, saj predstavljajo mi žitve nekaj sto starin milk« dinarjev. Kolektiv bo brei i| ne j še družbene pomoči težke' peljal poslovno leto uspeta kraja kljub svoji največji 1] angažiranosti in skrbi si vsebino časopisa. Svet SZBJ naročil kolektivu, da priprt! sedanjim dokumentom le datne materiale in predlo« primerjalne podatke s aorot §ukrajinskimi ' časopisi. ZDL v Kranju bo to pot* obravnaval ter nato prsi sklepe in stališča predMd občinske konference SZDL 1 ter razpravo na predsei medobčinskega sveta SZDL tej ravni se bo treba dogon kakšen Glas in v kolikinei segu potrebuje Gorenjska \\ Glas potreben, je bilo že m krat poudarjeno), takšnem je potem treba zagotoviti malne pogoje poslovanja! HOREK. 27 JANUARJA 1981 31 STRAH O LAS ■Za koks, cink dragocene devize "^Kamniški Titan je aktivni izvoznik, kije lani na *luje prodal za 120 milijonov dinarjev izdelkov — »^Podobno kot druge livarne se sooča s problemom bskrbe z osnovnimi surovinami, za katere mora \ianes odšteti tudi devize mii Kamnik - Titan ima dolgo o'ttgodovino in oktobra bo minilo 85 stHet odkar se ukvarja s predelavo ko-'it/in. Sprva so v kamniškem Titanu VMVi ifciz sdzdelovali okovje, pred* dobrimi tri \estdesetimi leti so zgradili še li-•opiVarno. Intenzivni razvoj je doživel Kjjpo osvoboditvi in danes lahko reče-ihoMno, da pri nekaterih programih pcralosega evropski nivo tehnološkega J-azvoja. 1.400 članski delovni kolektiv izdeluje fitinge in druge ulit-—«e, stroje za prehrambeno dejavnost, elemente za enocevni sistem ključavnice vseh vrst. ost, Ogrevanja, obešanke, zadnja leta v kooperaciji z avstrijsko Tvrolio vezi za smuči. V bodoče načrtuje predvsem posodobitev in avtomatizacijo tehnoloških postopkov, na novo bodo organizirali izdelavo namenskih strojev za obdelavo kovin, povečali in posodobili bodo izdelavo orodja, načrtujejo razvoj ključavnic s povečano stopnjo varnosti, elementov za centralno ogrevanje in še bi lahko naštevali. Titan je aktivni izvoznik in lani je na tuje prodal za 120 milijonov dinarjev izdelkov, skupno pa je ustva- :0 mej i te v sjih ne bo zadržala ^Delavci tržiške Lepenke bodo stoletnico tovarne ^praznovali s prav toliko starimi stroji — Okrog J260 milijonov vredno naložbo je namreč tik pred ^uresničitvijo ustavila jesenska prepoved o uvozu ^opreme - Kljub temu nameravajo z gradnjo na- 01 "daljevati vi Trtic - Poslovanje v Lepenki, itfctemeljni organizaciji Kartonažne tu tovarne Ljubljana, je lani minevalo imv znamenju prizadevanj za ustalitev eji gospodarstva, za začetek uresniče-,gj,vanja dolgo pričakovane posodobi-t^tve proizvodnje ter za njen nemoten h potek, ki je zaradi davno iztrošenih strojev domala nemogoč. w »Čeprav v proizvodnji lepenke Slani planskih obveznosti nismo povećali, se je izkszalo, da smo U nas« motnosti precenili,« pripoveduje direktor Jože Štucin. »Dejstvo, da so nekateri stroji stari že sto let, toliko kot bo letos tovarna, da so tudi drugi skoraj popolnoma i zt rosen i in da so delovni pogoji v lepenčnem oddelku nemogoči, bi nas moralo Ipostaviti na trdnejša tla.« Medtem ko so bili v proizvodnji lepenke za dobra dva odstotka pod vid planom, pa so načrte pri papirju .^krepko presegli. »Težav z osnovni-po|«ni surovinami in reprodukcijski-Kn' mi materiali res nismo imeli, bile Wpa so druge, ki so hromile naša a prizadevanja. Omenim naj le za e dvanajst dni podaljšan remont, sedkar predstavlja okrog 180 ton » papirja manj, ter paleto /n« kov, ki smo jo docela prilagodili ko potrebam temeljnih organizacij jkusnotraj Kartonažne tovarne, ta-> ■ ko da smo mogli pokriti le četi trti no naročil drugih kupcev.« oaj Izredno povpraševanje po lepenki kd\ in papirju je 130-članskemu ko-)b* lektivu lani omogočilo nekoliko svo-UMbodnejše oblikovanje cen, ki so prvič V planirane celo presegle. Po grobih 'izračunih so ustvarili okrog 95 militi« jonov dinarjev celotnega prihodka, W27 odstotkov več kot so načrtovali, zlasti zanimivo pa je, da so dobrih 28 milijonov dinarjev pridobili skupaj s temeljno organizacijo PAKO na osnovi samoupravnega sporazuma o ustvarjanju in delitvi skupnega prihodka. »Na področju investicijskega vlaganja smo lani uspeli premagati nerazumevanje drugih temeljnih organizacij v Kartonaž-ni tovarni za naše težave. Pridobili smo celotno projektno dokumentacijo, soglasja, sklenili pogodbe s tujimi dobavitelji opreme in se dogovorili za finančno pokritje naložbe, vredne okrog 260 milijonov dinarjev, ki pomeni uresničitev naših dolgoletnih želja.« Pripravljalna gradbena dela za nov vzdrževalni obrat, prostore družbenega standarda in čistilno napravo so stekla jeseni. Prav tedaj pa se je pojavila tudi začasna prepoved o uvozu opreme. »Čakanje na sprostitev nas ne sme zadržati,« meni Jože Štucin. »Prostore, četudi nekaj časa brez novih strojev, nujno potrebujemo, saj nas inšpekcijske službe stalno opozarjajo na slabe delovne razmere in onesnaževanje Tržiške Bistrice. Le dejstvu, da doslej še ni bilo hujših nesreč, se lahko zahvalimo, da sploh poslujemo.« Gradnja bo stala okrog 80 milijonov dinarjev. Čeprav novi prostori sami ne bodo prinesli večje zmogljivosti in dohodka, v Lepenki upajo, da jim bodo druge temeljne organizacije, kupci njihovih izdelkov, pomagale. Medtem pa bo morda kaj novega tudi z dovoljenji za uvoz opreme. H. Jelovčan ril 900 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Izvoz gre skoraj v celoti na konvertibilno področje in Titanov uvoz predstavlja v izvozu tretjino vrednosti. Iz uvoza prihaja oprema in rezervni deli zanjo, zadnje čase pa tudi surovine. Podobno kot druge naše metalurške tovarne in livarne se tudi Titan sooča s problematiko oskrbe z osnovnimi surovinami. Problem se je odprl sredi lanskega leta, malo bolje je že, toda ni še povsem razvozljan. Zaradi pomanjkanja koksa so lani stroji utihnili za štiri dni, januarja letos ga je Titan uvozil 300 ton, da proizvodnja nemoteno teče. V Jugoslaviji imamo za vse potrebe livarn in črne metalurgije dovolj koksarn. Titan je celo sovlagal v izgradnjo koksarne Lukovac, ki pa je lani pokrivala le 30 odstotkov njegovih potreb po koksu. Titanu torej ne preostane drugega kot da za koks odšteje devize. Problem se rešuje na zvezni ravni, saj nanj opozarjajo preko svojega združenja livarne iz vseh republik. Jugoslavija je dežela cinka, vendar ga na domačem trgu primanjkuje. Titan si pomaga z izdelki iz cinka, s pločevino, ki pa je slabše kvalitete kot cink v bloku, povrh je še dražja. Tako je prisiljen tudi cink kupovati za devize. Zaostruje se tudi oskrba s kovinskimi odpadki. Po zapori uvoza kovnih odpadkov za železarne te seveda pritiskajo na zbiralce, ki železarnam prvenstveno dobavljajo neprer brane odpadke. Livarne potrebujejo prebrane kovinske odpadke in zbiralcem je pač enostavneje prodajati nezbrane, po praktično enakih cenah. Titan letno potrebuje okrog 6.000 ton kovinskih odpadkov, kar ni veliko, vendar bo moral letos zanje dati tudi devize. Tudi Železarna Jesenice zaradi pomanjkanja ustreznih polizdelkov Titanu ne more dobavljati zadosti pločevine, občasno primanjkuje tudi drugih materialov: lakov, razredčil, barv, raznih vrst jekla in podobno." Če pod te težave potegnemo črto, moremo zapisati, da motijo nemoteno proizvodnjo, zvišujejo materialne stroške in seveda načenjajo izvozne uspehe Titana, saj mora za dragocene devize kupovati surovine, ki jih je pred tem dobival doma. M. Volčjak Jesenice - V začetku prejšnjega tedna je jeseniška posloma enota Ljubljanske banke odprla na Plavžu svojo novo poslovalnico. Vanjo prihaja, kot so povedale delavke poslovalnice, precej strank, saj v tej jeseniški krajevni skupnosti prebiva največ občanov. Delovni čas med poldeveto in enajsto pa štirinajsto in sedemnajsto uro ob delavnikih ter osmo in enajsto uro ob sobotah začasno preizkušajo, pozneje pa ga bodo po potrebi prilagodili zahtevam občanov. (S) - Foto: S. Saje Lani za petino več Tržiški čevljarji so lani naredili za 20 odstotkov več kot leto poprej - Od 3,35 milijona parov obutve so 1,6 milijona parov izvozili — Spremenjena uvozna merila že povzročajo težave v proizvodnji Tržič — Delavci tovarne obutve Peko Tržič so minulo poslovno leto uspešno sklenili. Razlog za njihovo zadovoljstvo tiči predvsem v ugodnem poteku proizvodnje in prodaje, ki sta tudi končni izkupiček napravili zanimiv. Lani so v delovni organizaciji, primerjano z letom 1979, povečali proizvodnjo za 20 odstotkov, s planom pa za šest odstotkov, in to z boljšo oskrbo, večjo produktivnostjo ter z več zaposlenimi, zlasti v temeljni organizaciji Budućnost v Kranjski delegati sprašujejo Kranj — Zanimiva vprašanja delegatov in delegacij so bila zastavljena na zadnji seji kranjske občinske skupščine. • Jana Bizaj, delegatka krajevne skupnosti Kranj-center je opozorila, da je bil januarja leta 1979 sprejet odlok o ureditvi prometa v Kranju. Delegacija ugotavlja, da v dveh letih odlok ni bil uresničen, saj poteka promet v glavnem po starem.. V drugi polovici lanskega leta je doseglo nespoštovanje odloka takšno stopnjo, da so se prometne razmere celo poslabšale. Delegacija je vprašala, kaj bo skupščina ukrenila za spoštovanje odloka. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Koliko bomo zaposlovali letos? Planiranje kadrov pomeni že dlje časa možnost in potrebo po usmerjanju in obvladovanju tokov zaposlovanja in s tem prehod od stihijskega k načrtnemu zaposlovanju. Da bi delavci v združenem delu realneje načrtovali svoje potrebe po dodatnih delavcih glede na razpoložljive kadrovske vire in predvideno rast družbenega proizvoda, so bili v novembru lani posredovani organizacijam združenega dela osnutki letnih planov zaposlovanja z značilnostmi gibanj in aktualno problematiko v preteklem razdobju kot tudi z oceno možnosti v naslednjem poslovnem letu. Predlog resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS v letu 1981 predvideva letos še skromne možnosti za gospodarsko rast. Stabilizacijska prizadevanja na področju zaposlovanja se bodo nadaljevala tudi zaradi omejitve v porabi, predvsem v dejavnostih izven materialne proizvodnje. Tako bo realni družbeni proizvod v celotnem gospodarstvu SRS po- rasel za 2,5 odstotka, zaposlenost v združenem delu pa naj bi se povečala do 1,2 odstotka. Predlog tudi določa, da bo hitrejša rast zaposlenosti možna le na manj razvitih območjih, medtem ko bo na razvitih območjih nižja od povprečja. Osnutki oziroma predlogi občinskih resolucij za leto 1981 predvidevajo v posameznih občinah naslednje stopnje rasti zaposlenosti: Jesenice do 1, Kranj 1,6, Radovljica 1,5, Skofja Loka 1,6 in Tržič 1,5. Navedene stopnje rasti pomenijo, da bo združeno delo zaposlilo naslednje število dodatnih (novih) delavcev: v jeseniški občini 150, v Kranju 517, Radovljici 191, Skofji Loki 238 in Tržiču 90. Za Gorenjsko to pomeni 1186 dodatnih delavcev oziroma skoraj 1,5 odstotno rast zaposlenosti. Ob navedenih dodatnih delavcih bo združeno delo nadomeščalo tudi naravni odliv iz zaposlitve. Ta se na Gorenjskem giblje blizu 1 odstotka vseh zaposlenih, kar v absolutnem številu pomeni okrog 785 delavcev. Skupne kadrovske potrebe združenega dela (dodatne in nadomestne) se bodo gibale okoli 1970 delavcev. Po oceni bo ponudba kadrov na Gorenjskem letos dosegla število 3100 delavcev. Priliva iz šol bo 2570 delavcev ali 83 odstotkov, med ostalimi viri kadrov pa so brezposelni, invalidi, povratniki iz tujine itd. Ob teoretični predpostavki, da obstoji med ponudbo kadrov in kadrovskimi potrebami OZD kvalitativna usklajenost, bi ostalo prostih za zaposlitev 1114 delavcev oziroma 36 odstotkov celotne ponudbe. Če pa predpostavljamo, da naj bi se v zaposlitev vključili predvsem kadri iz šol, to obenem pomeni, da bo ostalo na Gorenjskem prostih za zaposlitev okoli 600 delavcev ali 23 odstotkov letnega priliva kadrov iz šol. Po občinah bi bila struktura takoimenovanih viškov kadrov (upoštevan priliv iz šol) naslednja: Jesenice 117, K ran j 163. Radovljica 136, Skofja Loka 175 in Tržič 4. Mirni Pintar s Peter Arnež, delegat krajevne skupnosti Kokra je menil, da bi bilo treba v družbeni plan kranjske občine vključiti gradnjo mostu v Podjebelci, ureditev javne telefonske govorilnice v središču Kokre in zgraditev televizijskega pretvornika. Predlog krajevne skupnosti je bil posredovan pravočasno. Skupščina je vprašanje posredovala komiteju za plan in analize. s Jože Homan, delegat krajevne skupnosti Stražisče je opozarjal na nujnost adaptacije trgovine na Laborah in na vodo, ki se ob vsakem nalivu nabere na parkirnem prostoru Vektorja na Laborah. Opozorila oziroma vprašanji je skupščina posredovala Veletrgovini Živila in komunalni interesni skupnosti. s Delegacija temeljne organizacije Klavnica Kranj je skupščino vprašala, kdo bo pokril lanski izpad dohodka. Komite za gospodarstvo in finance odgovarja, da je v postavki kompenzacije za meso predviden znesek petih milijonov dinarjev. Del izpada dohodka bo krit iz tega zneska, razlika pa z morebitno več natečenih sredstev v lanskem proračunu. s Krajevna skupnosti Struževo sprašuje, ali bo bližnja tovarna Tekstilindus letos zaradi varovanja okolja preuredila kurišča 3 premoga na plin. S tem bi bil problem onesnaževanja ozračja rešen. Tekstilindus je odgovoril, da dotrajana kotla v obratu I terjata zamenjavo z novim večjim kotlom. Elaborat je izdelan, zbrane so ponudbe izvajalcev, slovenska skupnost za plinifikacijo pa naj bi že decembra odločala o možnosti uporabe kotla za kurjenje s plinom. Čakanje na odločitev ovira nadaljnje delo, soglasja za uporabo mazuta pa ni. Tekstilindus naj bi že izbral najugodnejšega ponudnika. Letos, pravijo v Tekstilindusu, bi bile naprave lahko izdelane, prihodnje leto pa naj bi jih vgradili in preuredili za kurjenje s plinom. To bi bil velik prispevek Tekstilindusa k prizadevanjem za čistejši zrak v Kranju. J. Košnjek Ludbregu. Izdelali so 3,35 milijona parov obutve, pomemben delež v njihovi proizvodnji pa predstavljajo tudi sestavni deli obutve iz poliure-tana in plastike ter orodja za čevljarsko industrijo. Zadovoljstvo ob količinskem obsegu nekoliko kalijo le neuresničeni cilji v zvezi z izboljšanjem kvalitete, ki so se jim sicer močno približali, vendar jih še vedno niso povsem osvojili. Zelo ugodni so tudi podatki o izvozu. Lani je delovna organizacija poslala tujim kupcem 1,6 milijona parov obutve, od tega iz tržiške tovarne 1,4 milijona, kar predstavlja 42 odstotkov celotne proizvodnje, izraženo v denarju pa 31 milijonov dolarjev ali 52 odstotkov več kot leto poprej. Zlasti pomemben je izvoz Peka na konvertibilno področje, ki se je povečal za 14 odstotkov in je dosegel skoraj 20 milijonov dolarjev. Iz razitejši porast pa je bil lani dosežen pri prodaji na vzhodni trg. Reprodukcijskega materiala in opreme so v Peku uvozili za 14 milijonov dolarjev, kar pomeni, da so 71 odstotkov z izvozom pridobljenih deviz »vrnili«. 17-odstotno povečanje uvoza je predvsem posledica nakupa opreme, ki so jo plačali šele lani namesto prejšnje leto. V zadnjih treh mesecih so se tržiški čevljarji spopadali s precejšnjimi težavami glede uvoza surovin, zaradi katerih so morali občutno skrčiti proizvodnjo iz poliuretana. Težave so še vedno prisotne. Čeprav uvažajo le tisto, kar doma ne morejo dobiti, so jih zelo prizadela nova merila, ki jim dovoljujejo za uvoz porabiti le 65 odstotkov ustvarjenih deviz. Iz te vsote črpajo tudi devize za nakup domačega reprodukcijskega materiala, za katerega so potrebne uvožene surovine. Kako zagotoviti nemoteno proizvodnjo, je osrednje vprašanje, s katerim se spopadajo. Izpadom se najbrž ne bodo mogli docela izogniti. Edina rešitev je še večji izvoz, kar pa bo zaradi dosedanjih skrajnih naporov zelo. težko, če ne celo nemogoče. Poglejmo še glavne podatke o prodaji doma. V 136 poslovalnicah po vsej Jugoslaviji je Peko lani prodal 3,78 milijona parov obutve, lastne in dokupljene od drugih tovarn. To je osem odstotkov več kot leta 1979. Kljub uspehu pa ugotavljajo, da je bila cena obutve, na katero je vplivala predvsem visoka podražitev reprodukcijskega materiala, bistvena prepreka za še boljši dosežek. Čeprav bodo popolni podatki znani šele z zaključnim računom, so v Peku že sešteli, da so lani ustvarili okrog 1,1 milijarde dinarjev dohodka, 40 odstotkov več kot leto poprej in tudi več kot so načrtovali. Stopnja rasti čistega dohodka zaradi izrednega povečanja vseh obveznosti ni tako visoka. Razporeditev za osebne dohodke in skupno porabo bodo dokončno uskladili znotraj temeljnih organizacij po zaključnem računu, za razširitev materialne osnove dela pa jim bo ostalo predvidoma dvakrat več denarja kot leta 1979. TRŽIČ 25. seja DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič, sreda, 28. januarja, ob 17. uri v muli sejni sobi skupščine občine 25. seja ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič, ponedeljek, 2. februarja, ob 17. uri v veliki sejni sobi skupščine občine 24. seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič, ponedeljek, 2. februarja, ob 17. uri v mali sejni sobi skupščine občine DOGOVORIMO SE Krajevne skupnosti dobijo več r Dnevni red Po ugotovitvi sklepčnosti bodo delegati razpravljali o zapisnikih zadnjih sej in o uresničevanju sklepov, zatem pa bodo obravnavali: — osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občim Trtic v letu 1981 — uskladitev statuta občine Trtic /. osnutki amandmajev k ustavi SR Slovenije — predlog odloka o določitvi prispevnih stopenj za uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, komunalne dejavnosti, požarne varnosti in stanovanjske dejavnosti v občini Trtic od 1. 1. do 31. 12. 1981 — predlog odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen in o skupnosti za cene občine Tržič * — osnutek odloka o proračunu občine Trtic za leto 1*81 — osnutek programov sredstev in skladov skupščine občine Tržič za leto 1981 — informacija o oblikovanju občinskih blagovnih rezerv — poročilo o pristopu k družbenemu dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Trtic — volitve in imenovanja — odgovori na delegatska vprašanja ter predlogi in vprašanja delegatov Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta razpravljala se o — poročilu odbora za uporabo sredstev samoprispevka Tako kot vsako leto, tudi v začetku letošnjega daje izvrsni svet v razpravo osnutek programov sredstev in skladov skupščine občine Tržič. Prva na spisku so sredstva za financiranje negospodarskih investicij. Najbolj značilno zanje je povečanje prispevka združenega dela za naložbe v krajevnih skupnostih, saj naj bi se znesek na zaposlenega delavca s sedanjih 500 dinarjev povečal na 650. Novi vir prihodka predstavlja prenos neporabljenih sredstev za vzdrževanje vojaških objektov, s čimer bo ta račun prenehal. Če bo predlog izvršnega sveta osvojen, bodo letos krajevne skupnosti za naložbe dobile 30 odstotkov več denarja oziroma skoraj 1,7 milijona dinarjev, enaka vsota pa je predvidena za izvedbo programa četrtega samoprispevka, če bo referendum uspel. V nasprotnem primeru bo treba med krajevnimi skupnostmi izpeljati usklajevalni postopek. Nerazporejenih ostaja 740.000 dinarjev, ki jih bodo po dogovoru namenili za geodetske naloge, obnovo dvorane pihalnega orkestra ali za izdelavo urbanističnega načrta tržiške občine. Drugi sklad predstavljajo sredstva za pripravo in komunalno ureditev zemljišč, ki jih skupščina občine prenaša na enoto za urejanje stavbnih zemljišč pri komunalni skupnosti. Viri prihodkov so isti, upoštevano pa je 20-odstotno povečanje nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča. Sredi letošnjega leta, ko bo potekel tretji občinski samoprispevek, bo nehal obstajati tudi ta sklad. Prenesena sredstva in petmesečni dotok iz osebnih dohodkov zaposlenih bo zadoščal za pokritje vseh obveznosti, tako da prispevek združenega dela ne bo več potreben. Ostajajo še sredstva za nacionalizirana gradbena zemljišča, ki pa ho, prenesena iz minulega leta, dokaj skromna in bodo uporabljena za odškodnine za morebitni odkup zemljišč. Cene pod občinskim nadzorom Obveznosti naj veljajo za vse Konec preteklega leta je tržiško združeno delo sklepalo o planskih dokumentih občinskih interesnih skupnosti, na osnovi katerih bo v tem srednjeročnem obdobju zbiralo denar za reševanje skupnih potreb. Samoupravne sporazume je prejelo 61 temeljnih in drugih samoupravnih organizacij, ki zaposlujejo 5764 delavcev. Kljub podaljšanemu roku pa jih povsod niso sprejeli. Skupščina občine je na osnovi republiških zakonov pristojna, da z odlokom predpiše obveznosti za vse zavezance. Če družbena skupnost vsem delovnim ljudem in občanom zagotavlja enak obseg dejavnosti, ki so skupnega pomena, je prav, da veljajo enake prispevne stopnje tudi za tiste, ki samoupravnih sporazumov o temeljih planov interesnih skupnosti niso sprejeli, tudi za delavce, ki so zaposleni v poslovnih enotah s sedežem zunaj občine Tržič. Tako bi imeli vsi delovni ljudje in občani enakopraven položaj pri uresničevanju pravic in obveznosti na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstva, zaposlovanja, komunalne dejavnosti, požarne varnosti in stanovanjske dejavnosti. Izvršni svet skupščine občine Tržič predlaga v sprejem odlok o določitvi prispevnih stopenj za uresničevanje programov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, komunalne, požarnovarnostne in stanovanjske dejavnosti v obodobju od 1. januarja do 31. decembra 1981. leta za zavezance, ki k planskim dokumentom niso pristopili. Ugotovitveni sklep Zbori skupščine občine Tržič so julija lani sprejeli družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini in obenem tudi sklep, da je treba akcijo za pristop k dogovoru začeti takoj. Komisija za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič je vsem organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam poslala pristopne izjave. Do konca novembra jih je podpisala večina udeležencev, po objavi dogovora pa še zamudniki. K družbenemu dogovoru je tako pristopilo 52 podpisnikov, kar pomeni, da ga bodo spoštovali v vseh tržiških delovnih sredinah. V skladu z zveznim zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen ter republiškim zakonom o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole- cen in skupnosti za cene je potrebno letos zagotoviti vse pogoje in sprejeti izvedbene akte, da bodo nove sistemske rešitve čimprej zaživele. Zakona urejata osnove oblikovanja cen in družbenega nadzora nad njimi. Novost, ki jo prinašata in je Presežek za blagovne rezerve Sredstva za splošno porabo bodo letos v tržiški občini največ zaostajala za rastjo dohodka; kar za 15 odstotkov (skupna poraba zaostaja za deset). V denarju to pomeni, da se bo v občinski proračun nateklo predvidoma 40,1 milijona dinarjev, kar je le za 18,5 odstotka več od dovoljenega obsega v preteklem letu. •Presežki prihodkov bodo tudi letos vrnjeni v obliki nujnih gospodarskih posegov za kompenzacije in občinske blagovne rezerve, za kar je v osnutku odloka o proračunu predvidenih blizu dva milijona dinarjev. V času, ko je izvršni svet skupščine občine Tržič oblikoval osnutek odloka, še nista bila sprejeta dva pomembna dokumenta republiške resolucije, in sicer dogovor o omejevanju splošne porabe v občinah in dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1981. Novosti bo izvršni svet, hkrati s pripombami iz javne razprave, vnesel v predlog odloka o proračunu občine Tržič. obvezujoča, pa so skupnosti za cene. S tem, ko bodo ustanovljene v vseh občinah, bo konec doslej pretežno administrativnega odločanja o cenah. Nadomestilo ga bo sporazumevanje in dogovarjanje med proizvajalci in porabniki. Z odlokom o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen in o skupnosti za cene občine Tržič opravlja izvršni svet nadzor nad cenami, ki so v pristojnosti občin: del dejavnosti industrije in rudarstva, gradbeništva, prometa in zvez, trgovine, gostinstva in turizma, obrti in osebnih storitev, stanovanjska in komunalna dejavnost in urejanje naselja ter prostora, del dejavnosti finančnih, tehničnih in poslovnih storitev, izobraževanja, znanosti, kulture in informacij ter zdravstvenega in socialnega varstva. Izvršni svet skupaj z republiškim in drugimi občinskimi izvršnimi sveti sklepa dogovore o uresničevanju politike cen, obenem pa tudi nadzoruje delo skupnosti za cene in odloča o pritožbah proti njenim odločitvam. Skupnost za cene. ki ima svojega predsednika in svet, sestavljen po delegatskem principu, bo za svoje delo črpala denar iz občinskega proračuna in nadomestil za storitve, ki jih bo opravljala. Delovne skupnosti ne bo imela. Vsa strokovna dela bo prevzel komite za družbeno planiranje in gospodarstvo skupščine občine Tržič. Računi so poravnani Pri občinski konferenci SZDL je bil konec 1976. leta oblikovan odbor za uporabo sredstev tretjega samoprispevka. Zdaj, ko se njegovo odgovorno delo vse hitreje bliža koncu, delegatom poroča o zbiranju in koriščenju denarja za gradnjo družbenih objektov ter naložbe v krajevnih skupnostih v minulem letu. Poročilo pravi, da je bilo že v devetih mesecih zbrane 90 odstotkov za celo leto načrtovane vsote, in to predvsem zaradi poravnavanja starih »dolgov« po družbenem dogovoru, ki so ga podpisale tržiške organizacije združenega dela; razen Metalke in TZE Tržič. Večino lani zbranega denarja je odbor namenil za dom upokojencev, ki je stal točno 64,411.590 dinarjev. Odprto ostaja le vprašanje ureditve Pavlinovega vrta. Drugi večji porabnik sredstev tretjega občinskega samoprispevka so bile krajevne skupnosti. Za njihove naložbe je bila lani na skupščini sprejeta valorizacija v višini sk oraj 20 odstotkov. Volitve in imenovanja Umirjena gospodarska rast Izvršni svet daje v obravnavo osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in raz voju občine v letu 1981 Gospodarski tokovi v svetu in doma, težave v preskrbi z naf to, s surovinami in z reprodukcijskimi materiali bodo let" močno vplivali tudi na razvoj tržiške občine, saj bo stopnja g spodarske rasti predvidoma nižja od povprečno načrtovane to srednjeročno obdobje. Ob upoštevanju prizadevanj za ustalitev gospodarstva let družbeni proizvod ne bo dosegel triodstotne rasti, medtem ko b) vrednostno v primerjavi z lanskim večji za dobrih 22 odstotkov, Osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana tržiškt občine za letos postavlja tudi ostre meje glede vseh oblik po rabe. Tako bodo sredstva za osebne dohodke naraščala povprečju za pet.odstotkov počasneje od dohodka, s čimer bodo ohranili njihovo realno raven iz preteklega leta, sredstva u skupno porabo, razen za invalidsko pokojninsko zavarovanj« ter starostno zavarovanje kmetov, bodo rasla za deset odstot kov počasneje, sredstva za splošno porabo pa za 15 odstotkov počasneje od dohodka. Za skupne potrebe na področju družbenih dejavnosti bodo letos v tržiški občini porabili 206,5 milijona dinarjev, in to izključno za redno dejavnost. Od naložb je v programu zajeta le obnova planinskih domov v višini 982.000 dinarjev, medtem ko bodo okrog 9 milijonov di, narjev za izgradnjo naprav za ogrevanje letnega kopališča, i obnovo kulturnih spomenikov in pripravljalna dela za obno\ . osnovne šole heroja Grajzerja zbirali na osnovi sprejetega dr benega dogovora o financiranju gradnje družbenih objektov. Posebno zanimiv je osnutek resolucije v poglavjih, ki go> rijo o razvoju združenega dela. Zaposlovanje, na primer, bo : od enoletnega generacijskega prirastka, medtem ko bo d< obstalo v delovnih skupnostih organov družbenopolitične ski nosti, v banki, samoupravnih interesnih skupnostih in delovt skupnostih skupnih služb v proizvodnih temeljnih organu jah. Lani se je tržiška industrija zelo dejavno vključila v prizad vanje za povečan izvoz. Dosegla je tako dobre rezultate, da bo letos težko bistveno presegla, četudi si bo z iskanjem not njih možnosti in novih prodajnih poti prizadevala. Veliko nai rov pa jo čaka tudi pri krčenju uvoza, katerega delež v izvozu i uporabi domačih surovin, znanja in tehnologije predvidoma bo presegel 70 odstotkov. Gospodarske naložbe bodo v primerjavi z minulim let večje ob upoštevanju razvojnega programa Lepenke, ki ima prednostnih kriterijih in stopnji pripravljenosti najboljšo oi vo za uresničitev. Predsedniki največ štiri leta je osnutek socialistične Davčni zaključni račun ter zaključni račun prispevkov za sta1 rostno zavarovanje kmetov mora pregledati in izdelati poročilo komisija, ki jo imenuje skupščina občine. Komisijo naj bi letos sestavljali Janko Ahačič iz Pod-Ijubelja, Marica Aljančič in Olga Mešič, obe iz Bistrice. V delavski svet sestavljene organizacije Gorenjski zdravstveni center Kranj pa naj bi delegati na predlog komisije za volitve in imenovanja imenovali Bojana Balantiča iz Bistrice, delegata zbora združenega dela skupščine občine Tržič. Zakaj dva delegata Delegacija osnovnih šol je v razpravi o predlogih za imenovanje delegatov v svete osnovnih šol na decembrski seji zbora združenega dela vprašala, zakaj imenuje skupščina v svet osnovne šole heroja Bračiča in osnovne šole Kokrškega odreda po enega delegata, v svet osnovne šole heroja Grajzerja pa dva. Odgovor je pripravila kadrovska služba občine Tržič, ki pojasnjuje, da je svet posamezne šole sestavljen na osnovi njenega statuta. Statut osnovne šole heroja Grajzerja določa, da skupščina v njen svet imenuje dva delegata, medtem ko se prvi dve šoli »zadovoljujeta« z enim. V javni razpravi amandmajev k ustavi republike Slovenije. Dopolnitev ustave pa obvezuje tudi občine, da v svojih statutih primerno dogradijo določbe, ki bodo omogočile doslednejše uveljavljanje načel kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti. Spremembe 164. in 166. člena statuta občine Tržič pomenijo statutarno ureditev trajanja mandata funkcionarjev skupščine občine v mejah, ki jih določa osnutek amandmaja II k republiški ustavi. Komisija za pripravo sprememb in dopolnitev statuta je preučila vse možne variante in predlaga, naj bi mandatna doba predsednika in podpredsednika občinske skupščine ter predsednikov in podpredsednikov zborov občinske skupščine Tržič trajala dve leti s tem, da so lahko ponovno izvoljeni. Komisija namreč meni, da bi s krajšim mandatom težje našli primerne ' kadrovske rešitve, zagotovili kontinuiteto v vodenju in poglobljeno poj problematike na različnih p«v dela funkcionarjev, predvsem področju splošne ljudske obi družbene samozaščite. Drugi in četrti amandma bliski ustavi pa posegata na p. la izvršnega sveta. Komisija pravo sprememb in dopolnite! činskega statuta predlaga, naj | loči za predsednika izvršnega \ mandatna doba štiri leta bm\ nosti ponovne izvolitve, za i. izvršnega sveta pa mandatna \ štiri leta z možnostjo ponovne >, litve. S tem bi zagotovili u»i vitejše delo v zvezi z uresničeval aktov občinske skupščine, prel pa politike razvoja na posatni področjih ter dolgoročnejših »L za katere je odgovoren izvršna O primernosti predlaganih m. bodo po obravnavi v zborih sk\L ne občine Tržič razpravljali oi na zborih krajanov in zborih <| cev. Lani se je tržiška industrija zelo uspešno vključila v prizadevanj* večji izvoz, tako da bo letos kljub iskanju notranjih možnosti in prodajnih poti ugodne rezultate težko bistveno presegla. Največ df je gospodarstvu spet prinesla tovarna Peko. ki je izvozila kar 42 stotkov celotne proizvodnje. S*. DOGOVORIMO S TOREK, 27 JANUARJA 1981 Vse šole pod eno streho 5.STRAN G LAS V novem šolskem centru, ki mora zaživeti jeseni, naj bodo združene vse usmeritve srednjega izobraževanja — Poklicna lesna šola nasprotuje takšni organizaciji Novi center usmerjenega izobraževanja, ki mora zaživeti z novim šolskim letom, je treba organizacijsko povezati tako, kot je bilo zamišljeno ob snovanju programa usmerjenega izobraževanja, so pou-larili na seji komiteja občinske konference ZKS Škofja Loka, ki je bila >retekli četrtek. Hkrati je treba »rganiziranje centra pospešiti, oce-tili pa so tudi, da se samoupravni »rgani posameznih šol premalo vKijučujejo v priprave organizacije centra. Leta 1976, ko so se začele razprave o usmerjenem izobraževanju, je bila v škofjeloški občini sprejeta usmeritev, da morajo srednje šole izobraževati takšne kadre, kakršne združeno delo v občini potrebuje, za kvaliteten pouk pa je potrebno zagotoviti primerne prostorske in druge gmotne zmogljivosti. Obe nalogi sta bili dobro opravljeni. V novem šolskem letu bodo kcija Nič nas ne sme presenetiti radovljiški občini 'emeljita ocena priprav RADOVLJICA - Sekretariat koordinacijskega odbora za splošno ljudsko obrambo in ruš beno samozaščito pri občin-ki konferenci Socialistične zve-v Radovljici, ki skrbi za u resici te v tokratne akcije Nič nas e sme presenetiti v občini, je na dnjih dveh sejah posvetil pozornost oceni dosedanjih priprav na akcijo v združenem delu in krajevnih skupnostih. Kot je ugotovil, nosilci priprav še vedno nimajo povsod izdelanih Ustnih programov, ponekod pa jih niso uskladili med seboj; še posebno ne s programi teritorialne obrambe, armade in milice. Šestavljalci programov pri njiho-l|vem oblikovanju očitno niso uspeli y pridobiti za sodelovanje za pomoč J zadolžene strokovne sodelavce, saj "|je vsebina izdelanih programov pre-. splošna. Obravnava predvsem po-s aamezne stopnje priprav, manj pa je l usmeritev za praktično izvedbo akcije. Koordinacijski odbori v krajevnih skupnostih in združenem delu ob tem kot poseben problem navajajo nezagotovljene vire financiranja in materialne oskrbe za izpolnitev akcije. To je po eni strani posledica slabega dogovarjanja, po drugi pa odraz pomanjkljive kadrovske sestave odborov. V krajevnih cijo v vseh okoljih sredstva javnega obveščanja, razen jeseniškega radia, doslej premalo storila. Svoje vloge prav tako niso odigrali krajevni in ulični odbori Socialistične zveze pa hišni sveti. Znano tudi ni, kakšne so razmere na področju požarne varnosti v stanovanjskih naseljih. Za odpravo teh in drugih pomanjkljivosti v pripravah na akcijo, ki bo dosegla svoj vrh marca in aprila, je sekretariat predložil, naj vsa odgovorna telesa Socialistične zveze in Zveze sindikatov ocenijo dosedanje priprave ter se zavzamejo za odpravljanje napak. Predsedstvu občinske konference Socialistične zveze pa je sekretariat dal pobudo za sklic seminarja, na katerem bi vse nosilce priprav podrobno seznanili z njihovo odgovornostjo in nalogami v akciji Nič nas ne sme presenetiti. J.Rolc v 1. razred vpisali 7 lesarskih oddelkov, 4 oddelke strojno-kovinar-skih usmeritev, 3 oddelke družbo-slovno-jezikovne usmeritve in 2 oddelka cestno-prometne usmeritve. Zagotovljene so tudi prostorske možnosti za izvajanje teh programov in bivalni pogoji za učence, ki se bodo vključili v šolanje v Skofji Loki in so doma v drugih krajih. Avgusta bo namreč hkrati s centrom odprt tudi nov dijaški dom. Vzgojnoizobraževalni programi vseh usmeritev so v 1. in 2. razredu enaki, razen osnov tehnike in proizvodnje, zato bodo morali v učni proces vključiti vse razpoložljive kadre. Vzdrževanje novo zgrajenih objektov, učne tehnologije in opreme bo znatno dražje kot v sedanjih učnih razmerah. Zato je najbolj sprejemljiv predlog, da je bodoči center ena delovna organizacija s temeljnimi organizacijami — vsaka umeritev bi bila organizirana v lastni temeljni organizaciji. Enako tudi dijaški dom in športna hala. Na ta način bi z združevanjem sredstev za amortizacijo in vzdrževanje, z združevanjem kadrov, knjižnice in učne tehnologije, najbolj smotrno gospodarili in kvalitetno usposabljali. Takšni organizaciji pa nasprotuje kolektiv poklicne lesne šole, češ, da so se v posebni izobraževalni skupnosti lesarstva dogovorili, da bo srednja šola lesarske usmeritve v Skofji Loki samostojna delovna organizacija. Učne in bivalne prostore naj bi v novem centru in dijaškem domu le pogodbeno najemali. Ker se novo šolsko leto hitro bliža in ne kaže računati, da bo dovolj zgodaj, če bo vse za prehod na usmerjeno izobraževanje pripravljeno septembra, z organizacijo centra ne kaže več odlašati. Dogovoriti se je treba čimprej in to v skladu s sprejetimi usmeritvami, so poudarili na komiteju. L. Bogataj Poudarki iz referata Mitje Ribičiča na nedavni programski seji republiške konference SZDL o aktivnostih socialistične zveze v preteklem letu. Mitja Ribičič je celovito ocenil dejavnost socialistične zveze in orisal njeno dejavnost na številnih področjih in med Ufskupnostih, ki bi morale med pri-A.pravami stalno sodelovati z delov-A jiimi organizacijami .'n samouprav-\ nimi interesnimi skupnostmi na svojem področju, namreč niso zago-i tovili frontne zastopanosti članstva drugim spregovoril tudi « ani^V 9 v odborih in drugih telesih. To pa bi ni kulturni situaciji v svet« S " omogočilo učinkovitejšo družbeno- nas. Iz njegovega referati «l p" ^politično aktivnost, še zlasti pri rata povze- usposabljanju občanov in seznanjali, njuz njihovimi nalogami, i. Kot je sekretariat med drugim J °5ern!' so za seznanjenost delovnih fj^ ljudi in občanov s pripravami na ak- Problemska !| konferenca I o informiranju f Radovljica - Svet za informiranje pri občinski konferenci Socialistične zveze v Radovljici je na januarski seji ocenil potek priprav za [sklic že lani napovedane problemske konference o informiranju na področju radovljiške občine. Člani sveta so ugotovili, da je treba dopolniti doslej zbrane podatke v gradivu o razširjenosti in učinkovitosti informativnih oblik ter statistične podatke o razširjenosti osrednjih časopisov, pokrajinskega lista, lokalnih glasil in drugih množičnih sredstev javnega obveščanja. Pri pregledu sedanjega stanja informiranosti bo treba posebej razčleniti vlogo in delež občinskega informacijsko dokumentacijskega centra, ki zaradi šibke kadrovske zasedbe in drugih opravičljivih razlogov še ni zadostil nalogam v delegatskem sistemu ter obveščanju delovnih ljudi in občanov. » Za dopolnitev že pripravljenega -gradiva so imenovali petčlansko delovno skupino, ki bo svojo nalogo opravila do 26. januarja. Svet se je .nan<>, da z jetniki lepo postopa in da jim skuSa lajšati trpljenje, zato je bilo to tembolj čudno. Guck je bil tisti, ki je tako kot gestapovski ekonom Pertsch večkrat poskrbel, običajno prek dr. Janeza Šarca jz Radovljice, * za sporočila posameznim zaupnim ljudem in organizacijam OF zunaj zaporov, kako se kdo drži pri zasliševanjih, kdo in koga izdaja. ** Njegovo obnašanje in reagiranje na Guckovo ponudbo bo še jasnejše, če opišemo samo še eno njegovo epizodo, ki pa je bila najhujša, najbolj pošastna. Zgodilo se je 20 dni po njegovi aretaciji. Ko so odpovedale prav vse gestapovske metode, so tudi Dolinska 31. marca 1942, ko so v Dragi ustrelili 29 talcev, večinoma njegovih sodelavcev iz Kranja, Straži-šča in Škofje Loke, odbrali za streljanje. Gestapovci so se obnašali tako, kot da bodo ustrelili tudi njega in kot da bo on trideseti. Dolinšek je o tem povedal avtorju, da so jih tisti dan 30 zvezanih rok odpeljali v Drago in jih zvrstili ob veliki jami: »Ob njej je stalo pet stebrov, na njih pa vrvi. Nasproti se je postavilo 15 esesovcev. Ko so na stebre privezali prve tri (streljali so le po tri naenkrat), so ti že začeli vpiti, naj pozdravijo svojce in podobno. Potem so začeli streljati, jaz pa sem vse to moral gledati. Desetkrat . . . Niso mi dali miru. Nemo sem gledal to pobijanje, vendar me tovariši niso izdali. . . Nemci pa so streljali kar naprej. Pobili so ves kranjski partijski komite, celo vrsto sekretarjev ... Zadnjega okrožnega sekretarja Lucijana Seljaka, ki se je po strahovitem mučenju delal zmešanega, nadalje Janeza Poljanca. člana tega komiteja. Bogomira Aliančiča, člana okrožnega odbora OF, Janeza Zerovnika, Franca Pfajfar-ja, sekretarja celice v Skofji Loki, ki je imel že blizu 50 let, in še veliko znancev. Ko bi moral priti na vrsto še jaz, me je namesto strelov spet zadelo vprašanje, kdo sem. Naj vendar to povem, če že zaradi drugega ne. vsaj zaradi tega, da bodo lahko napisali, koga so ustrelili. .. A tudi ob mrtvih tovariših nisem klonil!« Tedaj so ubili tudi Janeza Pipana, sekretarja celice iz Šenčurja, in Janeza Zlateta iz Vogelj. Naslednji dan so veliki rdeči plakati z Rosenerjevim podpisom prinesli imena devet- indvajsetih ustreljenih, trideseti pa naj bi bil Tone Dolinšek-Metod. Toda njemu je bila namenjena drugačna usoda. Kurirko Darinko Močnik, ki jo je gestapo namenoma spustil, so člani PK zasliševali prvič že tedaj, ko sekretar Tone Dolinšek še ni bil aretiran. Z njo so se pogovarjali vso noč, vendar niso mogli zvedeti, kaj in koliko je povedala. Rekla pa je, da je imela za seboj »rep«. Med »panjem ujeti Tone Dolinšek-Metod, sekretar PK KPS za Gorenjsko, je bil še v zaporih vedno v okovih. Med esesovcema pred celicami begunjskih zaporov. Na Dolinškovih nogah in rokah je okovje dobro vidno. kar je pomenilo, da jo zasledujejo. V res jo gestapovci že predelali v svoj prid, al njeno izdajstvo težko dokazovati. Del so bili to začetni poskusi vrivanja dom | nih, po gestapu predelanih prejšnjih \ stov med partizane in v organizacije ml nu na Gorenjskem. Nazadnje, ko je bilo po njeni krivil in škode že veliko, je bila ta nesrečnicaii vana z usmrtitvijo. Aretacije so bile torej razsežne koti i li. Res bi se jim bili mnogi aktivisti Je izogniti in preiti v ilegalo, vendar razi) ostajanje doma moramo iskati v pres njih in predvsem v tihem računanju \ češ da gestapu ni znano njihovo sodelov NOG. Zadrževale pa so jih tudi ostn slabe zveze z maloštevilnimi partizani, vzdušje po dražgoSki bitki in nemška Spočetka poleg vsega tudi niso vedeli, naenkrat toliko izdajanj in aretacij, taki gestapovski uspehi. Gestapo jih j* nečal. Dr. Janez Sare je po uradni dolžnosti hodil ah zaslišanji poškodovane jetnike v begunjske' zato je kot protifaftist lahko veliko storil pri ok\ ter pri reševanju hudo izmučenih. Guck je bil antinacist. ki so mu hitlerjevci fcuk zato je hil svojim »kameradom« vedno sumljiv bil tisti, ki je se posebno občudoval Dolinska ii zadržanje na zasliševanjih, o čemer je sporoči!; Končno mu je uspelo priti v stik z rajonskim) jem Radovljice Alojzom Poharjern-Gragorjcnj renjskim partizanskim zdravnikom dr. Ed>W harjem. Pripovedoval je. kako Metoda obM, spoštujejo tudi že drugi gestapovci, kajti m J zdrži ji vost so cenili tudi oni. Sporočal je. kan^ nost je skozi prestane muke postal Metod. Im bi mu rad pomagal, a da mu Metod ne zaupa.MW tudi razumljivo. Poskušali so vzpostaviti nml g bi Metodu kako pomagali, a se je vse podrlo Na| g Guck pred svojimi predstojniki prišel v ukeJtl so ga postavili na preizkušnjo. Veleli so mu, M,(? pretepe ter ga pri tem nadzorovali. Tako se je MU stepenega Metodovega hrbta »pokril« in inMM datki. ing. Alojz Pohar in dr Edvard Pohar. \m _ letih 1954 in 1972.) \ TOHfK 27*JAWUARJA 1981 7.STRAN G LAS a j * or S- « i.... Kdo je krivec? V glasilu občinske konference ZSMS Skofja Loka lahko preberemo zanimiv prispevek o novi športni dvorani na Podnu, oziroma o zamakanju skozi komaj zgrajeno streho. »Najprej se je pojavila lužica na enem koncu dvorane,« piše Anami Leben. »Ko sem bila tam naslednjič.je bilo lužic Se več. Ko pa so med našo uro telovadbe po dvorani telovadile tudi čistilke s krpami v rokah, je bilo jasno, da voda teče skozi streho. Še bolj čudno je, da zamaka tudi tedaj, ko sploh ni dežja. Razloženo je bilo, da je to zato, ker se vlaga nabira na ohlajeni strehi. Naj bo kakorkoli, naj so vedra zaradi dežja ali zaradi vlage na strehi, mi ne moremo telovaditi, razen, če bi se šli štafetni tek v nastavljanju veder ali s krpami v rokah?« Prispevek je sicer kratek, ponovno pa opozarja, da bi bilo treba pri projektiranju tako dragih objektov marsikaj spremeniti. Oziroma, takšnih projektov ne bi smeli sprejemati, saj imamo že dosti slabih izkušenj z najrazličnejšimi ravnimi strehami, ki so se že zdavnaj izkazale za neprimerne v našem alpskem podnebju. K temu pa v zadnjem času dodajamo še neustrezne materiale in potem, namesto za dejavnost krajevne skupnosti trosijo denar za popravilo projektantskih, gradbeniških in ne nazadnje tudi svojih napak zaradi slabe odločitve. L.B ZLATI JUBILEJ DRINOVČEVFH IZ STRAHINJA - Prisrčno, kot se za takšne priložnosti spodobi, sta v prvi polovici januarja proslavila 50. obletnico skupnega življenja Antonija in Jaka Drinovec iz Strani-njo. Mama Antonija, rojena 7. junija 1908 na Cegelnici, in oče Jaka, rojen 29. juujaleta 1905 v Strahinju, sta še vedno pod vtisom tega jubileja. Lepo ga je bilo proslaviti med osmimi otroki in vnuki, čeprav se v domači /uši pogosto srečujejo, pa je vendarle srečanje ob takšnem jubileju staršev najlepše. Zdravje spremlja Drinovčeva jubilanta. Mama, kije večino svojega življenja namenila šivalnemu stroju, še vedno rada požene njegovo kolo, sicer pa je njeno veselje vrt. Prav tako oče, zidar po poklicu, čeprav je pred desetimi leti nenadna ohromelost prizadela njegovo desno stran. Njegova volja je močnejša in redno vsak dan, če je le mogoče, postori kaj okrog domačije. Ko pobrskata po letih skup nega življenja so bila najtežja zadnja leta vojne. Oče je bil partizan, mama pa je doma sama skrbela za sedem otrok. Nikdar ni potožila, 1°, "Ll 2TgU' ampak so čakali in uPah> do se vrne oče. Dolgo je bdo čakanje do septembra 1945, koje bila družina spet popolna Dri- JKolEU nja nh JuhileJu tudi naše čestitke! (jk) - Poto. J Delovni radioamaterji Radioamaterstvo je ena množičnih dejavnosti, ki navdušuje mlade starejše ljubitelje te vrste Hn-ruk! pa je bil fičko ljubljanske registracije na glavni kamniški ulici premaknjen vstran. Pozabljivi voznik ga je pustil ob cesti, ne da bi pHtmislil, da bo komunalcem napoti. — Foto: M. Volčjak aktivnosti. Tudi med škofjeloško mladino je ta aktivnost precej razširjena, saj se že od leta 1973 zbira na loškem gradu več kot 30 radioamaterjev. Njihova glavna naloga je razširjanje tehnične kulture med mladimi. Tu so tudi najbolj aktivni, saj so pred kratkim organizirali kar dva tečaja. En tečaj poteka na osnovni šoli, drugi pa je tečaj za operaterke. V klubu pa se tudi redno usposabljajo operaterji za potrebe SLO in DS. Vedno radioamaterski klub tudi pomaga loškemu AMD pri organizaciji rallv tekem. Če bi pogledali v njihove arhive, bi našli zapiske tudi o tem, kolikokrat najdejo zveze z amaterji drugih držav in celin. Tako se pogosto sporazumevajo s prijatelji iz Japonske, Brazilije, Nove Zelandije, Južne Afrike in drugod. Svoje znanje so že preizkusili na raznih tekmovanjih doma in v tujini. Osvojili so že vrsto diplom in priznanj. Eden največjih uspehov je 6. mesto na tekmovanju jugoslovanskih radioamaterskih postaj, na katerem je sodelovalo več kot 150 tekmovalcev. Njihova največja želja je, da bi lahko posodobili naprave, saj sedaj pride na 30 članov le ena radijska postaja. Ker zanimanje mladih za to vrsto ljubiteljske dejavnosti narašča, postaja problem premalo radijskih postaj, vse bolj pereč. Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (60. zapis) Za ravnino na levem bregu Save, med Žirovnico in Begunjami, je med prebivalstvom teh krajev že od-davna udomačeno ime — Dežela. Torej smo, ko hodimo od Rodin Broti vasem na zahodu (Smokuč, loslovče, Breznica, Vrba, Zabrezni-ca, Selo in Žirovnica) v Deželi, podobno kot smo bili od Jesenic ob Savi proti zahodu — v Dolini. To so stara poimenovanja nekaterih delov Gorenjske — ne smejo iti v pozabo! Posebno ob misli, da utegnejo ti ostanki jezikovne starosvetnosti utoniti v poplavi takih tujih spake-drank, kot je n.pr., »regija«. VILLA RUSTICA Vprejšnjem zapisu sem kar preveč mimogrede omenil izjemno rodinsko znamenitost — ostanke temeljev stare kmečke hiše še iz rimskih časov. Seveda bi moral kaj več povedati — saj je namen teh zapisov tudi' opozarjanje na krajevne posebnosti, na dragocena zgodovinska in kulturna pričevanja. — Brž se opravičim: zdaj že skoraj dva meseca sneg pokriva ravnico v Ključeh ( ledinsko ime) pod Rodinami in tako tudi kamnite temelje antične podeželske hiše — v arheološkem izrazoslovju »ville rustice«, kar bi dobesedno lahko ponašili s »kmečkim dvorcem« ali »boljšo hišo sredi vrta«; odtod tudi ime za mestne in predmestne »vile«. No, Wj bo sneg skopnel, bom lahko k temu zapisu dodal fotografijo te rodinske znamenitosti in njene izmere. — Za zdaj povem le to, da so naši arheologi pred leti temelje odkrili izpod kamnitega grušča ter ugotovili, da je imela hiša kar tri bivalne prostore in da so v kotu osrednje »sobe« našli več značilnih rimskih predmetov, ki so bili v rabi v prvi polovici 2. stoletja naše ere. Ti predmeti so bili naslednji: lončevi-nasta vrča (za vodo, vino ali olje), keramična oljenka z likom Pegaza, bronasta zapestnica in bojni nož.(iz latenske, t. j. iz mlajše železne dobe, v Evropi zadnjih pet stoletij pred našo ero) z ohranjenim koščenim ročajem. Sredi drugega (severnega) prostora so pri izkopavanju odkrili ostanke skrčenega skeleta kakih 50 let starega moškega. Tudi opis Laverjeve freske na Homovi hiši in slikovni prikaz starodavnega ročnega žaganja plohov pri sosedovih moram odložiti za kdaj drugič. Cas me preganja, vreme pa ovira — a hiteti moram v Smokuč, četudi bi rad še ostal na Rodi-nah, tako zanimivi stari vasi z »izgubljeno« prafaro ... TOMA ZUPANA SMOKUČ to kratko oznako skušam -povedati, da je vasica med W-^Rodinami in Doslovčami v krog znamenitih gorenjskih krajev stopila predvsem zaradi zaslužnega Prešernovega genealoga (rodoslov-ca) in narodnoobrambnega delavca domačina monsinjorja Toma Zupana, nazadnje »vlastelina« na Okroglem pri Kranju. Le-tega je s svojo poslednjo voljo podaril najbolj nesrečno prizadetim našim soljudem — slepim. Zato preberemo na plošči, vzidani v pročelje gradiča na Okroglem: Tu je živel v letih 1904 -1937 Tomo Zupan, Prešernov rodoslo-vec, prijatelj mladine, dobrotnik slepili. Na pročelju Zupanove rojstne hiše, v Smokuču, ki se ji po domače pravi »pri Novakovih«, je vzidana druga spominska plošča z vklesanim napisom: Tu se je rodil 21. decembra 1839 msgr. Tomo Zupan, neutruden raziskovalec Prešernovega rodu in življenja. Preden o častitiljivem narodnjaku Zupanu (nekaj časa se je po Levstikovi želji podpisoval kot »Župan«) še kaj več povem, se moram ustaviti ob nenavadni situaciji: ob cesti pod gorami, ki meri v zračni črti komaj dobre štiri kilometre, se je zvrstilo kar sedem veljavnih vasi (Rodine, Smokuč, Doslovce, Breznica, Za-breznica, Selo in Žirovnica), od katerih Smokuč izstopa prav zaradi svoje »statike«: pred 100 leti je imel natanko toliko prebivalcev, kot jih ima danes! Ni se povečal ne pomanjšal! 230 prebivalcev prej, tudi zdaj le toliko! Medtem so se vse prejle naštete vasi pod gorami v teku poslednjih sto let številčno bolj ali manj okrepile: Rodine od 87 na 165, Doslovce od 107 na 124, Breznica od 139 do 354, Selo od 81 na 216 in Žirovnica od 175 na 573. Tudi bližnja Vrba je »zrasla« od 101 na 231 današnjih prebivalcev. Prav tako Breg, ki tudi sodi v našo »Deželo«, se je »okrepil« od prejšnjih 83 na 294 današnjih stalnih domačinov. - Le zakaj je le Smokuč izjema v tej vsesplošni rasti? Ko pa je Smokuč vendar tako prijetna gručasto oblikovana vas v prisojni zavetni legi na podnožju (resda bolj plazovitega) Smokuškega vrha (1113 m^. Nekaj hiš imajo Smo-kučani tudi v bregu na Pečeh, preko , katerih vodi v višini 878 m kolovoz v dolino Završnico. Močan izvir nad Smokučem oskrbuje z dobro vodo kar več vasic v »Deželi«. Rojstna hiša (z vzidano spominsko ploščo) Toma Zupana v Smokuču (p. d. pri Novaku). Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše; Jelko Peternelj Priredba: M. ZrinskJ iu»! 1 m 112. Tako je bilo v stiikem samostanu, ko je prispelo deželo drugo sporočilo, ki je povzročilo, da so vsi 't! pozabili na Marka in zaprtega cigana. Slovenske dežele si m! *e niso opomogle, ko je Turek ponovno prihrumel v naše kraje. V tem času je bolj ko kdajkoli veljalo pravilo »po-*j sna gaj si sam in Bog ti bo pomagal«, zakaj redne vojske ni J bilo, da bi se postavila nasproti divjemu sovražniku. Po "Hl^orah so gorele grmade in naznanjale, da se bliža sovraž-^ ni k. Vsa dežela je bila en sam velik vojaški tabor. 113. Leta 1475 so Turki v najlepšem poletju udarili na južno Štajersko. Vodil jih je Ahmed paša. Bilo jih je 12000 mož, večinoma konjenikov in precej janičarjev. Glavar koroške dežele Jurij šenk je v naglici zbral nekaj vojakov po vseh treh deželah, da bi zadrževal Turke, dokler se ne zbere velika vojska, ki bi zmogla postaviti se Turkom iz oči v oči. Tudi Peter Kozjak bi moral s svojimi hlapci pomagati Šenku, toda neljuba mu je bila že misel smrt. Tudi Slave si ni upal pridobiti. 114. Domovine tak človek tako ne more ljubiti toliko, da bi opasal meč zanjo, posebno še, če že svojega bližnjega in tistega, ki je iste krvi z njim, ne ljubi... Tako je torej prevzel stiske in kozjaške hlapce pod svoje poveljstvo Petrov sorodnik, Ludvik Kozjak. V samostanu pa so popravljali poškodovano obzidje, prinašali s pristave živež in sploh vse pripravljali, da bi se branili pred Turki do zi" kajti privreli so kakor ploha in izginili, ko so naropali dovolj in se do sitega napasli v krvi nedolžnih. O LAS 8.STRAN Svetovni alpski pokal Bojan Križaj naredil nemogoče! .... ____i__» *__k. im Jni* Kurali WENGEN, 25. JANUARJA -»Zakaj mbs bil v prvi v o*nji tako počasan, aern vprašal na cilju Toneta Vogrinca. Odgovoril mi je, da tekmovalec, ki na progi ne naredi napake, ne more biti hiter. •--—S Izjemen uspeh Borisa Strela (Nadaljevanje s I. »truni) skupnem seštevku svetovnega pokala na vodilnem mestu. Hkrati s to zmago je to tudi njegova sedeminpetdeseta zmaga v svetovnem pokalu. Izjemen uspeh je za jugoslovansko smučanje dosegel tudi Ločan Boris Strel, ki je skupaj z Avstrijcev Orlainskvm na izrednem drugem mestu. K uspehu Borisa Strela je svoje dodal še Jože Kuralt, ki je enajsti. Jugoslovani so že v prvem nastopu dokazali, da so v odlični formi. Po tem prvem nastopu je bil Strel drugi, Kuralt osmi. Križaj deveti in Fransko sedemnajsti. Zal pa je Bojan Križaj v drugem nastopu po odličnem vmesnem času tik pred ciljem naredil napako in moral je odnehati. Ista usoda pa je doletela tudi Franka. In to na istem mestu kot lani. Vseeno smo lahko z današnjim izkopičkom Jugoslovanov zadovoljni, saj smo ponovno dokazali, da smo med najboljšimi na svetu. Iskrene čestitke vsem. Neuradni vrstni red - 1. Sten mark (Švedska) 2:45,00, 2. Strel I (Jugoslavija) in Orlainskv (Av strija) 2:46,70, 4. Liithy '(Švica) 2:46,71, f). Halsnes (Norveška 2:46,75 ... 11. Kuralt .(Jugoslavija) 2:48,15. -dh Te besede sem imel še vedno v ušesih pred startom drugega nastopa. Pred menoj pa je Luzem-buržan Girardeli iz prvega mesta izrinil z od lil ni m c asom vodilnega Stenmarka. Zakaj tudi meni ne bi uspelo.« Tako je po veliki zmagi in izredni vožnji v drugem nastopu dejal zmagovalec wengenakega slaloma Bojan Križaj. Bojanu je uspela fantastična vožnja v drugem nastopu! Teško smo pričakovali današnji slalomaki nastop za svetoval pokal. Vsi smo še bili pod vtisom padca Bojana K riza j a na kitzbu-helakem amaku. Ali je Bojan odpravil psihične in fizične posledice tega padca? Kako bodo smucali ostali naši? Vsi, ki računajo aa letošnje lovorike v svetovnem pokalu, niso med tednom počivali. Tako kot naši so ae pripravljali naprej za drugo polovico nastopov v smuku, slalomu in veleslalomu. Dp konca letošnjega svetovnega pokala je namreč še dva meseca. Nali Strel, Kuralt, Cerkovnik in Franko so takoj iz Kitzbehla odšli na trening v Adelboden, Križaj je po padcu za dva dal odšel na počitek domov, že v sredo pa se je priključil našim v Adelbodnu in začel trenirati. Wengenako alalomišče je bilo spet odlično pripravljeno, kot se za to najstarejšo alpsko prireditev spodobi. Proga je bila trda in ledena. To je ob lepem vremenu slalomu dajalo se poseben ton. Vodstvo po uvodni prvi vožnji je prevzel prvi favorit Stenmark. Presenečenja tudi v Wegenu v tem prvem nastopu niso izostala, aaj je s Startno številko dvaindvajset prišel na drugo mesto Nockler. Vratni red do desetega mesta je bil naslednji: Stenmark, Nockler, S. Makre, G ros, Žirov, Halsnes, Frommelt, Girardeli, DeCniesa in Križaj. Razlike med prvimi in petnajstim so bile minimalne. Od naših je dobro vozil tudi Franko, ki je bil petindvajseti. Strel in Cerkovnik sta morala odnehati, med- tem ko je Joše Kuralt tokrat vozil nekoliko zadržano in bil »sele« petintrideseti. Rasplet za končnega zmagovalca je bil negotov kot le nikoli doslej. Od prve peterice v drugem nastopu je odpadel le Bruno Nockler. Stenmark je z majhnimi napakami prevzel vodstvo in ae na cilju se veselil zmage. Imel je najboljši čas! Toda ni vedel, da ima na startu le tekmeca, ki sta ga sposobna prehiteti in izriniti s prvega mesta. Za presenečenje je prvi poskrbel sedemnajstinpolletni Avstrijec, ki vosi za Luzemburg, Mark Garardeli. Z odlično vožnjo je dosegel najboljši čaa in prevzel vodstvo. Toda le za kratek čaa. Deseti je bil aa startu lanski zmagovalec Weagna Jugoslovan Bojan Križaj. Naš najboljši smučar se je silovito pognal a starta. Idealno je ujel smučino in brez ipake in hitro izpeljal najtežji >1 proge tako hitro, da je bil že mi čaa neverjeten! Enako f Skupščina blejskih hokejistov BLED - Z otvoritvijo nove športne dvorane za hotelom Krim ae obetajo blejskemu hokeju in umetnostnemu drsanju obetavnejii časi, je enotna ugotovitev 150 članov HDK Bled, zbranih na redni letn' skupičini. S prizadevnostjo, ki jo blejskim iikw? '"V?'1 •vc«» ne manjka, bodo svoj glavni cilj - delo z najmlajšimi - v pogo-Jln, ki se jim z otvoritvijo nove dvorane ponujajo, skušali čim bolj dosledno uresni-čevsti. Začetki organiziranega hokeja in drsalne sole na Bledu segajo v leto 1975. V tekmovalni sezoni 1975/76 so hokejisti Bleda že osvojili naslov republiškega KI « * treh n«"l«»njih sezonah so bili najbolj*; v slovenskohrvaski hokejski ligi. V sezoni 1978/79 so si pridobili pravico nastopanja v I. zvezni hokejski ligi. a u e,ovaBJu zaradi prevelikih stroškov odpovedali. Leto kasneje, potem ko so ostali brez motnosti vadbe in Igranja tekem na blejskem drsališču, so v 8HHL zasedli tretje mesto. Po lanski naporni, a po rezultatih sodeč, ne preveč uspešni tekmovalni sezoni, ko so za vadbo in igranje tekem na Jesenicah potrosili precej sredstev, so se letos odpovedali tekmovanjem, dokler ne bo blejska športna dvorana povsem nared. Uporaba drsališča je za hokejiste glavni strošek in za to si člani HDK Bled precej obetajo od februarskega sestanka s predstavniki začasnega upravitelja športne dvorane Zavoda za pospeševanje in razvoj turizma Bled in TTKS Radovljica, ko naj bi z ustrezno rešitvijo glede financiranja prispevali k razvoju hokejsko-drsaJnega športa na Bledu. alnega športa na Bledu. Številne tuje in domače hokejske ekipe, ki že izražajo pripravljenost za P"Prf' ve na Bledu, bi z najemom dvorane prispevali k njeni čimpolnejši izkoriščenosti. 8 tako zbranimi finančnimi sredstvi pa bi znižali visoke stroške obratovanja drsališčs. rsališča. LOawa*Uye|> tudi plodno sodelovanje s hokejisti iz Pardubic na Češkoslovaškem, pravah * " Pionlrskim in mlueMnskim moštvom na 10-dnevnih pri- livi ^aT!*0^ 1981 /82 " bodo vključili v tekmovanje v slovenskohrvaski hokejski 8s1a . ■ moštvom, v tekmovanja pa bodo vključili tudi pionirje in mladince, v.trl . i in delom M M PP nekaj letih kaljenja v tej ligi potegovali za n« lEJ z.ve",no hokejsko ligo. Edinemu trenerju, ki opravlja svoje delo honorarno, bodo pri delu z najmlajšimi pomagali igralci članskega moštva. n-». otvoritvijo dvorane dani osnovni pogoji za razvoj hokejsko-drsal- nega športa na Bledu, tukajšnji športni delavci ne drže križem rok. čirih«-?-' i . nim vodstvom pričnemo 24. januarja s hokejsko-drsalno šolo za ^ZuTmKrT9 in prav med nJlB,i naJ bi Lokali bodoče hokejiste in umetnostne arsaice MUK Bled,« pravi sedanji predsednik HDK Bled dr. Branko Lubej. 1 H Hauh del vmesni ca« borbeno in hitro je Bojan izpeljal tudi dragi del, čeprav ga je v vertikali nekoliko zaneslo. Ujel se je, mojstrsko izpeljal tudi to napako in na koncu dosegel najboljši čas in svojo drugo zmago odkar nastopa v svetovnem pokalu! To je že štiriinštirideeeta uvrstitev Krišaja med najboljše, ki osvajajo točke v svetovnem pokalu. Lepo uvrstitev je dosegel tudi Jure Franko, aaj je bil dvaindvajseti, Joše Kuralt pa je napravil napako in odstopil! Rezultati - 1. Križaj (Jugoslavija) 1:34,27, 2. Girardeli (Jugoelavi-burg) 1:34,69, 3. Stenmark (Švedska) 1:3437, 4. Zirov (8Z) 1:35,23, 5. De Chiesa (Italija) 1:35,29, 6. Orlainskv (Avstrija) 1:31,31, 7. S.Mahre (ZDA) in Str and (Švedska) oba 1:35,41, 9. Frommelt (Uechtenstein) 1:35,46, 10. Halsnes (Norveška) 1:35,50, 11. P.Mahre (ZDA) 1:35,76, 12. Gaspoz 1:35,80, 13. Gubsser (oba Švica) 1:35,91, 14. Gros (Italija) 1:95,93, 15. Kaiwa (Japonska) 1:30,04, 22. Franko (Jugoslavija) 1:37,32. D. Humer Medklubske sankaSke tekme v Idriji Prizadevni člani sankaikega kluba Idrija so v nedeljo, 18. januarja 1981 organizirali medklubske sankaške tekme s tekmovalnimi sanmi na novi, 656 metrov dolgi progi Zagodov vrh — Zagoda. Proga je s 14 zavoji in 14 odstotnim povprečnim padcem zahtevala od tekmovalcev veliko tehničnega znanja in spretnosti. Tekmovanja se je udeležilo 50 tekmovalcev in tekmovalk z Jeaenic, Idrije, Kranja, Tržiča in Železnikov. Največ uspeha so imeli sankači Tržiča in Železnikov, vendar pa so tudi idrijski sankači dosegli nekaj dobrih uvrstitev. REZULTATI: MLADINKE: 1. Planine Marija (Jesenice) 2.38,84; 2. Stale Tončka (Železniki) 3.10,11; ČLANICE 1. Tolar Marija (Železniki) 2.04,95; 2. Miklavčič Jana (Idrija) 2.09,1«; 3. Rev Barbka (Jesenice) 2.10,76; MLAJŠI MLADINCI: 1. Bernik Rodi (Železniki) 2.10,87; 2. Jeram Edi (Idrija) 2.11,74; 3. Meglic Marko (Tržič) 2.14,21; STAREJŠI MLADINCI: Kos Boris (Tržič) 1.56,99; 2. Dragi če vi £ Goran (Trži«) 2.13,80; 3. Portuna Drago (Idrija) 2.19,53; ČLANI: 1. Česen Drago (Tržič) 1.43,32, 2. Klinar Mirko (Jesenice) 1.46,32, 3. Neme Jože (Tržič) 1.47,12; STAREJŠI C LANI: 1. Debeljak Viko (Železniki) 1.5S.58, 2. Meglic Jože (Tržič) 1.59,07, 3. Česen Milan (Tržič) 2.95.61; Deveto evropsko prvenstvo v alpskem smučanju Evropski mladinski upi na Starem vrhu SKOFJA LOKA - Starovrška smučišča so pripravljena na deveto mladinsko evropsko prvenstvo v alpskem smučanju. Od 20. januarja do 1. februarja ae bodo evropski in drugi mladi alpski upi na teh progah potegovali za letošnje evropske naslove v smuku, veleslalomu in slalomu. Organizator SK Alpetour iz Škofje Loke ae je pod pokroviteljstvom IMP iz Ljubljane potrudil, da bo deveto evropsko mladinsko prvenstvo na dostojni ravni. Organizacijski odbor vodi Janez Ster, na čelu častnega odbora pa je Stane Dolanc. V času evropskega prvenstva bo na starovrikih smučiščih nastopilo nad s to petdeset mladih evropskih alpskih nad. Na startu bodo alpiake in alpinci Jugoslavije, Švedske, ZRN, 8Z, Norveške, Francije, Velike Britanije, Avstrije, Liechte na teina, Finske, Švice, Italije, Bolgarije, CS8R, Monaka, Poljake, svojo prijave so poslali tudi Kanadčani, organizatorji pa pričakujejo prijave še nekaj držav. Izbrana je tudi že naša moška in ženska vrsta, ki bo skušala izkoristiti domač teren in doseči dobre uvrstitve. Ksj lahko se zgodi, da bodo jugoslovanski tekmovalci in tekmovalke posegu po evropskih naslovih in dosegli tisto kar sta leta 1075 Bojan Križaj in leta 1077 Boris Rtrel. V letu 1075 je bil Trši. čan Križaj mladinski evropski prvak v slalomu, dve leti pozneje ps je Ločan Strel v Kranjski gori osvojil prvo mesto v veleslaloma. Za naše barve bodo med mati vozili Čižman, Dolinšek, Grašic, Jemc, Klakočer, Kniftc, Lavtižar. Oblak, Peternel, Petrovič, Plaaia-šec, Ssrabon in Podboj, pri šs» skah pa Jermanova, Blažičeva, Ravnikarjeva, Mačeva in Po-rentova. Organizatorji 8K Alpetour v če-trte k, 20. januarja, v športni dvorani na Podnu pripravlja za vse nastopajoče in vas ljubitelje srna-čanja slovesno otvoritev devetega evropskega prvenstva. Slovesu otvoritev bo ob 18. uri. Na tej slovesni otvoritvi bodo sodelovali Sodba na nihala in oktet Cvetka tolar iz Škofje Loke, loška folklorna skupina z gorenjskimi plesi in tamburaški orkester Bisernic« iz Reteč. Prepričani amo, da bedo Loč a ni dobro napolnili dvorano na Podnu. D. Humer 320 tekmovalcev na »Smuku karavanških kurirjev« .. i.„„,nitk«m rovtu je bil v enote, JLA, člani ZRV8: 1. Plačnik J Radovljica) 1.01.12, 2. Pesjak (TO Jesei) . n'i i D—dovw r Z letne skupščine kolesarskega kluba Sava Kranj Strokovno delo pogoj za uspehe letni skupščini, so s svojim lanskim delom DOMlInnmi .uIa««!!.! D--1. j — -- J popolnoma zadovoljni. Res je, ds niso uspeli do konca urediti dirkališča v Stra-žišču in da se jim je izneverila zamisel z mehanično delavnico, zato pa so uresničili, kot je v svojem poročilu zapiaal predsednik kluba Filip Majcen, večino drugih nalog, ki so jih sprejeli pred letom dni. Zelo uspešni so bili na strokovi--- organizacijskem ' -in tekmovalnem polju. Bojan Ropret in Bojan Udovi* sta kot člana državne reprezentance dosegla skih igrah izjemen rezultat. Bojan Ropret je tudi prvi kranjski kolesar, ki je zmagal na zahtevni etapni dirki Po Jugoslaviji. Seveda so to le najsvetlejši drobci iz niss uspehov tekmovalcev Save v lanski kolesarski sezoni; članov in mladincev, ki so, mladinci namreč, lani prvič resno napovedali, da nameravajo osvojiti in zadržati mesto v jugoslovanskem vrhu. Tekmovalni uspehi so vsekakor načrtnega strokovnega lela »•»IIU ..m__: ._____u__ plod načrtnega strokovnega lela v klubu, ki ga vodijo izkušeni trenerji, psiholog, zdravnik, fizioterapevt, strokovnjak za kondi-cijske vaje in mehanik. Savčani pa so se lani izkazali tudi kot izvrstni organizatorji. Za izpeljavo etape dirke Po Jugoslaviji, zlasti pa za balkanske igre, so od vsepovsod dobivali pohvale in čestitke. Pomenijo jim spodbudo, da ae bode podobnih velikih akcij, ki ime Kraaja In njegovega kolesarskega športa nosijo v svet, še lotevali. ini razgrnil trener lon-umji. w. .'rane Hvaati. Povedal je, da bo še naprej glavno vodilo in hkrati pot k uspehom strokovno delo s tekmovalci. Novost, ki bo najbrž zanimiva tudi za širši krog občanov, je, da bo klubski mehanik letos v sodelovsnju s savako temeljno organizacijo TAP prevzel tudi popravila njihovih koles. Tekmovalci, ki se na začetek nove kolesarske sezone že resno pripravljajo, bodo sodelovali na številnih domačin in tujih prireditvah. Člani razmišljajo o reprezentančnih nastopih na Dirki miru, balkanskih igrah, svetovnem prvenstvu, dirki Po Jugoslaviii, Po Avstriji, na državnih in republiških prvenstvih ter na drugih tradicionalnih dirkah pri nas in zunaj meja, zlasti v Avstriji, ZRN. Belgiji, Nizozemski, Italiji in Češkoslovaški. Tudi mladinci računajo na sodelovanje v slovenski in državni reprezentanci, posebej pa bodo za njih pomembne priprave in nastopi v tujini, na katerih bodo nabirali dragocene izkušnje za poznejšo člansko konkurenco. Zahtevne naloge so člani kluba sprejeli tudi kot organizatorji tekmovanj. Pripravili bodo dirko Po ulicah Kranja, Za pokal Stražišča, državno prvenstvo ter več tekmovanj za pionirje in začetnike na dirkališču. Največ naporov in sposobno«ti pa bo od njih terjala priprava končnega cilja dirke Po Jugoslaviji, ki jo nameravajo po-. pestriti še z nočnim kriterijem po kranjskih ulicah. V Kranju bo to letos osrednja športna prireditev s kvalitetno medaarod- H. -lelovran Tekači, vabljeni na Bloški in Trnovski tek! KRANJ — Zbor učiteljev smučanja in odbor za rekreacijo ZTKO Kranj organizirata skupni prevoz iz Kranja za udeležence Bloškega in Trnovskega teka. Prijave sprejemajo v sredo (jutri) in v petek od 17. do 19. ure v pisarni Planinakega društva Kranj na Koroški cesti 27. Prispevek udeleženca za prevoz znaša 139 dinarjev. Na dan prireditve bo akupni odhod iz Kranja ob 6.15 izpred hotela Creina! Vabljeni. NAMIZNI TENIS ZALOG - V Zalogu je bil II. spominski turnir v namiznem tenisu v spomin na revolucionarja A. Jakhlja. Na njem je ao-. delovalo nad 296 tekmovalcev iz Slovenije. Pri pionirjih so nastopili vsi najboljši. Presenetljivo je zmagal Spelič iz Kočevja. Na odlično drugo mesto se je uvrstil Jera-ša iz Save, njegov klubski kolega Maček pa je premagal med drugim reprezentanta MaUjaševiča. V odsotnosti najboljših pionirk pa je z borbeno igro zmagals Zalo-karjeva z Jesenic. Na Pristavi v Javorniškem rovtu je bil v nedeljo, 18. januarja tradicionalni, tokrat že 28. »Smuk karavanških kurirjev« v spomin 51 padlim kurirjem med NOB v Karavankah. Ta spominskošportna prireditev je bila tudi letos zelo množična, saj je letos skupaj nastopilo 320 tekmovalcev, med njimi ekipe učencev osnovnih šol z Gorenjske, ekipe teritorialne obrambe, ZRVS borčevskih organizacij, JLA, grani-čarjev, mladine, civilne zaščite, milice, in carine. Tokrat je. imel smuk tudi mednarodno obeležje, saj so nastopili tudi mladinci slovenske gimnazije iz Celovca. Tekmovalci so bili razporejeni v posamezne skupine, tekmovali pa so na dveh progah, na lažji progi »Kurir« in težji »Borec«. Najboljši tekmovalci v posameznih skupinah so na razglasitvi prejeli medalje, ekipe pa pokale. Učenci osnovnih šol so ekipno tekmovali za prehodni pokal »Kip borca«, ki ga je letos osvojila ekipa osnovne šole Heroja Bračiča Bistrica pri Tržiču. Pred razglasitvijo rezultatov je zbrane tekmovalce in številne druge, ki so se zbrali, na partizanski Pristavi, pozdravil predsednik organizacijskega komiteja Franc Treven. Med gosti so bili številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij jeseniške občine, zbrani pa so v svoji sredini pozdravili tudi generala JLA Joža Ožbolta. REZULTATI - skupina osnovne šole učenci od 1. do 4. razreda: 1. Primožič (OŠ Heroja Grajzerja Tržič) 31,77, 2. Treven (OS Anton Tomaž Linhart Radovljica) 32,26, 3. Soklič (Od Heroja Grajzerja Tržič) 32,49; učenke od 1. do 4. razreda: 1. Soklič (Oš Heroja Bračiča Bistrica pri Tržiču) 33,77, 2. Žmitek (Oš Anton Tomaž Linhart Radovljica 34,98), 3. Klinar (OŠ Tone Cufar) Jesenice; učenci od 5. do 8. razreda: 1. Pire (Oš Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela) 30,67, 2. Ravnik (OS Prežihov Voranc Jesenice) 31,35, 3. Kniflc (OS Tone Cufar Jesenice) 31,57: učenke od 5. do 8. razreda: 1. štritih (OS Heroja Grajzerja Tržič) 34,02, 2. Ceglar (OS Heroja Bračiča Bistrica) 3. Dolžan (Oš Heroja Grajzerja Tržič) 34,26; ekipno šole: 1. OS Heroja Bračiča Bistrica pri Tržiču 3,00,61, 2. Oš Heroja Grajzerja Tržič 3,22,87, 3. OS Prežihov Voranc Jesenice 3,27,34; skupina OO Z8M8 posamezno mladinci: 1. Legat (OO ZSMS Dovje-Mojstrana) 1.04,77, 2. Smolej (OO ZSMS Elan Begunje) 1.64,94, 3. Smolej (OO ZSMS Spanov vrh) 1.05,24; posamezno mladinke: 1. Kejžar (OO ZSMS Spanov vrh) 33.38, 2. Vesek (Mlad. odsek PD Jesenice) 34,13, 3. Rakovec (OO ZSMS Gimnazija Jesenice) 34,22; ekipno mladinci: 1. OO ZSMS Spanov vrh 2.11.17, 2. OO ZSMS Elan Begunje 2.11.18, 3. OO Z8MS ŽIC Jesenice I. ekipa 2.13.71; ekipno mladinke: 1. OO ZSMS Spanov vrh 1.09,21, 2. Mlad. odsek PD Jesenice 1.12,70, 3. OO ZSMS Gimnazija Jesenice; skupina teritorialne 1.01,74, 3. Detiček (TO Radovi 1.02,28; ekipno: 1. Občin, štab TO R*A ljica 3.06.58, 2. Obč. štab TO J«2 L ekipa 3.11.70, 3. Obč. štab TO JeiJ II ^kln. % MIR* akunin* mtliA. -ta' —»c. štab TO JesaV ekipa 3.26.16; skupina milica, cltM obmejna milica, graničarji, civilna nf ta: posamezno: 1. Kolenc (Postaja b£ Jesenice) 1.63.62, 2. Pantar (Civilna nf Jesenice) 1.63.62, 2. Pantar (Civilna ta Blejska Dobrava) 1.04.12, 3. Su* (Civilna zaščita Hrušica) 1.04.30; et 1. Civilna zaščita Hrušica 2.09.62, 2. na zaščita Blejska Dobrava 2.11.33; i na organizacija ZB: 1. Lukanc (ZB srna guim i.»»,u, o. MtO riavz deat 1.12.51; najboljši na progi Kurir: PW Karavanških kurirjev NOB Ker. Bela) 30,67; najboljši na progi Bom' gačnik (TO Radovljica) 1.01,12. I. R 1 Mlačani na snegu 1 MLAKA - Preteklo soboto je ekt krajanov Mlake pripravila tekmovai veleslalomu za občane krajevne skuWf Tekmovanje je bilo na griču v Tur v gostilni Toporš pa je bila razglasiti zultatov s srečolovom. Vabilu nate vanje se je odzvalo nad 96 krsU tekmovalo pa jih je 60. Proga ni buvr tevna, med vožnjo pa je bilo treba o*) še nekaj dodatnih nalog. Teki**} je imelo tako tudi družabni značaj, m bojno spoznavanje krajanov je bil 3 ni namen srečanja, ki je ob posWf Kokrica in osnovne organizacije J» Kokrica dobro uspelo. Rezultati - deklice do 10 let: 1. »V Perčič, 2. Darja Munda, 3. Petra M, dečki do 10. let: 1. Matjaž Likar, lf Gros, 3. Robi Truden; deklice od i) 15 let: 1. Vilma Finžgar, 2. Vida VrkJ 3. Majda Roblek; dečki od 16 do 1» k\ Marjan Vidmar, 2. Matjaž Krč, 3. W Verbič; ženske od 16 do 30 let: 1. M Gros, 2. Ljuba Vrhovnik, S. Def Anžič; moški od 15 do 30 let: 1. K Klemenčič, 2. Ilko Jakupovič, 3. IV Bolka; ženske od 30 do 40 let: 1. M Vrana, 2. Ida Ambrož, 3. Franck* \\ moški od 36 do 40 let: 1. Franc Groail nest Munda, 3. Janez Krč; moški mi let: 1. Jože Klemenčič, 2. Darko Vrel Milan Truden; družine: 1. Krč, 2. KM čič, 3. Truden. H B. FinV SMUČARSKI TEČAJI ZVUTS Kranj organizira v sezoni 1980/81 enotedenske smučarske tečaje za odrasle. Tečaji bodo od 9. 2. do 13.2. in od 16.2. do 21.2. v Planinskem domu na Krvavcu. Polna cena tečaja je 3.300 din (penzion, karta, tečajnina). Informacije: Koroška 7. telefon 22-823 vsako sredo in petek od 17. do 19. ure 119 Podbrezje - Smučarska sekcija pri TVD Partizan v Podbrezjah>t pomoči kranjskega smučarskega kluba Triglav pripravila tečaj kom teka na smučeh. Vaditelj Jernej Jeglič je minuli teden učil osnoui veščin tega privlačnega športa od deset do petnajst udeležencev, Mi je večina preizkusila že na nedeljskem krajevnem tekmovanju v trn carskih tekih. Na sliki: del udeležencev tečaja med vajo. (S) — m S. Saje TOREK. 27. JANUARJA 1981 9.STRAN G L/A S Pristno in zavzeto občevanje s sočlovekom Kranj - Pred koncem leta 1980 so se sestali poverjeniki Društva invalidov Kranj in vodje aktivov invalidov, ustanovljenih v nekaterih delovnih organizacijah, da bi skupaj izpostavili vprašanja, ki so se nabrala med letom, ter nanje odgovorili s skupnimi močmi in izkušnjami. V žarišču je bil položaj delovnega invalida, ki se je izkristaliziral skozi aktiv. Ta organizacijska oblika se namreč vse bolj uveljavlja, čeprav v mnogih delovnih organizacijah še ni dobila mesta, ki bi ji spričo resnega in družbeno še ne povsem uresničenega položaja invalida pripadal. Ustanavljati aktive invalidov pa še ni dovolj, da bi se uveljavila zakonska merila, ki urejajo položaj prizadetega človeka z zmanjšano telesno sposobnostjo. Potreben je njegov dejanski vpliv, povezanost z drugimi samoupravnimi in družbenopolitičnimi subjekti. Na to in še na kopico drugih stvari sta opozorila dva predstavnika delovnih organizacij, kjer je tovrstne pomanjkjivosti še kako čutiti. Franc Ambrožič. predsednik aktiva invalidov v Savi: »V Savi je 227 registriranih invalidov, vsaj še toliko pa je takih, ki so na delu oboleli, starejših, tistih z zmanjšano delovno sposobnostjo, vendar jim ni priznan status. Naš aktiv je že nekajkrat dal pobudo za ocenitev teh brezstatusnih invalidov in za premestitev na primernejša dela. Vendar smo na tem področju še premalo vplivni, morda deloma tudi zato, ker smo maloštevilni, ker mnogi delovni invalidi ne najdejo poti v svojo organizacijo. Bolj uspešni smo. Koledar informacij in prireditev Ob začetku novega leta je sleherni član društva invalidov ob plačilu članarine prejel koledar, ki mu priročno nudi vse potrebnejše informacije. Obvešča ga o nuđenju socialne pomoči, uradnih urah, članarini ter o rekreativnih in izletniških načrtih od marca do oktobra. V marcu bo kranjsko društvo proslavljalo mednarodni dan invalidov, aprila bo s svojimi najzvestejšimi privrženci obiskalo Moravske toplice, maja bolnišnico Franjo, sestali pa se bodo tudi težji invalidi Gorenjske. Junija se bodo srečala pobratena društva Kranja, Maribora in Zveze paraplegikov Slovenije, pripravili pa bodo tudi izlet v Istarske toplice. V juliju jih čaka Baza 20, v avgustu bodo šli v Logarsko dolino, še števil-neje pa se bodo srečali na skupnem toikniku, oktobra pa bodo krenili do Slovenjgradca. Usklajena članarina Koordinacijski odbor društev invalidov Gorenjske je pred koncem lanskega leta sklenil poenotiti članarino v vseh gorenjskih občinah. S prvim januarjem velja za redne člane ."JO dinarjev članarine, podporni bodo odšteli poverjeniku 100 dinarjev, za socialno ogrožene pa še naprej ostaja stara cena, 5 dinarjev. kadar gre za reševanje socialnih vprašanj, kar je rezultat tesnega sodelovanja z našo socialno službo. Močnejši in vplivnejši aktiv bi lahko imel tudi odločilno besedo, kadar bi delovna organizacija zaposlovala in valide. No, prve uspehe na tem področju smo kljub vsemu zabeležili, pomagali smo namreč zaposliti sedemnajst mladih delavcev, ki so prišli k nam iz osnovne šole Helena Pu-• har. Sicer pa še obrobna pripomba - ni dovolj, če društva aktive invalidov le ustanavljajo in s tem zadostijo formalnim načelom. Potrebno jim je dati tudi smernice za delo. včasih pa je potrebna kar neposredna pomoč.« Ciril Rozman, predsednik aktiva invalidov v Planiki: »Družba bi morala več skrbi kot doslej posvetiti delovnemu invalidu, saj se prav pri njem sprošča največ problemov. V Planiki je 90 invalidov, ki se zatekajo po pomoč k socialnim službam, sindikatu, kadar gre za kršenje njihovih osnovnih pravic. Obstajajo zelo humani zakoni, ki delovnim organizacijam nalagajo obveze, da prednostno zaposlijo invalida, da mu nudijo zdravljenje, socialno zaščito, rekreacijo, pa vendar so ti zakoni še bolj ali manj neefektivni. Zatika se že pri samem zaposlovanju, vodje oddelkov so še vedno preveč samovoljni pri odločanju, koga bodo sprejeli na delo, invalida kot manj produktivno delovno silo pa večkrat postavijo v ozadje. Proti kršenju teh načel bi morali nastopiti invalidi s subjektivnimi silami, predvsem Zvezo komunistov, ob strani. Sicer pa se v aktivu trudimo, da bi invalidu delo kar najbolj olajšali - kljub .polenom pod noge' dajemo pobude za premestitve na druga, invalidovi preostali sposobnosti ustreznejša delovna mesta, za klimatsko zdravljenje, za ponovno ocenitev. Nekateri invalidi pa žal svoj položaj tudi izkoriščajo. Tega seveda ne smemo dopuščati, saj nismo neka privilegirana skupina, pač pa terjamo le pravice, ki nam po zakonu pripadajo.« V krajevni skupnosti je invalida teže organizirati. Tu so člani društev zlasti tisti, ki so stalno vezani na ortopedske pripomočke, s čemer jim je druženje in dostop do drugih ljudi otežkočen, če ne že onemogočen. Za povezavo teh invalidov z društvom skrbijo poverjeniki, požrtvovalni posamezniki, največkrat edini invalidovi obiskovalci, katerih moči pa na- vadno niso kos veliki odgovornosti. Kranjsko društvo se tega dobro zaveda, zato skuša za bazo invalidske organizacije poiskati novih rešitev. S sekcijami, ustanovljenimi v krajevnih skupnostih, kjer se bodo pod isto streho združile številne humanitarne dejavnosti, bodo dopolnili pover-jeništva, zagotovili redna srečanja prizadetih oseb in usklajeno reševanje njihovih problemov. Kako pa uspejo poverjeniki prisluhniti teža-vam svojih varovancev, kako obveščajo in prispevajo k rešitvi nakopičenih težav, pa je povedal kratek razgovor z dvema gostoma decembrskega srečanja. Anton Tome, poverjenik v Preddvoru: »Moje poverjeniško področje od Bele preko Preddvora do Bašlja zajema 35 članov. Poverjenik se mora z invalidsko upokojenimi, ki so vezani na dom in odvisni od obiskov, kar precej ukvarjati. Nista dovolj le dva obiska na leto — ko ga obdarujemo in poberemo članarino. Posebno socialno ogrožene — v mojem okolišu jih je osem — je treba večkrat pogledati, prenesti njihove težave društvu in jim pomagati. Še vedno so namreč težave glede sredstev za tujo pomoč in nego, saj nepokretni dobijo že neko socialno podporo, s tem pa so tudi odpravljeni. Nekje je tudi ta le simbolična.« Ivanka Senk, poverjenica od Planine do Vogelj: »Tudi jaz imam kar obsežen teren, ki ga je včasih kar težko obhoditi, saj moram doma skrbeti še za invalidnega moža. Vendar svoje varovance rada obiščem tudi večkrat, kajti v teh letih smo se zelo spoprijateljili. Pogosteje obiskujem težje invalide, saj se le-ti zaradi vezanosti na posteljo ali voziček redkeje srečajo z drugimi ljudmi. Prizadetim pa je treba tudi bolj rahločutno prisluhniti, kadar gre za najtežje probleme. Teh pa je veliko: mnogo je invalidov brez statusa, ker jih zdravstvena komisija ne oceni, da bi lahko uveljavili svoje pravice; nekateri pa kljub vsemu izražajo le preprosto potrebo po družbi z drugimi ljudmi. Včasih so se dobivali na družabnih srečanjih, danes pa je takih prilik za razvedrilo invalidov vse manj. Morda bi se dobili poleti na pikniku, kjer pa ne bi smeli pozabiti na tiste, ki so zaradi narave svoje invalidnosti prikrajšani za izlete, srečanja, rekreacijo.« I). Zlebir Živahen športni utrip Pri jeseniškem Društvu invalidov uspešno in prizadevno delajo tudi športniki. Komisija za šport je tudi letošnje leto v celoti uresničila zadani program. Pripravili so več tekmovanj, na katerih so poleg jeseniških invalidov nastopili tudi gostje iz drugih društev na Gorenjskem. Aprila so člani organizirali ekipno tekmovanje v šahu, kegljanju na asfaltu in streljanju, v maju pa v okviru prireditev ob mesecu mladosti tekmovanje v kegljanju na asfaltu. Za popestritev tekmovalnosti pa so povabili tudi vrsto športnikov i/, drugih društev Po koledarju Zveze za rekreacijo in šport invalidov Slovenije je bilo jeseniško društvo tudi organizator dveh tekmovanj v republiškem merilu, in sicer v avgustu tekmovanja v kegljanju na asfaltu — l>orl>eue partije, v septembru pa republiškega prvenstva invalidov v balinanju. Na omenjenih tekmovanjih so dobre, rezultate dosegli tudi domačini, nekateri so se v posameznih panogah uvrstili tudi v republiško prvenstvo. Anton Grošelj iz grupe C invalidnosti je v kegljanju na asfaltu na republiškem prvenstvu dosegel drugo mesto in si s (fin pridobil pravico nastopa na zveznem tekmovanju. ("'lani komisije za šport pa tudi v prihodnje ne bodo mirovali. Ze v okviru prireditev za Dan republike. 29. novem!)er. nas nameravajo presenetiti s pestrim športnim programom. Pripravljajo namreč prijateljsko tekmovanje v kegljanju na asfaltu, ki je med Jeseničani zelo priljubljeno. .j nabjr Strnjena prizadevanja in uspehi Uspehi še naprej obvezujejo — Delo društev bolj množično približati članstvu — Pod geslom »Neodvisno življenje« uresničiti prizadevanja za rušenje gradbenih ovir — Več vsebinskega sodelovanja vseh humanitarnih organizacij Kranj - Ne zgolj rekreativna in socialna dejavnost, ki jo mnogi pogosto očitajo društvom invalidov kot edini in najpomembnejši, tudi druga področja, usodnejšega pomena so obeležila 1980. leto v Društvu invalidov Kranj. Koliko so dosegli na ravni ureditve invalidovega eksistenčnega položaja, je pokazala skoraj polletna akcija prezaposlitve 25 invalidov Mladega rodu, kjer se je odrazila tudi integralna povezanost društva s Skupnostjo za zaposlovanje, občinskim sindikalnim svetom, družbenopolitičnimi organizacijami v občini, skupnostjo invalidskega in pokojninskega zavarovanja, predvsem pa organizacijami združenega dela. Društvo je vseskozi posegalo tudi v uresničevanje vloge invalidne osebe v združenem delu, kjer so delavci z zmanjšano delovno sposobnostjo ustanovili aktive. Vse leto pa so kontinuirano tekle akcije, ki kratkoročno sicer niso dale rezultatov, a so zapisane v sam vrh prizadevanj za invalidov boljši jutri. Številni uspehi - po oceni Zveze društev invalidov Slovenije je kranjsko društvo med tistimi, ki so največ dosegla na področjih invalidove socialne rehabilitacije in njegovega vključevanja v samoupravne odnose - pa društvu nalagajo še zahtevnejše naloge v bodoče, saj se bo tako vzdrževala težnja k vzponu vseh začrtanih smernic. Društvo invalidov, sicer tako fleksibilno in pronicljivo, kadar gre za povezavo z različnimi strokovnimi službami ali samoupravnimi dejavniki, še vedno ni našlo prave poti v druge humanitarne organizacije Teh je brez števila - opravičeno, kajti praksa kaže, da je dela za vse dovolj - njihovi cilji in interesi so bolj ali manj identični, delo razdrobljeno, organizacijske rešitve pa pogosto neustrezne. Morda bi prav v obdobju stabilizacije veljalo poudariti skupen značaj nekaterih akcij, ki bi na ta način terjale manj sredstev, pa morda nudile več skupnega zadovoljstva. Eno od gesel mednarodnega leta invalidov je tudi »Neodvisno življenje«. Toda ali bo letošnje leto bolj kot vsa doslej — spomnimo se le gesla izpred let »Mislimo na prizadete, gradimo brez ovir« — osvestilo tiste, ki načrtujejo človekovo življenjsko sredino in pri tem pozabljajo na invalida, sicer ne bi bilo v njegovem življenju toliko nepremostljivih gradbenih ovir. Društvo invalidov Kranj je skupaj z drugimi gorenjskimi društvi na te graditelje že spomladi naslovilo »Resolucijo o gradnji brez arhitektonskih ovir«, tovrstna prizadevanja pa imajo tudi sicer kar bogato zgodovino, pa prav malo otipljivih rezultatov. Gesla, ki so prejšnja leta zadevala ob tovrstno problematiko, so šla očitno mimo urbanistov, arhitektov, družbenih delavcev in vrste drugih, ki pri gradnji ne čakajo na soglasje invalidskih organizacij, ki se celo ne odzivajo, kadar bi morali skupaj z invalidi sesti za posvetovalno mizo. Naša najnovejša kulturna stavba, Kulturni dom Ivana Cankarja, sicer je mislila na invalida z vozičkom, a žal le pri zadnjih vratih, tako da se prizadeti zagrenjeno sprašujejo, kasna družbena sramota so, da morajo vstopati pri vhodu za »služinčad«. Ob vseh vprašanjih, ki jih invalidski organizaciji zastavlja sodobni tempo razvoja, pa je ena od nalog tudi bolj množično delovanje njenih članov. Precejšen porast invalidnosti - v kranjskem društvu jih je organiziranih kar 1300 — namreč zahteva tudi uresničevanje vseh oblik rehabilitacije, od medicinske do socialne. Slednja pa vključuje vnovično vključitev prizadetega človeka v družbeno okolje, delo, kulturo, rekreacijo... Prav njegova specializirana humanitarna organizacija pa mu vse to nudi skupaj. V prihodnje bo torej naloga skrbeti za slehernega člana in spremljati njegovo vrnitev v delovno in življenjsko okolje še odgovornejša. Z dolgim korakom smo krenili v mednarodno leto invalida. Prejšnja leta, ko so bila posvečena otroku in ženski, so uresničitev programov vodile družbenopolitične organizacije in drugi subjekti v občinah, krajevnih skupnostih ter združenem delu. Letos skušajo odriniti nosilno odgovornost na pleča invalidskih organizacij. Lete se sicer ne bojijo dodatnih nalog in obvez, a ob že omenjenih odrinjenih programih glede gradnje brez ovir ter drugih neuspešnih poskusov angažirati za problem invalida vso skupnost, dvomijo v uspeh. Tako bi namreč kmalu postali edini dejavnik, nosilec in izvajalec programov. Ključno mesto v njih pa bi morali imeti kot pretekla leta družbenopolitični dejavniki občine, društva invalidov pa bi bila aktivno vključena kot element družbene kontrole, da bo resnično prišlo do uresničitve zastavljenih načrtov. D. Zlebir Rekreativna srečanja pri »Borcu« Nekdanja športna komisija pri Društvu invalidov Kranj, danes samostojno športno društvo pod uradnim nazivom Društvo za šport in rekreacijo invalidov Kranja, že ves čas vzorno skrbi za rekreativne potrebe kranjskih invalidov. Smučanje, balinanje, kegljanje, plavanje, šah, strel stvo, namizni tenis so discipline, ki športno navdahnjene Kranjčane najbolj privlačijo. Dobršnja druščina invalidov se zbira na balinišču na Zlatem polju. Ta šport je med njimi silno priljubljen, vendar jim prostor velikokrat zasedejo drugi, tako da invalidi mnogokrat ne pridejo na vrsto. Dva ali trije treningi tedensko, ki naj bi bili namenjeni zgolj invalidom, bi zadostovali športni okrepitvi ekip, ki so sicer dobro pripravljene, tudi za doseganje prvih mest. Vsaj dosedanja tekmovanja v gorenjski ligi, republiški ligi invalidov ter razne prijateljske tekme s klubi in sosednimi društvi to dokazuje. Smučarji, čeprav ne čisto običajni - tehnika je prilagojena kategori jam invalidnosti — so prav tako že posegli po prvih mestih. Kegljanje, vsestransko priljubljen šport. Dvakrat tedensko imajo njegovi navdušenci možnost izpopolnjevati svojo kegljaško tehniko pri »Triglavu«. Treningi so ob ponedeljkih in sredah. Kegljači še vedno iščejo športnike, ki bi se jim na treningih in tekmah pridružili, saj bi se le tako okrepljeni lahko znova spopadali z ekipami občinske lige, na gorenjskih klubskih prvenstvih, v borbenih tekmah s klubi na Jesenicah. Skofji Loki in v Radovljici. Tudi v zimskem bazenu je vsak konec tedna živahno. Preko trideset rednih obiskovalcev sprošča svoje vsakodnevne težave s plavanjem, nekateri se urijo tudi za tekmovanja. Prejšnja leta so redno tekmovali v republiški ligi, lani pa žal niso nastopili. Društvo invalidov Kranj je organiziralo tudi tečaje za neplavalce, v bazenu hotela Creina jih je uril Jože Zagore. Mnogi, predvsem starejši, ki se prej niso učili plavanja, so se naučili v rednih petkovih srečanjih, tako da so si po polletnem trudu že upali v zimski bazen. Brezplačna uporaba zimskega bazena bo tudi letos omogočila vsakdanjo rekreacijo invalidov, ki so jim druge oblike športa nedostopne. V domu borcev so nekoč gojili tudi šah, dandanes pa nimajo prostorov, kjer bi uspeli širše razvijati to miselno igro. Podobne težave s prostorom ima tudi strelska sekcija. Drugače je z izgralci namiznega tenisa, ki se kar uspešno prebijajo v telovadnici osnovne šole Simon Jenko. Tu je moč trenirati tudi atletiko, še bolj pa jo seveda razvijajo poleti, na svežem zraku na stadionu. Jože Zagore, dolgoletni sodelavec »Borca«, je zadovoljen z udeležbo in rednim sodelovanjem invalidov pri športu in rekreaciji, čeprav možnosti invalida še vedno ne ustrezajo zanimanju. V prihodnje, meni, se bo treba invalidovi rekreaciji posvetiti bolj celovito, družbeno. Invalidu je rekreacija še kako potrebna, ne le kot pomagalo k razvijanju telesne kondicije, pač pa tudi kot potrjevanje samega sebe, del socialne rehabilitacije. D. Z. O I-A S10 STRAN TOREK, 27 JAM1MBJA 1! (B emonin kotiček V Maximarketu še zaloge zimsko športne opreme Letos že 9. veleslalom cicibanov za pokal Maximarketa Moj letošnji prvi sprehod po Maximarketu je bil namenjen novostim pri ponudbi in zmisko sezonski prodaji, ker je letošnja zima še v polnem zamahu. Hkrati pa objavljam tudi razpis za letošnji veleslalom cicibanov za pokal Maximarketa NOV ODDELEK Že večkrat sem v Emoninih kotičkih poudarjal, da se Trgovska hiša Maximarket prilagaja željam in potrebam kupcev, da bi v njihovi trgovski hiši lahko kupili kar največ različnih izdelkov. Pred kratkim so na tekstilni etaži v prvem nadstropju, odprli nov oddelek z imenom „Odde-lek za oblačila in prosti čas in poklic". Na zalogi imajo izdelke, ki so jih naročili glede na dosedanje povpraševanje. Izbiro pa bodo dopolnjevali in prilagajali vašim potrebam. Zato lahko rečem, da je oddelek še v razvoju kar ponovno kaže na to, da togosti v Max imarketu ne poznajo. Seveda pa boste kupci sami pomagali s svojimi sugestijami dokončno oblikovati izbiro oddelka. Pa si oglejmo kaj imajo že sedaj na zalogi: bele predpasnike za gostinstvo in gospodinjstvo, vzorčaste predpasnike raznih krojev, domače halje brez rokavov, s kratkimi in dolgimi rokavi v različnih vzorcih iz materiala, ki je primeren za tople in hladne dni, moške delovne komplete (hlače in bluza) v modri barvi, enodelni kombinezoni na zadrgo z dolgimi rokavi, hlače z naramnicami s povišanim prsnim in hrbtnim delom, delovne bluze in halje, bele halje za trgovino, laboratorije, zdravstvo in gostinstvo, dolge halje za prosti čas iz lažjih in težjih materialov, froti-raste komplete (hlače in jopiče s kapuco) za prosti čas in trenirke za otroke, ženske in moške, ki so uporabne v prostem času ter trenirke za sprehode in hobije. V kratkem pa bodo imeli na zalog delovne kape in delovne ščitne rokavice. V drugem nadstropju imajo veliko izbiro sanitarne keramike, radiatorjev, električnih boj-lerjev, litoždeznih kadi in droben inštalacijski material. Na športnem oddelku imajo še vedno dobro izbiro Elanovih alpskih in tekaških smuči, vezi in zimsko športne konfekcije. Primanjkuje pa že nekaterih številk športne obutve. Člani smučarske zveze, ki se izkažejo z izkaznico in kuponi pa imajo 10 % popust. Ljubitelji jazzovske glasbe se bodo prav gotovo razveselili nove pošiljke uvoženih plošč, ki jih v Maximarketu v kratkem pričakujejo. Maximarket , pričakuje, da boste tudi letos zvesti bralci Emoninega kotička in seveda tudi redni obiskovalci in kupci. Do prihodnjič lepo pozdravljeni Vaš JANEZ DOLENJSKI r BLAGOVNICA MAXIMARKET LJUBLJANA TRG REVOLUCIJE 1 ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ MESTA LJUBLJANE SERVIS ZA MNOŽIČNE PRIREDITVE Razpis tudi za- IX. veleslaloma cicibanov za pokal Maximarketa 1. Tekmovanje cicibanov v veleslalomu za pokal Maxi-marketa bo v organizaciji blagovnice Maximarketa in Zveze telesnokulturnih organizacij mesta Ljubljane in Servisa za množične prireditve. Tekmovanje bo na smučišču Tinkara 28. 2. 1981, s startom bb 10,00 uri. 2. Pravico nastopa imajo vsi cicibani(ke) rojeni leta: — cicibanke rojene 1974 in mlajše — cicibanke rojene 1973 — cicibanke rojene 1972 — cicibani rojeni 1974 in mlajši — cicibani rojeni 1973 — cicibani rojeni 1972 3. Deklice in dečki tekmujejo vsak na svoji progi. 4. Proga bo lahka in razločno postavljena. 5. Prijave sprejema blagovnica Maximarket, športni oddelek II. nadstropje do 26. 2. 1981 5. Prijavnica za tekmovanje je 30,- din in se jo poravnava na športnem oddelku s prijavo. Telefonske in pismene prijave se ne sprejemajo. 7. Kategorizirani tekmovalci, ki imajo jugo točke, nimajo pravice nastopa. Pri žrebanju imajo vsi enake pogoje. Žrebanje štartnih številk bo v četrtek 26. 2. 1981 v pasaži Maximarketa. Razglasitev rezultatov bo po končanem tekmovanju v hotelu Alpina. Prvo uvrščeni v vsaki kategoriji prejmejo pokal in diplomo drugo in tretje uvrščeni pa prejmejo diplomo. V primeru slabih snežnih razmer, si organizator pridržuje pravico tekmovanje prestaviti. Obvestilo o tem bo v dnevnem časopisju in radiu. Pri vplačilu prejme prijavIjenec podrobna navodila o tekmovanju. Vse spore rešuje komisija v sestavi: Kontrec Drago, Virk Janez, Dremelj Peter. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. Kovinsko podjetje Kranj, Sučeva 27 Komisija za delovna razmerja na podlagi predhodnega sklepa objavlja oglas za opravljanje del oziroma nalog za nedoločen čas 1. OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL ve* KV delavcev 2. OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL več PK delavcev 3. OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL tri NK delavce 4. ClSCENJE PROSTOROV V DO NK delavka Kandidati morajo za opravljanje del oziroma nalog poleg splošnih pogojev,določenih z zakonom,izpolnjevati se naslednje pogoje: pod 1.: da imajo končano poklicno Solo ključavničarske smeri: pod 2.: da imajo nepopolno poklicno šolo oziroma ustrezni tečaj: ali končano osemletko in eno leto delovnih izkušenj v kovinski stroki pod 3. in 4.: da imajo končano osemletko ali vsaj o razredov osemletke. |)od točko I.; eno leto delovnih izkušenj v kovinski stroki. Za opravljan je del oziroma nalog je določeno 2-mesečno poskusno delo, Kandidati naj pismene prijave z dokazili o po objavi oglasa v časopisu Glas na naslov Kovinsko podjetje Kranj, Sučeva ulica 27. Kmetijsko živilski kombinat Kranj, JLA 2 razpisuje na osnovi sklepov Komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge TOZD AGROMEHANIKA KRANJ K V strugar j a za opravljanje samostojnih strugarskih del Posebni pogoj: 'I leta delovnih izkušenj kot samostojni strugar: KV strojnega ključavničarja za opravljanje samostojnih ključavničarskih del Posebni pogoj: 3 leta delovnih izkušenj kot samostojni ključavničar: K V orodjarja za opravljanje samostojnih orodjarskih del Posebni pogoj: 5 let delovnih izkušenj kot samostojni orodjar: več delavcev brez poklica za montiranje traktorskih priključkov, možnost priučitve, pred nost imajo mlajši delavci. ' DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB ekonomskega tehnika za kontrolo in odpremo faktur Posebni pogoj: 1 leto delovnih izkušenj v knjigovodstvu oziroma v avtomatski orxi lavi podatkov. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogoje Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh po objavi* \ SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA KRANJ Stritarjeva 5 Delavski svet DO razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO Pogoji: višja strokovna izobrazba j)ravne. ekonomske ali gostinske smeri in leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah ali srednja strokovna izobrazba gostinske smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah Kandidati morajo biti družbeno politično razgledani, imeti ustvarjalen odnos do samoupravljanja ter organizacijsko vodstvene sposobnosti. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Samopostrežna restavracija Kranj, Stritarjeva 5, s pripombo »za razpis«. Kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT Kranj TOZD Klavnica Priporočamo se za sodelovanje! KMETOVALCI! Nudimo vam teleta priznanih j>asem za nadaljno pitanje pod ugodnimi pogoji. Možno je odkupiti telice — |>revesnice po prvi telitvi. Odkup in druge informacije o pitanju dobite v zadrugah: KŽK Kooperacija Radovljica, GKZ Križe. Naklo, Cerklje, Sloga in v KŽK TOZD Klavnica Kranj, tel. št. 27-661. RUDNIK URANA Žirovski vrh v ustanavljanju Škofja Loka, Šolska 2 Komisija za delovna razmerja objavlja oglas sklenitev delovnega razmerja delavcev za nedl ločen čas s polnim delovnim časom za opni Ijanje naslednjih del in nalog 1 DELA V OBRATOVNEM SKLADIŠČU 1 delavca 2 DELA ČUVAJA 1 delavca Pogoji: pod 1.: pod 2. poklicna šola ali tečaj za skladiščnike do 5 let delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije: končana osnovna šola. vozniški izpit B kategorije, starost do 40 let, prednost imajo kandidati - gasilci, ostali pogoji po zakonu. Delo je pod točko 1. in 2. izmensko in se onravli Zirovskem vrhu. Za opravljanje del pa se zahi uspešno opravljen zdravniški pregled. Komisija bo obravnavala samo popolne vloge. t.j z d«™J°. odtrgalo stranico in tovor seje razletel po cesti in velo na pločnik. \reča. da imajo otroci bližnje osnovne šole počitnice! A - M- ku Še s Lokomotiva trčila v tovorni vlak Jesenice — V soboto, 24. j» ja, ob 3.25 je na železniški p*u Jesenice električna lokomotivi la v predzadnji vagon tovon vlaka. Tovorni vlak je. pripel« Ljubljane na sedmi tir, iz naspt\ smeri pa je po sedmem tiru p ljala električna lokomotiva; sW vodja bi moral ustaviti pred lo| kretnice št. 6, vendar pa tet), storil, zato je lokomotiva t rtv kompozicijo tovornega vlaka. U motivo je pri trčenju odbilo za | t rov nazaj, dva vagona tovot vlaka pa sta iztirila. Škode | okoli 80.000 din. Ogenj ■ v televizorju Kranj - V petek, 23. nekaj po 19. uri se je v sta Vinka Vrbnjaka v Kranju, če v prelaz, vnel televizijski nik znamke EI Niš. Televi prižgan kakih deset minut, nenadoma začela v njem stika. Vrbnjakova je takoj električni kabel iz vtičnice, pa se je iz aparata pokadilo, ul je bilo treba poklicati gasike.l takojšnji intervenciji gasilo! televizor pogorel, prav tako p' omarica, na kateri .je apan; Škode je po približni oceni a dinarjev. i